Pobrcžjs pri Mariboru. Pogrebno društvo za Pobrežje in okolico ima v nedeljo dne 5. t. m., popoldne in zvečer svojo vsakoletno veselico, ki se vrši na vrtu gostilne Koc (prej Simonič) na Pobrežju. Čisti dobiček gre v posebni fond. Člani in drugi, pridite! Marija Brezje pri Maiiborn. Prostovoljna požarna bramba ima v nedeljo dne 5. t. m. popoldne svojo itombolo z 0 velikimi in 150 manjšimi dobitki. Prireditev se vrši pri g. Klasiču. Sv. Peter pri Mariboiu. V nedeljo so imeli otroci obeh šol prvo sv. obhajilo. Med prvoobhajanci je bil tudi SOletni Alojz Ferk iz Viničke gore. V pondeljek je prispel prvič oficijelno k Št. Petru g. stolni župnik in dekan M. Umek na kanonično viziitacijo in skušnjo šolskih otrok. Razvanje pri Hariboru. Vaško kapelico sv. Križa sta na svoje sttroške pustila preno\-iti zakonca Pukl Martin in Ilelena. Z novim šolskim letom se uvede na tukajšnji osnovni šoli v poletnih in jesenskib mesecih nedeljen šolski pouk. S tera je ustreženo dolgoletni želji vaščanov. Pame.e pri Slovenjgradcu. V naši \asi so viii gasilci s sodelovanjem gdč. Pavle Pečolarjeve in Marice Ferenčakove uprizorili komedijo »Matiček se ženi«, katera je nad vse pričakovanje dobro uspela. Z izvajanjem svojih vlog so predvsem nadkriljevali Matiček, Nežika, Baronica ter Gašper. Pohvalno se je treba zahvaliti tudi o gosp. Filipu Cesar, kateri je kot režiser bil na svojem mestu. S lo igro so pokazali Pamečani, kaj premore skupnost in požrtvovalnost. Želimo le, da nam še večkrat nudite tako zabaven popoldanček. Ribnica na Pohorjn. Mi-tvaški zvon, kako tesno bije srce ob tvojih glasih! Vsa soseska molči v objemu žalosiM. Komu zvoni, šlo je pri nas dne 16. t. m. pritajeno pd ust do ust? Značajna, krščaaska, dobiosruna ter vobče priljubljena gospodinja in gostilničarka Lenčka Viltužnik je končala pot .po naši solz dolini. Neverjetno! Resnico tega so pričal. brl.če sveče krog njenega krasno ovenčanega nn-tvaškega odra. Govorile so jo pa tudi bridke itt' obilne solze potrtega njenega moža Ignaca ter ihtenje petletnega sineka Jankoi'.a po tako iznenada izgubljeni svoji zlati nenadomestljivl mamici. Smrt, kako kruta si vendar! Tiho in rosnih oči &o pristopali v obilnem številu tudi njeni prijatelji in zmnke kropit in izkazat dragi zadnjikrat na zemlji svojo ljubezen ter želeti pokoja njeni blagi duši. Celo rožice fcrrg njenega odra, zadnji poklon vrlih naših deklet, so sklonile zalostno svoje glave, ginjene nad lem, da je morala pokojna iz sveta še tako mlada. Včakala J3 komaj 33 pomladi. Vendar to res kratko število let zicali kakor zbrani venec, ki svoje prvotne krasotepo nj.nl smrti zgubil ne bo. Koliko spoštovanja, priljubljenosti in sožalja je pokojna uživala mcd svojci in okoličani, je najbolj živo predo_'la mnogobrojna množica . za- njeno ovenčano krsto. Ponienljivo je bilo tudi, da so istočasno ž njo položili v grob tudi uglednega njenega soseda, občinskega odbornika ter cerlcvenega ključarja Sv. Bolfanka, 59 letnega Jožefa Turjak. Ormož. V pondeljek dne 22. junija t. 1. je imel sreski načclnik g. dr. Vavpotič v posvetovalnici osnovne šole sestanek z zastopniki ormoškega občinskega odbora in župani štirih okoliških občin Ilardek, Pušenci, Hum in Frankovei. Najprej je g. načelnik pcročal o banovinskm proračunu, zlasti o postavki za kmetijstvo. Nadalje se je dotaknil gaspodarskih zadev na.