Dopisi. Od Noveštifte pri Gornjem gradu. (Obč. račua. Cerkv. tat.) Dae 9. februvarija t. 1. imel je tukajšaji občinaki zastop sejo, pri katerej se je raeun 1888 1. pregledal ia odobril, osobito, ker je vsled varčaega gospodarstva in zaradi drugih okoliščiu precejšaja svota ostala, tako, da bode mogoče pribodnje leto aajbrž 25% doklado na davke še zopet precej znižati. Dal Bog, da bi to mogoče bilo, pa povsod, ker pri aedajsaih 8labib razmerab itak ubogi, zelo stiakaai kmet komaj ae svojo družiao shaja, kako bi mu še bilo mogoče poleg vaega tega visoke davke plačevati! Mogoče pa je le takšao goapodaratvo, — izvzemši posebae potrebnoati v drugih krajib — kjer je skrb za občiBO zročeaa tako pošteaim, za svoj ia blagor drugih vnetim možem, kakor pri naa. A bočem Vam o tej priložuosti aekaj druzega, za ta kraj zelo posebaega in nezaališaaega peroeati. Ko se aamreč po dokoačaaej seji aekateri možje obč. zastopa med seboj o razaoterostih pogovarjajo, privleče k g. župauu služabaik aašega velespoštovaaega ib obče priljubljenega g. župnika, nekega nezaaaega človeka, ter ga z vso odkritosrčaoatjo Bavzočim predstavi z besedami: ,,To ga imate, tega smo v cerkvi zaaačili, ko je iz darilaika kradel." Vsi ae oaupujeao pogledajo, kajti v tem kraji je tatvina, rekel bi, kaj aezaaaega, a cerkveai rop, kaj grozaega. Tukajšflji g. učitelj je bil kot obč. tajaik aavzoo ia ker se je tujec delal, kakor hi ae zaal nič sloveBski, spoprijela sta se s tujcem prav ostro po aeaško, Valed, tega ostrep postopaiija je učitelj izvedel pb tujčevih. pismenih dokazih, da mu je ime Jaaos Piller, roj. 1850. 1. iz Kostely-a na Ogerakem. Potem mu je ufiitelj Bapovedal. da bode preiskaa ia iz dobre volje je dal aož ia aekatere druge maleukosti, ter ee delal nedolžaega, meaeč : sedaj bode pro8t, ker je vse dal, kar ima tudi mošajo z deaarji. A učitelj ae 8 tem ai zadovoljil, aego botel ga je 8am preiskati, na kar se je začel tujec odmikati, a učitelj ga odločao preišče po žepih ia povsod ia glej čudo, ki je tujcu dokazalo kako je v cerkvi molil ia deaar v darilaik dajal; v tujčevem levem blačaem žepu zagrabi učitelj aiaogo mastaega, olimaaega drobiža ia v ajegovem sukajiaem žepu pa dve olimaui šibici z mehirji, v katerib je imel k temu potrebuo mažo. Takoj po dosedajšajem, ostrem besedičenji je tujec vtibail. — Deaar se je preštel ia bilo je drobiža za 3 gld. 67 kr. Bilo je potrpežljivo delo. Vse stvari so se tujcu odvzele ia tujec zvezaa takoj k c. kr. sodaiji v Goraji-grad odgaal. Ko so se v cerkvi darilaiki hitro potem pregledovali, bile ao dotičae lukaje vse osmoljeae. S tem se opozarjajo p. n. cerkveaa predstojaištva v Gorajem-gradu, pri sv. Fraačišku i. t. d., da v cerkvab darilaike pregledajo, ia kar so aašla, takoj dotičaej gosposki Baznanijo. Opozarja se, naj se cerkve ae puačajo brez potrebe odprte. — Iz Ormoža. (K m e t i j s t v o.) V nedeljo 17. febr. zborovala je aaša kmetijaka podružBica v dvoraai goatilae goap. Kapusa (poprej Žiako). Udeležilo se je maogo družbenikov in vrlib kmetov in po8estaikov iz Ormoža, okolice in sosedaih župaij. Pred8edoval je gospod načelaik dr. Ivan Geršak, ki je vae navzoče presrčno pozdravil ia potovalaega učitelja gosp. Fraaa Matjašiča predstavil. V prvo se odobri zapisaik