Za poduk in kratek čas. Iz Metkoviča v Dubrovnik. Obljubil je, pa obljube ai dopolail; počel je zidati, pa dozida) ai — da se ogaem tacemu ia edaacemu očitaaju, hočem 87oj pričeti potopia aadaljevati ter ga tudi dovriiti, ako Bog da ia stara sreča. Metkovič, kamor sem aa sopraznik sv. Jaaeza Zlatoasta 1. 1879. došel in se tamo dva dai mudil pri jfO8toljubaem župaiku ia vrlem šolakem aadzoraiku č. g. Jozu Gabriču, Metko^ič pravim, leži aa leyem obrežji Neretviaem ob rebru strmega pa golega griča. Hiše so 78e čedao zidaae, iz^zemii leseae bajte, ae da^ao poatayljeae za 70jake ia 7ozaike. Meato šteje do 1200 prebi7alce7, ima lepo, 1872. leta sezidano katoliško pa tudi čedno pi*a7osla7ao cerk^o ia 4razredao ljudsko šolo, y katero me je peljal prijazai g. aadzoraik, da vidim, kakor je rekel, mlade dalmatiaske juaake in spozaam, je li so bistrega uma ia čilega tela, cesar mu rad aerad prizBayam. V mestai okolici se aabaja nmogo yiaogrado7 ia obilo oljk, ki priaaaajo dobro olje, a tudi figo^ih, pomeraačaih ia drugih aa jnga rastočih dreye8 ai pogrešati. Mestjaai so orali ravaokar za paeaico ia ječmea, ker jeseai ai bilo moči sejati vsled yelike povodaji. Največje zlo za Neretvaaaki okraj je kalao, aezdravo močyirje, ki daleč aa iiroko pokriva aicer rodao ia plodao polje; ia je nzrok, da prav pogosto razsaja huda, zavratna mrzlica, ki ae dopnšča ljndem, dosegati sive starosti: možje 60- ali 701etai so aeki pray redko šteti. Odkar je Heicegoviaa avstrijska, postalo je življeaje y Metkoviču sila živabao ia burao. Kupcev ia trgovcev domačih ia tajib, špekulaatov ia podyzetaikoy pošteaih ia aičvredaih yse mrgoli ia se tere. Glasai so ti gostje aa jayaih prostorih kakor trobeate jerihoaBke. — Svitli cesar so 1. 1875. aa 87ojem potovaaji po Dalaiaciji obiskali tudi MetkoviC, kakor kaže aapia aa edaoatropai ličai hiai, ki je imela ča8t, 8prejeti v svoje skromae pro8tore mogočaega vladarja: ^Fraaciscus Jo8epba8 apostolic«8 Austriae imperator Dalmatiam fidelem iaviseas auspicatissima die 26. Aprilis 1875 modesta haec limiaa aubiit. Ipae, cui taatus coatigit hoaor, Ea grati aaimi sea8u poateris factum aiemorat laetus". Svetilisica daeya — aolace — je že gorela ia sipala gosto luč na zeaaljo, ko s*3 30. dae jaaaarija odpeljem aa parobrodu nMelaBira" iz Metko^iča proti Dubrovaiku. Reka Nareata se proti izliva 7 Adrijo močao zvija, tako da se je Melaaira dolgo sukala okolo Metkoviea, ki je ponujal očem čarobea pogled, ker je bilo mesto 7 kratkem sleklo megleai plajač m se obleklo 7 juterai 8olačai svit. Ve8laje po zeleai Neretvi, ki zamore aa S7ojem hrbtu do Metkoviča majhae parobrode, do Capljiae ia Gabele pa le ladjice tako zvane trabaklje aoaiti, pustili smo aa desaici 87. Vida, ki braai iz davaih časov ninogo staria, pričnjočib o aekdaajej slavi, omiki ia obljudeaoati teb sedaj osamebb krajev. Tukaj je atala slavna Naroaa, kakor sodijo aajbolji zgodoviaarji. Za tim trgom smo srečali Rujaico, Noria, Kr7a7ec, aa levici pa mestice Bilibir. Pri tyrdajayi Opuzea ae reka deli 7 dva 7ečja odtoka, ki 78tyarjata široko močvirje do morja 8egajoče, po katerem 7edao plavajo labudi, gosi, race, galebi, kljuaači, od