GOSPODARSKI VESTNIK
gooooooo O6ooooocooc(ooocx3oooo ooooo6ciooooooooc oooboooooooooooo oocooooo booooooc 0660000000000000 c i ooooooooa oooooc 0000000« (^OooopOoot)poo<
§ St. 3.;	V Gorici, dne 1. morca 19?7.	Jteto V-
9000DOOOOOOO00000000 00000900OOOOOOOOOOOOOOOC00009000OOOOOOOOUOOOOOOO000000000000000000000000ooogoooooooooooooooooOOOOOOOOOOO OOOO
g IzcHciJa enkrat nn mesec. Stane letno	Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. :
'io'Ilij. ' - 'Posarneasiia 'števllkk 1 liro'. :
GlovannI Štev. 6., I. nadštr. '
Pojnalisj je tiovoljt n le s popolno navedbo vira j=f
l 1111 ■ j:. ■ t i .: 1'
Vedno bolj so izobražen«,! posvečajo vprašanju kruha: gospodarstvu. Zasledujejo vzroke kritičnim pojavom, napovedujejo težke posledice vedno večjega nesoglasja med posameznimi pri-dobiinimi panogami Ikmeiijsivo, obrt), Navajajo sredstva za zravnanje itd”. Prej dli slej se bodo morali poklicani či-"itelji pod pritiskom razmer sprijazniti z Nasveti mož dobre volje — in lakrat bo upanje na ozdravljenje.
Ta svetovni pojav — gospodarska kriza — nas ziblje v občutku, kakor da bi bila na zmeteh. Kje in kako se bodo ti valovi zagnali ob skalo, da se bo morje Sospodarskih navskrižij pomirilo, bo pisala zgodovina. Eno pa je gotovo: umaknili se bomo v smer, kjer bo naš razum raziskoval in se udejstvoval na umerjen, na najbolj enostaven in zato tudi na najsigurnejši način ter v skladu s srcem. Razum, ki je vkoval vse svoje sile v tehniko industrije in njenim večkrat ne ravno tako človeškim smotrom, Ja razum bo treba pokloniti rojstni zibelki vsem in vsemu, to je zemlji. Takrat bo razum, ki danes kolje, umerjeno grabil, ker zemlja zravnava z mirom in ljubeznijo in ne pozna napetih sirasti.
Zemljedelec, pripravljaj se na to poslanstvo, ker zemlja je v tvojih rokah !n tvoja, ker je vsa prepojena z znojem, stisnjenim iz ivojih žuljev, ž .njo jokaš in boješ, v njej je tvoja in usoda vseh. V Polpreteklem času se je ta skupnost ko-diNj medlo umevala, danes — in to zo-bet sporedno z razmerami — se to ved-
bolj živo čuti. Zato pa nam je vedno !?oli jasna slika tvoje skromne, a veli-caslne strehe in tvojih ustvarjajočih rok.
Mlif-, . ib. Milku •>n »Pi «>rr
’i‘tu(iO
»ocx>qocxxxxx>oQooocoooopoooooooooc)Ooocoooooo6coooooooooooooocx5ooc)oooboooooooop' 3ooob6ooboooooooooooo6oocxxx><x>6i' oooooooo oooobciodoocfe
M • H *•.»( 'J ,1/1:1') / : > M j ^'» ) HviTl r’" • t 1 >1 • >»' i (>>.:■'.)/<	■‘i/ '> t; ■ .i; , fi |	, ift if;? > j|'tf:* ;>
Jahkcj Eprlah: ■'	’‘■b-" 1 ' ; -n-Em ; p .ul
mi'.iir nul g" r.miir. i; .u ..-:.,y	4; *>
'‘•o.'! A-■ dot .••)l()dm	. MIGLJAJI. n
A ravno tako nas vedno bolj zanima tvoje življenje, tvoj dom, ki je nas dom, tvoje vrline in tvoje hibe, ki so — to priznamo — tudi naše tube; vedno bolj
stremimo za odstranitvijo vseh pomanjkljivosti.
V naslednjih besedah so migljaji, kako ti je treba postopati, da boš kos težkemu položaju in boš ceio zamogel razmere izboljšati; sprejmi jiti kot dober nasvet, kot lečilo, posvetuj se o tem in ukreni!
Pospremim te najprej na tvoj travnik, na zemljišče, ki vedno bolj pridobiva na velikem pomenu v narodnem gospodarstvu. Poglej to osirotelo zemljo,. ki je v popolni onemoglosti, kakor si ravnokar tudi ti! Zdi se, kakor da bi nam vsem očiiala-roparstvo. Poznamo jo le takrat, ko gremo s koso nanjo, zato pa je opešana.: Dovolj jasno ih umljivo je, da s travnikom peša celotna kmetija: živina, polje, sadovnjak i. dr.