šega sodnega »kraja. Posebno jo povdarjal, da naj kmetsko ljudstvo še bolj intenzivno goji tu vdomačeno pincgavsko pasmo goveje živine, pri konjereji pa noriško ter belgijsko. Pri viaogradništvu, ki je v današnji gospodarski krizi skoro na.jbolj prizadeta, ja priporočal najboljJe vra!e in ne preveč vrst. — Glede kuluka so zastopniki občin ugotavljali, da se v splošnem ni obnesel, da bi ena petina najetih in plačanih delavcev več storila kakor vsi težaki-kulukaši. Predlagali so, da naj se vpelje enotna doklada za vzdrževanje bano- vinskih cest. Zaradi občinskega kuluka pa so župani zadovoljni, da imajo z novo uredbo več zakonite moči v rokah. — Precej isker je ukresalo vprašanje pregrupacije občin. Proti predlogu ormoških zastopnikov, da naj se priključi Ormožu samo katastralna občina Hardek, so dvignili glas vsi župani in zastopniki zunanjih občin in povdarjali, da ni vas Hardek prav nič bolj gosposka in inteligentna in sposobna, da pride pod Orraož kot druge vasi. Vsi so pač videli jasno, da gre Ormožu samo za to, da spravi v meje svojega ter.t.rija okoliško šolo, ki so jo pred 30 leti v najhujših narodnih bojih postavile okoliške občine Hardek, Pušenci in Litmerk kot protiutež nemški šulferajnski šoli. Kmetsko ljudstvo bo gotovo užaljeno, če se bo pri novi preureditvl občin upoštevala le samo želja ormoške občine, ne pa tudi upravičena zahteva kmetskih občin, ki želijo biti ena občina, ne da bi se kaj mestu priklj učilo. Ali vse ali pa nič! To je enoglasna ljudska želja. Kje bo imela okoliška oboina svoj serlež, se še ne ve: morda v Pušencih, morda celo v Ormožu. Loče pri Konjicah. Tukajšnje gasilno društvo si je nabavilo pred meseci novo motorko. Do blagoslovitve, ki se je vršila dne 14. t. m., še ni doživela ognjenega posla. Blagoslovitev je vršil g. profesor Resman iz Maribora, _i je imel pri tej priliki prav pomemben, globoko zasnovan govor. Kumica je bila g. dr. Laujjnerjeva. Popoldne pa je bila vrlo uspela veselica, ki je v dena_nem oziru prav zadovoljivo izpadla. Takoj drugi dan pa je doživeia motorka ognjeni krst. Gorelo je v sosednjem Podobu. Pogorel je hlev posestnika Rozmaaa. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Zavarovan je bil za 75 tisoč Din. Motorka se je pri tej priliki izboino izkazala. Ne samo, da je gasila ogenj, obvarovala je tudi sosednja posopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Gas.ilci so bili, kljub utrujenosti prjšnjega dneva, prav hitro na mestu. Celje. Zrelostni izpit in produkcija gojencev orglarske šole se vrši v pondeljek dne 6. t. m. ob 9. uri dopoldne. K izpitu so oglašeni: Božnik, Gajšek, Kidrič, Zemljič, Petrin, Rizmal, Rojnik in Žerak. Pri izpitih bodo izpraševali: gg. Ivan Granfola, Ivan Kramar, D. Sancin in vodja. Za nadzornika je kn.-šk. ordinarijat do- ločil vlč. g. opata P. Juraka. Čč. gg. duhovniki in prijatelji cerkvene glasbe se vljudno vabijo! — Prihodnje šolsko lato se prične dne 15. septembra 1931. Sv. Mariin v Rožni dolini. Letošnja leftina je obetala bogato žetev. Polje, vinogradi in _adonosniki so bili tako polni, da je vsakdo z ve selim upanjem gledal v bližnjo bodočnost. Pa je prišlo strašno neurje dne 15. junija fn je vse naše nade v kratkih urah uničilo. Tak.ne toče, kakor je padala ta dan, ne pomnijo najstarejši ljudje. Toča je napravila tako strašnn razdejanje