kterih tic se 7ečiaa prebiyaleey živi, ker maajka druzib, posebao poljskih pridelkoy. Leteč mimo Opuzeaa, Komiaa ia Rogotiaa prijadrali smo jaderao 7 Adrijaasko morje — 7 zali7 Neretyia, canale di Nareata. Kakor električai tok pretreae yse ade ia celo telo, tako je pretre8el 7se moje ude pogled aa to daljao, široko, morsko plaaja^o. Davao že sem želel goreče videti čudežao morje, o katerem so aam v šoli toliko čudes pripovedovali latiaski ia griki pisatelji. A da bodem Adrijo prvokrat pozdravil skoro pri ajeai srediai, ae bil bi niti saajal. Kmalu se spomaim oae lepe peaai: Bači, buči morje Adrijaasko, aekdaj bilo ai 8layjaa8ko. Naj buči, m\ pa se peljimo dalje po imeaovaaemzaliva med kopaim ia polotokom Ratom (peaia-sula Sabbiaacello), ki svoj jezik daleč tje v morjeateguje. V par urah doaežemo ZBameaito tyrdaja70 Klek, od koder se je poprej razprostirala za morakim bregom kake pol ure daleč meja tarake Hercegoviae. Ta kos zemlje je bil 7 miru Karlo^aakem prepuačea Turkom, da bi bila po8est7a Du-brovaiake republike ločeaa od poseatey BeBe5aaoy,ki 80 po ajili blepeli. Klek' šteje le pičlo biš iu je bil Turkom zapvt. Po bližaih gričih je sedaj naiiogo od aaših vojakoy aapra^ljeaib ao7ih aasipo7 ia tvrdajavic. Kaaal Narentaki je 7edao ožji prihaial, dok ga ai zastavila suha zemlja pri Malem Stoau (Stagao piccolo), kamor smo pribraeli opoludae. Tukaj je trebalo zapustiti parobrod ter peš iti do drazega zali?a preko krasaega sedla, ki yeže dva ae previsoka, skalovita briba. Mali Stoa iaia lastao župaijo, ktero oskrbljuje fraačiakaa, skromao cerk^ico, 8 4 altarji pos7ečeaimi Mariji De^ici, 87. Aatoau, Srcu Jezuaoyemu ia Marijiaemu. Mesto objema črao, atarika8to zido^je, ki se vleče po strmem hribu do Velikega Stoaa (Stagao giaade). Te drzae, ciklopske zido^e, z ogromaimi stolpovi so postavili Dobro7Čaai za čaaa 87oje aajvečje sla^e, 87ojega aaj^ečjega blago8taaja, da braaijo syojo domo^iao so^ražaih aapado7, aevaraib aa7alo7. Ogleda^ai Mali Stoa uberem pot po prijetaem griči aa drugo plat 7 maogo lepši Veliki Stoa, dobre pol ure od pr^ega oddaljea. Potao robo sem izročil krepkemu Stoačaau, ki mi je ,,7pričo solaca" obljubil, dajo goto7o priaeae do 7ečera aa določeao meato. Mož, poateajak, kateremu je bila daaa beseda trda, kakor 7 kamea urezaaa, kar je rekel, ai oporekel, spolail je točao do pike storjeao obljubo ia si je za trud zaračaail le 50 krajcarje7. Stoačaai 8lujejo kot 7erae, zyeste ia modre gla^e. Na s^ojem 7eaeleai aprehodu od Malega do Velikega Stoaa čez polagoma se vzdigajoče ia padajoče sedlo sem zadel aa čedao pokopaliače z lepimi apomeaiki ia ae daleč od aja na ličao kapelico, v kterej 80 atale tri zale podobe: Immaculata coacezioae, 8. Biaggio (ay. Blaž) ia Vera effigie di s. Viaceazo Ferreri. Ta s^etaik drži 7 roci kajigo z izrekom: ,,Timete Deum et date illi hoaorem — Bojte se Boga ia aiu skazujte čast". (Dalje prihodajič.) Smešnica 25. Koliko maekiajih repo7 bi trebalo do aolaca, ypraaa Miha 8oseda Brcka? Ta mu odgo7ori: 99 mačkiajih repo7 bi trebalo, da se zmeri aekoliko do aolaca, za ostalo pa je dosta — edea sam babji jezik. A. Vakaj.