In vendar je stvar tako enostavna: najprej dolžnost, nato pravica ali: dajaj in boš jemal. Kakor ti nikdar ne pade na misel, da bi zahteval žetev, ne da bi bil prej polje izoral, pognojil, sejal in oskrboval rastline, ravno tako ne smeš zahtevati ugodnega pridelka sena, dokler nisi prej nudil travniku umne postrežbe. Danes se je v kmetijstvu tako preokre-nilo, da moramo zreti na polje čez tra-vorodni svet. Zato pa mu skušaj vročati, kar si mu s tolikimi košnjami odvzel — in bodi prepričan, da ne boš potem imel tako nizkega mnenja o njerh.
Zanemarjeni travniki nam tudi povedo o tvojem hlevu, živini, onojiščni jami. Slaba krma — slaba živina, skrom-
ni dohodki v mesu, kakor tudi v mleku. Najbolj trpki občutki pa se porode ob pogledu na gnojiščno jamo. Grabiš listje, voziš, nastiljaš, itd., potiš in trudiš se na vse pretege, a končno Tkaj imaš od tega? Vse najboljše zgine iz. gnoja, ti voziš na polje steljo. Kdor pa ne zna ceniti gnoja, ne ume pomena globokega obdelovanja zemlje, pravilnega oskrbovanja rastlin i. dr.
Ravno iste nedostatke srečarpp pri sadnem drevju, ki je prepuščeno samemu sebi. O gnojenju, obrezovanju, sna-ženju nobenega znamenja. Tako bi lahko šli dalje iz. pomanjkljivosti v pomanjkljivost, iz hibe v hibo in vztrajamo pri zahtevi: zemlja rodi, živina dajaj! Ker to, jasno, ne more biti, sledi zaključek: zemlja je prokleta. Zemlja je pravična, a neuki kmetovalec je — ropar. Res je, da je zemlja nekdaj rodila kar »sama od
sebe«,' a takrat je bilo manj ljudi, ki niso tudi zemlje tako izčrpali; danes smo se zgostili in hočemo večjih pridelkov.
Sodi torej mirno in trezno, če je res upravičen tvoj obup nad samim seboj in nad zemljo! Razmišljaj, če je koristna in umestna tvoja lepa sanja o — tujini, tvoja nestrpnost po izselitvi, če je tujina res tako polna bogastva. Smo se li ke-daj vprašali, če je tujina sprejemala izžete roke, onemogle starce?! A koliko upognjenih hrbtov, koliko upadlih lic se je vrnilo v naročje domovine!
Mladost, ali nisi zmožna blagosloviti rodne grude z znojem svojih mladostnih srag, nisi li v stanu osvežiti osirotele domače zemlje!
Trije so naši stebri: um, volja in potrpljenje. Iz njih si izklešemo novo življenje.
CKXXXX?QOfVX>nOOOOOOOOO<VKOOOOOQ^qOOQOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOO<XX>OOOOOOOQOOOOOCKXXXyOOOOOOOOOOOaOO<XXXXX)OQOOQOOO-)OOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOO
Zadružna zvezg v Trstu:
ZADRUGE IN TRGOVSKE VARŠČINE.
Na podlggj kr. odlokg z dne 16. decembra 1926, št. 2174 morajo prositi za dovoljenje za izvrševanje trgovine vsi tisti, ki nameravajo izvrševati ali pa že izvršujejo trgovino na drobno ali na debelo, v trgovinah ali v lokalih (gostilnah) ali v obliki kramarjenja (na uhcj ali na trgu). Novemu zakonu so podvržene fizične in juristične osebe: torej tudi družbe in zadruge, kj izvršujejo trgovino. Ravnotako so primorani prositi za dovoljenje vsi oni, ki prodajajo občinstvu v lokalih pridelke š svoje lastne zemlje ali z zemlje, ki jo imajo v najemu ali ki jo kakorkoli obdelujejo.
Prošnjo za dosego dovoljenja )e treba vložiti do 31. marca 1927. pri pristojnem županstvu, kjer bo v to svrho poslovala posebna komisija, ki bo prošnje reševala.*
Prošnji na kolkovanem papirju za L. 5 — (ki stane pa L. 6.—) je treba priložiti:
1.	potrdilo o vplačani varščini v gotovini ali v liktorskem posojilu;
2.	potrdilo o vpisu v seznamu tvrdk pr j trgovsko-obrtni zbornici;
3.	kartelo o plačilu davka na premično premoženje za leto 1926;
4.	kazenski list (za zadruge: predsednika ali voditelja) in
5.	nepopisano kolkovano polo za
L. 2.
Al
Vzorec prošnje,
.......li........... 1927,
Municipio di
Ottemperando a gugnto disposfo dal R. D. t. dd. 16 dicembre 1926 K 2174, il sottoscrjtto ccnsorzlo: . . . .
