Podlistek. Deseti brat. Spisal F. S. F. Ko sem še doma hodil, v šolo in mislil, da je abecednik najučenejša kBJiga na svetu, tedaj smo zathajali bosopeti otroci po goli k Knafljevemu čebelnjaku. Knafelj« je bil star mož zgubanega čela in resnega lica. Bralo se jo na njegovi vnamjosti, da je mož precej skusil v svojem življenju. Ce je bil pri čebelnjaku, spravili smo se otroci okolu njega in ga prosili, da nam! je povedal kaio dogodbo iz svojega življenja. Nekega lepega dne smo ga našli prav dobre volje; prjosili smo ga vsi, naj nam še enkrat pove, Bkako je desetega brata lovil." Mož nam jo drage volje ustregel in pričel pripovedovati to-le zgodbo: * Ravno okolu sv. Mihela bo, če prav pomnim, že 75 let od tega dogodka. Tediaj sem bil vse bolj korenjak,* kakor sedaj. To sem vam bil r&ven kakor sveča, in ne zguban, kakor me tukaj vidite. V celi soseski in še dalefi na okolu se nisem jaz nobenega vstrašil. Moj starejši brat, rajni France, Bogi, m)u daj dobro, je šel od domaj v Dolino( in ondi kmetoval. Gospodaril ie varčno, da celo malo skoparil je. Ko stJ) ga obiiskaj, pokazal mi je v skrivni omari poln lonec srebrnega denarja.\ Jaz sem ga precej opomnil, ^a naj dene denar rajši na obresti; on pa je trdil, da jo vse bolj varno, če- ga ima pod lastno streho. Dalje ga nisem svaril in poučeval, ker je bil' malo frmoglav. Ko je bila pa ta varčnost že čee/ mero, pokaral ga je modri Bog na poseben način. Jeseni tistega leta se pritepe v Dolino neki slepar, ki se je izdal za desetega brata. Hodil je od hiše do hiše in se delal neumnega ia modrega, kakor mu1 je bolj kazalo. Imel jei pri sebi tudi tovariša, ki ga je dobro podpiral pri njegovem poslu. Ko Ijedaj prideta oba v Doli)no,' kmalu zvesta od ljudi, da je moj brat precej petičen. Njega torej skleneta opehariti. Nekega ve^era prideta k bratu M prosita prenočišča. Gospodinja, stara Meta, jima reče, da ni prostora, ker morajo nocoj prenočiti tudi tesarji, jutri bodo namreč postavili nove svisli.f "- Deseti brat se tebi nič meni nič hitr(b, obrne in ho6e dalje. iTovariš njegov pa stopi v vežo, skloni' se k Francetu, ki je ravno iz sobe prišel in mu nekaj tiho pove. i Na to stopif Frtace ven in pokliče desetega brata nazaj ter ga kaj uljludno sprejme. Potem ju pelje, v sobo,' stari Meti pa ukaže, kaj boljšega pnpraviti za večerjo. Meti se je č-udno zdelo, kako je to, dd, ,ie skopi France tako naglo postal radodaren. Začela je sumiti, da mogoče nista poštena človeka, da s.a mor&biti celo vedežnika in čarovnika. Pri tej misli se je tako prestrašila,1, da je storila vefliki križ. Ko je večerjo skuhala, nese jo v hišo in postavi) na mizo. Nato pristopijo naši trije znanci, posedejo krog mize in začnejo večerjati. Po jedi vstane France in hoče oditi. Deseti brat ga pa precej pokara, Ceš, kako to, da gre od mize, predho so opravili molitev. France se ves zavzet vrne ini počaka molitve. Po^em pa stopi v kuhinjo dQ Mete. Vsa v strahu ga vpraša, kdo da sta ta dva človeka ? On ji reč9:: Ni6 se ne boj, prav poštena sta.Molita rada, kar je dobro znamenje, da sta pošteni duši. Sedaj pa hitro pojdi in pripravi v mali izbici dve postelji, da pojdeta k poči^ku; rekla sta mi, dai sta trudna, Po teh ijesedahi je bila Meta umirjena. Ko je slišala, da rada molita, odvalil se jejije od srca težak kamen. In prav Mtro je šlaj^ čumnato postiljat, in vesela je bila, da lahko skaže tujcema telesno ^delo usmiljenj^a. Ko je bilo vse pripravljeno, spremil je France potnika s svečo v pripravljeno sobico. Ondi se še npkaj tiho pogovore, potem jima želi lahkjO noč in odide. Ko France sfopi v hišo,' btfa je družina zbrana pri večerji. Stara Meta mu reče, naj gre večerjat, onipa odgovori, da je že poprej jedel; skupfne večerne molitve ni čakal, Družini da hitro potrebna povelja za drugi dan, potem pa odide precej v svojo spalnico. Vi*ata za] seboj zjaklene, luč ugasnei ter sede na postelj.' Z žuljavo dlanjo si podpre vročo glavo. — Bume misli mu rojijo po glavi. Kri mu kipi, in srce namirno bije v prsih. V svoje mučne misli zatopljen, sedi na postelji čez tri dolge ure. Zdelo se mu je, da je prebil že celo večnost, predno je dočakal jednajste ure. Ko odbije klaldivo V vašktem zvonikti jednajsto' uro, prične mu srce še nemirndje utripati. Tiho zleze iz postelje, odpre vratja in gre po prstih pred spalnico neznanih tujcev/ Tukaj na lahko potrkai in vrata se mu< hitro odpro. Deseti brat je še bedel in bral iz neke umaz>ane knjige. Tovariš njegov je pa