na polju, da sicer takp pridno ljudstvo, ki se v potu svojega obraza muči po bregovih in strminah med kamenjem v borbi za vsakdanji kruh, danes nialo pred pospravljanjem kosi popolnoma uničena žitna polja s solzami v očeh in rtežko skrbjo za življenje po tre^ni kriih. Pa «e nrepriča o žalostnem stanju našh polj, je obiskal v nedeljo dne 21. jumja ¦ ¦-> krn.io. Spremljal ga je za ljudski blagor okraja vneti g. sreski načelnik dr, Hubad in kniatijski referent inž. Dolinar. Sprejeli so g. bana župan Krajnc, župnik duh. svet. Osvatič in šolski'upravitelj Požar. Ogledali s-o si škodo na licu mesta in je ban obljubil prizadetim skoraj?njo pomoč v semenju in v denarju. — Vecel dogodek je bil pri nas zadnjo, to ,je Alojziievo nedeljo. Vse je bilo v slovesnem raz-nolažpi _. ftol^ki ofroei so imeli svo.jo prvo sv. o^hajilo, 56 dečkov in deklic je pri°topilo prvič k mizi Gosporiovi. G. duh. svet. Osvatič je v slovesni pridigi otroke lepo nagovorii. Med sv. mašo so prejeii sv. obhajilo, v rokah pa držaH s cvetjem okrašene goreče sveče. Marsikatero o_o se je orosilo v spominu na lasi _o prvo sv. obhajilo. Otrok, staršev in s&rodnikov je bila cerkev nabito polna. Po končani slove«no«ti so dobili otroci v župnišču kavo z mlečnim kruhom. Naj bi se otroci, pa tudi odrasli pogostoma spo.min.jali tega velikega dne! Tistim pa, ki so k lepi uspeli slavnosti pripomogli, bodi ljubi Bog dober plačnik! Vojnik. Našo šolo je nadzoroval prosvetni inspektor dr. Kotnik in bil z učnimi uspehi zelo zadovoljen. S prihodnjim šolskim letom dobi zavod dva nova strokovna uoitelja. Meščanski šoli se obeta vedno lepši razvoj in bodočnost vkljub nekaterim, ki so začeli govoriti o nj.ni tikirutvi in upostavitvi osemrazredn« osnovne šole .Opozarjamo stai-še, da ne nasedajo takim govoricam, ki imajo le namen preprečiti vedno večjd dotok v meščansko ~ol<» in zapreti na.im otrokom vsa pota. Razne tehnične zadruge: urarji, mehaniki, elektramonterji, stavbne stroke itd., trgovski gremijl zahtevajp že danes za vajenca vsaj 2 razreda srednje šole. Popolnoma zaprta pot pa bi bila otrokom na srednje kmetijske šple, srednje itehnične in obrtne šole, trgovske in sanltetna šole, učiteljišča dtd., za katere se zahtevaj^ Ie dovršeni štirje razredd meščanske šole all' gimnazije. Prippminjamo, da imajo prednost pri vseh ostalih strokah — kjer še danes za-: dostuje dovršena osnovna šola — tisti učencl, ki imajo nekaj razredov meščanske šole. Šmartno ob Paki. Dne 21. junija je na.o. župnijo zadela silna nesreča. Čez Skorno in vas Veliki vrh je pobila toča v 6 km dolgem in 2 km širokem pasu tako temeljito, da nekateri posestniki ne bodo imeli ne zrna žetve. Toče je naletelo dober decimeter na debelo. Pokrajina je bila po toči videti od daleč kakor s snegom pobeljena. Še drugi dan so videll iz Skornega, več kakor uvo daleč točo v Ve-. likem vrhu. Na nekaterih mestih je je v glo-i bokejših klancih naneslo poldrug meiter na dabelo. Šel sem štiri dni potem, ko je toča pobila, pogledat pokrajino. Grede tja, srečam dfr. lavce, ki so se vračali iz dela iz Šoštanja. »Tu nesemo,« mi pravijo, »točo, ki je še veliko le» ži.