............(1) con sede a .... .
. . . , (2).............
P r e g a
che 1’apposila Commissjone Comunale voglia rinnovargli (rilgsciargli — za slu-
čaj, da prosilec namerava šele odpreti trgovino) la licenza per il suo commer-cio di vendila al minuto (ali aU’ingros-so, ali al minuto ed airingrosso) delle seguenti merci:
(Tu naj se navede vrsta blaga, s katerim se posamezna zadruga bavi)
................(3)
11 sottoscrilto consorzio e iscritto nel registro delte ditte della Camera di
Commercio e Industrie di..............(4)
dal.....................(5),	esercita	il
denunciato commercio dal.................
. . .	. . (6) ed ha il proprio locale (i
propri locali	(v slučaju	filijalk)	al
N..........(7) di via.................(8)
del Comune di.................. . (9)
Si allegano:
1.	la ricevuta comprovante Tavve-
nuto deposito della cauzione di L........
in contanti (ali di L.......(10) in car-
telle del Prestito del Littorio);
2.	il certificato della	Camera	di
Commercio e Industrie;
3.	la eartella dei pagamenti di Ric-chezza mobile per Tanno 1926;
4.	il certificato penale generale del
Presidente (ali del dirigente)...........
.....................(11).
5.	un foglio di carta bollata da L. 2. .
Con osservanza: (Podpis).
5 allegaii.
Opazke:
(1)	Navede naj se natančno ime zadruge, kakor je vpisano v zadružnem registru;
(2)	Navede naj se ime kraja, kjer ima zadruga svoj sedež;
(3)	Tu naj se navedejo vrste blaga, ki ga zadruga prodaja;
(4)	Navede naj se ime mesta, kjer ima trgovsko-obrtna zbornica svoj sedež;
(5)	Navede naj se dan vpisa v tozadevni seznam pri trgovsko-obrtni zbornici in številka vpisa:
(6)	Navede naj se dan, katerega je zadruga pričela trgovati;
(7, 8, 9) Navede naj se hišna številka, ulica in kraj, kjer ima zadruga svojo trgovino;
(10)	Navede naj se znesek položene varščine;
(11)	Navede naj se ime predsednika ali voditelja, na katerega se glasi kazenski list.
Poravnafte naročnino za »Gospodarski vestnik,,!
-»OOOOOOO OOOOOOOO 0OOOOOOO000000<y* OOOOCXW) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOCX500C OOOOOOOC OOOOOOOO 0<XXXXX)0 OOCXXXXX3<
ŽIVINOREJA
0°ooooch. oooooooooooooooo(xdoooooocxxxxxx)oooooooooooooooooooooooocoooooooooc50oocxxxxxx)oocxxxxx50oocxdooooooooooooocxxxx5ooooooooo(
BIKOREJCI - POZOR!
»Neki živinorejce iz Lokavca pri Ajdovščini je bil kaznovan pogojno na 500 lir, ker je pripuščal nepotrjes nega bika. To v opomin in rav* nanje!«
G. S. št. 16, (25. 2. 1927.)
Zakon o spuščevalnicah za bike z dne 21. junija 1925 št. 1262 je stopil s 1. ^arca lanskega leta v svojo polno velja-v°- Vsi živinorejci so dolžni pokoriti se določilom pravilnika k temu zakonu. ?tasti morajo živinorejci občin, katere Se nimajo s potrjenimi biki preskrbljenih
spuščevalnic, brez daljnega odlašanja odpomoči temu nedostatku.
Razumemo sicer, da je težavno premagati zapreke, ki jih spočetka povzroča izvršitvi'novih zakonskih določil, na eni strani starokopitnost, na drugi strani pa nepremožnost gospodarsko oslabljenih kmetovalcev. Vendar pa smo uverjeni, da je v interesu stvari, katere ta zakon zasleduje, neobhodno potrebno, enakomerno, vztrajno-strogo izvajanje zakonskih določil od strani pristojnih oblastev, dokler ne pridejo tudi najupornejši živinorejci sami do spoznanja blagodejnih namenov in učinkov
iega zakona. — Gorenja globa naj bo v svarilo ludi onemu bikorejcu iz Vipave, proii kateremu so kr. orožniki vložili ovadbo na sodnijo radi enakega prestopka. Zadeva postaja torej resna.
Živinozdravnik Josip Gerbic:
PRENAŠALCI PRAŠIČJE RDEČICE IN PUŠČANJE KRVI.