žo spal. France ga povpraša, bo li kmalu čas? Deseti' brat mu odgovori: Cez ,pol ure! Mej tem pa pojdi to prinesi vse srebrno donarje, ki jih imaš, ler jih tiacd v lonec. Potem prinesi prt, da bodeva lonec pokrila; vse1 drugo imam sam! France gre in opravi naflanko, kakor mu je naročil deseti brat. Prinesel ja' poln lonec križakov, šmarnih petic in še druge srebrnine.' S tresožo roko postavi na mizo preW deseto dete vse svoje imetje \ gotovini.s Ko je bilo vse urejeno, prične biti kladivo dvaBajsto uro. Sedaj pa le tiho bodi, šepetne deseti br&t France*tu in prične (denarje križaiti. Iz žepai ivzame steklenico, napolnjeno z nekim oljem. Jz nj^| vlije nekoliko kapljic na denarje, -vzame črno knjigo in začne mrmraje čitati. Pri tem poslu je kremžil svojf obraz tako čiMno, da so se Francetu lasje ježili, in je menil, da vidi samega ,,Bog nasoarui" pred seboj. Ko je bilo žegnovianje denarjev dokon&ano, .vzame deseti brat prt, zadel!a lonec in naroči Francetu, da ne smei celih štiriindtvajset! ur nihče pogledati v ta lonec. ,,Sicer zginejo denarji", pristavi skrivnostno. Nato sedita in kramljata France in deseti brat precej dolgo. Okoli trehi p^ začne neniadoma desetega brata zob boleli. Stražno prične Javkati in se prijemati za glavo. France ga izprašuje,' kako mu more pomagati. Dkseti brat{ mu odvrne, da mu more bolečine utolažiti edino le kontrobantarski toblak. — Pa tega gotovo nimate, pravi on dalje^ za? to mi ne morete pomoči. Resj da ga nimam doma, pravi France, pa ga lahko dobim. Pri sosedu se gotovo j dobi. fCakajtei, grem iga precej iskati. France hitro vstane in odide. Ko se vrne, pri¦vleče izi žepa dvavelika lista duhana. Des(Mi brat ju zgrabi z obema^Tokama irii brž dene polovico peresa v usta. Nato se vleže v postelj in kmalu začne prav dobro smrčati, znamenjei da mu je duhan httro vtolažil zobne bolečine. France pa vvame zavezani lonec m ga nese v svojo spalnico. Tudi on se vleže; toda njegai ne zaziblje sladki sen. Celo noč misli na svojo bagatijo in na pomnožene srebrnjake. Zjutraj se poslovita tujcaj Carovnika pri Francetu in hitro odideta iz vasi. Ko so tesarji drugo jutro zlezli iz svojih ležišč ini razpostavili svoje sorodje po dvorišču, povprašujejo Franceta, .iesa naj se najprej lotijo. Toda France jim ni nič kaj parnetno odgovorjal; nekam zmedeno je govoril.j Cudlno se jim je> zdelo, kafko je to, da je gospodar danes tako budalast. Pustili so ga pri miru in delali, kakori so vedeli in znali. France pa ni imel nič pokoja; vedno ga je skrbelo in nekaj peklo. Vsako četrt ure je šel gledat v spalnico, ali] še stoji oni lonec tako, kakor poprej. Vselej ga je nekaj opomipjalo, naj odgrne lonec in pogle-da vanj. Toda premagoval je to skušnjavo celo ttopoldne. Ko udari dvanajst, prime^ strahom za motvoz in odveže prt. Polagoma ga privzdigne irn pogJeHa noter. Pa, oj groza! Ne blesti se v solncuj suho srebro, marveČ prikaže se samo sivo — kamenje. Prvi hip meni, da se je zmotil; pomane si, svoje oči in zopet pogleda. Pa prav isti prizor se mu pokaže, kaikor poprej. f Kakor besen skoči na dvorišče in prične klicati na pomoč. Tesarji se osupneli pogledujejo, je \i ob- norel, alii kaj mu je. Gredo k njfemu iri ga povprašujejo, kaj se je pripetilo. Jecljiaje pripoveduje, kako" sta ga goljufala ona dva sleparja, in. jih prosi, naj hitro grjedo na vse strani vprašat, kam sta oba šla, da še dobe zvite tatove. v Enemu še posebej naroči, naj hitra vzame konja in hitro jezdi k meni, da mu pomagam iskafci potepuhov. Hitro se razkrope po vasi, in kmalu poizvedo, na katero stran sta krenila tatova. Žalostno novico zvem tudi jaz. Godrnjalj sem seveda, ko je prišel odposlanec k meni ter me prosilr da bi šel tatova iskat. < Saj sem rau pravili in sem mu trobil,, da za tatove hrani svoje kebre. Zdaj pa ima, telega nesrečna, ker si ne da prav ni<5 dopovedati. — ,Tako sem s» jaz jezil., Toda kmalu me je morala miniti jeza.i Pr|trdil sem si podyeze pri hlačah, potegnil škornje čez kolena, djal na glavo širokokrajni klobuk^ in hajdi za tatovi.» Z menoj sta šla tudi dva tesarja. Hitro smo stopali, pa vendar nismo mogli doitij desetega brata in njegovegaspremljevalca; mudilo nas jei vedno poizvedovanje/*kam sta krenila. 2e smo hodili celo popoldn«; solnce se jeTjeto skrivati za bližnjo gore. Tesarja se pričneta zgovarjati, da se bosta vrnila, ker nimata nič upanja, diai bi kaj dobili. Tudi menita, da je nevarno, po noči hoditi v teh samotnih krajih. (Konec prihodnjiž.)