« Sam sem našel po štirih vročih dneh po toči 70 cm debelo plast toče; drug kup je bil 6 m dolg, dva metra sirok in pol metra visok,' oziroma debel, zopet drug kup je meril 60 cr_tf viSine. Šest kupov toče, debelejše od orehovj sem na svoji poti našel in danes, pet dni po pobitju zvem, da je še mnogo več takih kupov.; Zato je pa tudi pobito! Žita vsa v zemlji, slama zmleta kakor na gumnu, krompir in koruza uničena, hmelj gal, vrti razdejani, drevja skoraj golo, v gozdu nastlano, kakor bd stelja nasekal, trava zbita in pod drevjem polno listja, na drevju mladike vse in še debelejše veje polomljene, mestoma odstopa skorja na vejah od udara toče, majhni in t.udi vecji ptiei pobiti. Sadno drevje in vinotgrad ne moreta roditi dve do tri leta. Kakor povsod, kjer toča pobije, so tudi naši ubogi posestniki žalostnl In pobit-. Toliko je škode, a sedaj pa še živež kupovati, seme dobiti itd. Naj J>i jim država prišla na pomoč z odpisom davkoy in naklonitvijo semena. Sv. Lenart v Slov. gor. Neizprosna in prergodnja smrt je vzela iz naie sredine ljubega očeta Jakoba Krambergerja, posestnika v ParMnjah. Ni še dolgo, odkar sta s svojo ženo Marijo obhajala 401etnico zakona. Bil je pravi krščanski mož, neustrašen v naših vrstah, T_aročnik »Slov. Gospodarja« čez 40 let in še drugih krščanskih listov, kar posnemajo njegovi svojci in sorodniki. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Prišli so od blizu in daleč z venci in cvetjem. Že v njegovi mučni bolezni so ga prišli tolažit, katero je prenašal voljno, v božjo voljo vdan in večkrat previden s sv. zakramenti. Vsak, kateri je obiskal njegovo hišo, je bil postrežen. ZaJbivaljujemo se čč. duhovšcini in vsem, ki so (Iragega rajnega pospremili na zadnji poti. Ilvala tudi za tolažbo ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta. — Na sedmini rajnega se je nabralo 150 Din za novo bogoslovje v Mariboru in za vsv. maše 100 Din. Guštanj. V proslavo 201ert__ice izobraževalnega društva se vprizori v nedeljo dne 5. t. m., popoldne ob pol štir.h. na Petraeovem vrtu »Miklova Zala«, srečolov in petje. Konec ob odliodu večernih vlakov. Zgornja Polskava. Naše izobraževalno diu štvo »Skala« priredi v nedeljo dne 5. julija izlet na Svečino ob sevemi državni meji in ob tej priliki vprizori ob 3. uri popoldan v tamošnjih grajskih prostorih gradu Svečina le4)0 opereto v dveh dejanjih »Mlada Breda«. jPrijazni Sveeinčani in sosedna društva, priclite ta dan pogledat to prelepo igro. Vabijo ,vas Polskovčani na veselo svidenje! Pernice nad Muto. Mnogo se poroča, kako je letos v juniju nevihta in toča poškodovala ali celo uničila razne kraje, kjer se je obetala kmetovalcu najboljša letina, saj vse tako bujno raste. Tudi naš planinski kraj je zadela v nedeljo dne 21. junija velika nesreča, Proti 6. uri zvečer so pridrveli sem od Golice ali Špajke, ki velja za Pohorje in Kozjak kot vremenski prerok, pogubonosni temni oblaki, utrgal se je oblak in vlila strahovita ploha, pomešana s točo. V kratkem času je nevihta naredila grozno delo, poškodovala večji del Peraic in del Dravograda, nekateri kmetje so uničeni popolnoma, največ so trpele uboge Mlake in Kozji vrh v dravograjski župniji. Še več kot toča je škodovala voda. Naj bi se merodajne oblasti spomnile ubogega ti-pina v hribih, ki se *rudi in muči, trpi pomanjkanje, a mu sovražni elementi uničijo ves up! Ponikva ob Južni žel. V nedeljo dne 21. jun. nam je domače gasilno društvo ob veliki udeležbi odigralo svojo igro »Najboljši je gasilec«. Po lepem propagandnem govoru gasilca M. Podgorška