zadaje seje ter se več poročil še prečita ali kratko omeai. Kratko letno poročilo g. predsedaika je bilo z veseljem sprejeto, kakor račua g. deaarničarja dr. Zižeka. Vseh dobodkov je bilo 57 fl. 5 kr. — Ceatralaemu odboru ae je odposlalo 50 fl. 51 kr. tako, da v blagajaici oataue 6 fl. 54 kr. zraven še branilna kajiga s 25 Ł. Nekaj letaiae še se ima dobiti. Račune so pregledali in odobril v to izvoljeni: 5. g. Jakob Cajnkar, župaik v Ormoži, g. dr. Omulec, odvetaik v Ormoži in g. Martiu Ivanuša, kmet ia župaa aa Humu. Zatem govoril je g. Fr. Matjašič, potovalai učitelj Mariborske viaorejske aole o sadjarstvu. Razlagal je aajprvo o pogreških, ki se delajo pri sadjarstvu ia potem razjaaajeval aa tanko in s poskusi, kako se aaj vzrejajo divjaki, kako se aaj cepijo, presajajo ia zasajajo, kako aadaim drevesom moremo gaojiti, 'kako jib obrezovati iu kako zbirati sad. Naštel je dalje sorte za ta okraj primerBe jb priporočal tiste v izgojo, ki gg «a kupčijo sploii ^ajboljše, Crospod, S|at^|iS je aekatera teh. opravil s skušeao roko praktičao aa vrtu pokazal, kar je aavzoče zelo zanimalo. Ko je avoje predavaaje koačal, izproži mu g. predsedaik v imeau podružaice ia vseb aavzočilt za ajegov trud ia zelo poučljivo razlagauje v domači besedi krepko zabvalo, ki ae je odmevala iz vaeb grl. V zaatopaika podružnice k 65. občaemu kmetijske družbe izvoli se letos le edea ia to g. dr. Geršak, c. kr. aotar v Ormoži — v poaebaem slučaju za Bamestaika g. Alojzij Mikl, trgovec ia mestjaa Ormoški — pod aavadaimi pogoji. Priličao je pri tem zborovaaju Ormoški odsek koajerejskega društva, obdaroval dva hlapca, Martiaa Zorjaaa v Ormoži ia Martiaa Zadravca v Loperačicab. za pridao ravaaaje, oskrbovaaje ia odgojevaaje koaj z darili istega društva vaacega z eaim cekiaom. Predsedaik temu društvu, tudi g. dr. Geršak, razloži v zelo pomealjivih beaedab uzroke tega obdarovaaja, ter spodbuja obdarovaaca, da zaaaprej ravao tako ali še bolj vestao opravljata svoje posle ia izreče še gorko željo, da bi muogo posaemalcev dobila. Darilo sta oba vesela ia zahvalao vzprejela. Ko še se nekateri predlogi pretresujo, uekaj društveaiae vplača ia aekateri aovi udi vzprejmejo, zaključi g. predsedaik, zahvalivši se za skazaao mu čast z izvolitvijo v zastopaika podružaice, sejo ter sosebao besede ia aauke g. Matjaaiča v vsestraaako izpolaitev priporočuje. Aatoa Porekar, tajuik podružaice. Od Ščavnice. (Škric, ue stric!) Gosp. uredaik! Pod oao zaamko ste prineali v zadaji številki dopia iz Baae občiae ali jaz Vas zagotavljam, da je v ajem blizu vse krivo ia dobro atorite, če si dopisaika, ki Vaa je tako opeharil, vzamete zantarčo." Naš mladi župaa, g. M. Št. iu ajegov piaar, g. M. T., sta po polaem vestaa, spoatovaaja vredaa moža ia je aa ajiju straai aaše ljudatvo ia vea obč. cdbor, edea ali dva morebiti ae, vsi drugi pa so sila aevoljai, da je kaj takega prišlo v Vaš vse hvale vredai list. — Z ozirom aa ta popravek izjavimo, da nam je žal, ker amo bili oae vrate vzeli v liat. Dopiaaik pa, ki aam jih je bil poalal, Baj avoje trjeaje spriča ia sicer po pričab, ki imajo popolao zaupaaje v občiai. Ako pa tega ae mara ali ae more, potem aaa do ajega ae veže več uredaiška molčljivost. Ured. lz Padolka pri Ormoži. (Svečarji.) ,,Lepe pesmi glas, aeže v deveto vaa", pravi stara prialovica. Pa ta prialovica uresuičuje se tudi žalibože večkrat v aaaprotaem pomeau. Svečaica je miaola ia aveearji, kedo jih ae pozaa, sedaj v zapečkih uživajo, kar so ai prislužili s svojim aezaoanim petjem. Pred kakimi 10 leti bilo je še v Bavadi, da ao hodili pred svečaico mladeBiči, po dva, od biše do hiše opevat BMarije Svečinske", a sedaj so se tega lotili atari dedovje z odrlimi ia kosmatimi grli. Takim ljudem, ki brez vae pobožaosti ta poael opravljajo ia vže, komaj prišedši v hišo, gledajo, po kakŠBem daru da aeže goapodinja, ne priatoja to opravilo. Tudi ajibove pesmi, Bog ve, kdo jim jib kuje, niao spodobae, a aapevi, aavadao odlomki kakih okroglih valčičev, še maaj. Le-tem svečarjem aa tem meatu za vselej aazaaajamo, da jib v prihodaje ne bodemo aprejemali, če ae bodo imeli od kakega o. g. duhovaika potrjeaih pesmi! Imeli pa smo v aašem Padolku dae 27.—29. jaauvarija poaebflo imeuovauja vredaa svečarja, samo da iata aiata opevala Marije Svečiaske, ampak sploh Bavadne Ijudi, ki aočejo trobiti v ajuai rog. Ta svečarja sta žev do dobra odraala faata, Blaž Š . . . ia Jože Z . . . Prvi pel je naprej a drugi mu je sekuadiral. Pa v aaši župaiji aista bila srečua. Dae 28. jaauvarija podala ata se tedaj v sosedajo faro v medjimurako mestece ,,Strido.vo". Š . . . si je meada mislil, da bo a svojim petjem očaral Stridovčane, kakor je pred dvema letoma očaral Celjake porotuike, ki ao si ga naročili. Ali pa morda tako, kakor je zmedel Libaajčaae, ki ao ga hoteli iz prevelicega navdušenja aa aeko vrbo vzdigaiti. Pa varal ae je, kajti pot v Stridovo bil jima je popolaoma zamaa. Pa daaes^ aič več o njiju, morda v prihodaje kaj več. Ž...u ai usojamo še avetovati, aaj se ae da poučevati od Š...a, sicer se še ajegovo petje zaališi v deveto vas — v Celje. Pot v Celje pa je dalaja ia Celjaai, ako si kbga aaročijo, mu trud slabo platijo ! Padolčaa. Iz Kozjanskega okraja. (Neraškapratika). Pri aas uže tako aiao aa glasu kot vrli aarodajaki, tem maaj pa, ko g. Š. . . ., rodom Kozjaa, ae ne privošči ljudem sloveaskih, prodaja pa aemške pratike. Tako drugje Bikjer blizu. Pravil mi je aekdo sam, ki jo je botel kupiti, videč, da je aemaka pa jo je vrgel aazaj! Prav je atoril. Svoji k avojim! —V Podsredi, kjer ima aeki mizar pol aloveask, pol uemšk aapia, prodaja pa oadašaji trgovec veadar-le sloveaake pratike. Kaj je mar Kozje aa Pruskem? Zato pa tudi pri ajem gre vidao kupčija rakovo pot, kajti občiBatvo je izgubilo zaupaaje do tega velikoaemca! Meada kmalu pri BJem zapoje ,,zvoa sile" ia potem ,,z Bogom"! Kako da ae izpozaa tega, saj mu veadar krvavo prialužeae krajcarje daje le kmet aloveaake krvi! Bog pripelji take na pot spozaaaja! Vi pa Sloveaci ia kmetje v Kozjem ia drugod, ae zahajajte v prodajalaice, kjer imajo aemške aapiae, kjer sloveaski ae občujejo, kjer soyražijo vae, kar je sloveasko! Cas je, da ae zaveste svoje aarodaosti, ter da si ustanovite tu ali tam obeiastvu v koriat ia blagor ,,bralaa društva"! Gotovo je to mogoče tudi pri nas, če je mogoče drugod po Sloveaskem! Napočil je čas, ko Slovenec ni yec ,,podlaga tujčevi peti", tedaj pa pokažemo pred svetom javao, da smo siaovi matere Slave. Živeli Slovenci! Bog ia Barod! Rodoljub.