je nastopil s posebno točko gasilec L. Wirth, ki je s svojim šaljivim kupletom nad vse ugajal. Vse vloge so bile podane kar najboljše, prirodno in simpatično. Vsem igralcem, ki so baš v sredi največjega poljskega dela pripomogli k tako lepemu gmotnemu in moralnemu uspehu, naj velja vsa pohvala in priznanje. — Jedva eno uro zbrani gasilci po uapeli prireditvi pri Žličarju so morali že na svoj trudapolen posel. Po kratki nevihti je udarila strela v gospodarsko poslopje g. Močnika na Zlatečah in ga požgala do tal. Došli gasilci so se m-orali omejiti le na lokalizacijo požara. Vransko. V najlepšem cvetu življenjske dobe nas je dne 23. junija za vedno zapustil po dolgi zavratni bolezni vzor-mladenič po 'lom. Fermentov Gustl iz Papreč, ki smo ga dne 25. junija spremili k zadnjemu počitku. Ugledni Fermetovi hiši naše vsestransko sožalje! Velike Rodns pri Rogaški Slatini. Smrtna kosa. Dne 26. junija smo spremljali k večnemu počitku Elizabeto Hernaus v starosti 78 let. Njeno življenje je bila sama muka, vendar jo je junaško prenašala, vdana v božjo voljo. Ceiovec pri Rogaški Slatini. 86. rojstni dan je obhajala te dni užitkarica Ema Kidrič. Sv. Peter pod Sv. gorami. Tukajšnje Katol. prosvetno društvo bo proslavilo desetletnico usttanovitve društva v nedeljo dne 12. t. m. po sledečem sporedu: Ob i. uri zjutraj budnica godbe iz Klanjca. Ob 6. uri v župni cerkvi sv. maša za rajne člane in skupno sv. obhajilo. Sv. obhajila bomo darovali za rajne člane. Po sv. maši zborovanje v Kat. prosvetnem domu. Popoldne ob 3. uri proslava desetletnice v Kat. prosvetnem domu s pestrim sporedom in brez vsake vstopnine. Po sporedu velika Ijudska veselica zunaj Doma. Vsi, ki vam je pri srcu ljudska prosveta in poštena zabava, iskrentt vabljenil Sv. Rnpeit nad Laškim. Pred 14 dnevi je požar uničil hišni hram in gospodarsko poslopje posestniku Antouu Desnjač, po domače Barjaku v Sv. Petru. Ogenj je nastal približnii ob polnoči v takih okolščinah, da se da sklepati, da je ogenj bil podtaknjen. Roka pravice, išče brezvestnega hudodelnika. Pogorelec je: bil zavarovan za malenkostno svoto, a dobri sosedje so mu tako krepko pomagali, da je hišni hram — leseni del in streha — že zopet obnovljen. še so dobri ljudje na svetu! — Leta in leta so tekla pogajanja za zgradbo nove ceste, ki bi Sv. Rupert vezala s Sv. Jurijem ob južni žel. Po zaslugi g. načelnika cestnega odbora celjskega g. Mihelčiča je oblast končno na to pristala. Svcta 75.000 Din se ,je določila za ta namen. Svetina pri Celju. V nedejlo dne 5. julija bo na Svetini v cerkvi Sv. Križa dvojno cerkveno opravilo: ob 7. in ob 10. uri. Premnogi izletniki in prijatelji narave imajo priliko ta dan svoji verski dolžnosti zadostiti. Sv. Križ — Začretje na Hrvaškem. Tukaj je bila 16. junija ob 4. uri popoldne huda nevihta s točo. Prišla je iz Krapinskih Toplic, čez Ternovec v Začretje, šla je dalje čez Kebel na Marijo Bistrico in na Ivaničgrad. Tolkla je 6 kilomeitrov na širako. V sredi pasa, to je Začretje, je tako zatolkla, da je vse suho: ječmen, pšenica in drugo. Nimamo kaj s koso vrezati, od sadnih dreves in trsa je staro skorjo čisto sklestilo tako, da se je bati za vinsko trto, da ne bo več gnala .Vihar je podrl do tal 42 metrov dolgo vrševnico, veliko sadnega drevja in še več drugih dreves v parku Janka barona Kraniczarja v Začretju.