Lansko leto je prašičja rdečica spet enkrat močno gospodarila po naših hlevih. Pisec teh vrst je ob priliki pregleda prašičev za zakolj skušal ugotoviti število okuženih hlevov po različnih občinah dornberškega živinozdravnis-kega okrožja. Številke okuženih staj so ponekod naravnost katastrofalne. Ker je bil ta pregled ob priliki klanja nekaj novega in ker sem našel pri ljudeh nezaupanje, nisem mogel določiti vseh okuženih ognjišč. Vseeno pa je slika te kužne bolezni po naših občinah hud«.
Med najbolj okužene vasi mojega živinozdravniškega okrožja spadati Gradišče nad Prvačino in Selo pri Črničah. Skušal sem ugotoviti vzroke, kje naj bi bil izvor te kužne poplave in odkod to ogromno število okuženih staj. Ni mi bilo težko, posebno na Gradišču, dognati, v katerih hlevih mori letno rdečica prašiče.
Ščetinarji posameznih okuženih staj so bili na Gradišču zaznamovani z luknjami v ušesih. Kako to, boste vprašali! To stvar o luknjah pojasnim, ko preidem na prenašalce te kužne bolezni, ki v silni meri pomagajo za prenos prašičje rdečice.
I rdim, da je skoro v vseh naših vaseh navada ob priliki bolezni prašičev, da tem narežejo ušesa, hoteč s tem živali puščati kri. V nekdanjih časih so silno mnogo zdravili ljudi in živali s-puščanjem krvi. Puščanje krvi ob priliki bolezni pri domačih živalih ima še posebno mnogo pristašev med našimi živinorejci, čeravno je odvzetje te dragocene tekočine skoro v vseh slučajih živali v pogubo. Naš živinorejec se vča-
sih naravnost čudi, čemu ne prične na pomoč klicani žvinozdravnik zdravljenja s puščanjem krvi. Pa so se pojavili po posameznih naših občinah mazači in pomagači pri boleznih domačih živali, ki hodijo od hleva do hleva, s poprej navedenim napačnim zdravljenjem prašičje rdečice, to je s puščanjem krvi na ušesih.
Pa poglejmo malo, kako vrše ti padarji svoj posel. Njih orodje je oster žepni nožič in ponekod tudi še čevljarsko šilo. Ščetinarjem, napiadenim po rdečici, ali pa tudi že zdravim prašičem narede zarezo ali pa vbod v uho; pri tem zadenejo seveda na krvne žile v ušesih in puščanje krvi je gotovo. Neki kmet na Gradišču pa ie imel celo svojo »posebno metodo«: s šilom in nožičem je naredil luknjo v uho, kri je nekoliko odtekla in nato je zamašil luknjo v ušesu s korenino teloha. Ta korenina razje uho v velikosti novca.
'lako sem našel ob priliki letošnjega pregleda prašičev na Gradišču skoro vse ščetinarje s preluknjanimi ušesi; ljudje so mi trdili, da jih je ta in ta — cepil proti rdečici. Pomisliti moramo, da ni bil nožič, niti ni bilo šilo nikdar razkuženo in da je ta mož na Gradišču prenašal prašičjo rdečico od enega okuženega prašiča na desetino drugih zdravih in da so skoro vsi hlevi Po zaslugi doiičnega možakarja na Gradišču okuženi po prašičji rdečici.
Ravno isto sliko razširjenja prašičje rdečice sem našel v Selu pri Črničah, kjer je v devetih vaseh na okolu znani mazač mrcvaril in zdravil okužene prašiče.
1 o povem iz svojega okrožja. Ker pa je rezanje ušes v naših krajih splošno v navadi in ker to opravljajo navadno za posamezne vasi eni in isti ljudje z ne-razkuženimi rezili in bodili se prašičja nadloga pri nas silno širi. Opozarjam naše prasičjerejce, da je puščanje krvi pri prašičji rdečici velikanska neumnost in da tvori tako puščanje krvi po mazačih resno nevarnost za našo pra-sičjerejo.
F. G.:
NAŠE ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO.
V naših političnih časopisih je g. Dragotin Starc priobčil poziv za ustanovitev velike zasebne zavarovalne družbe za živino. Pri tem je po našem mnenju nekoliko preveč omalovaževal naše stare že preizkušene vaške vzajemne zavarovalnice za govejo živino, zavarovalnice, ki so tekom deset- in več letnega obstoja dokazale popolno zmožnost delovanja v korist živinoreje in živinorejcev. Ne bomo trdili, da ni bilo tudi tukaj ponesrečenih poizkusov, ali kjer je bilo vodstvo dobro in vestnost članov na mestu, so se naše zavarovalnice povsod izkazale. Zavarovanje živine zahteva prav posebne previdnosti in velike naglice: pri pomoči v slučaju obolelosti in pri izplačilu ugotovljene in pritikajoče odškodnine. In to morejo le naše vaške zavarovalnice, nikakor pa ne velike zavarovalne družbe. Goriška ima v povojnem času tudi v tem pogledu velike in bridke izkušnje. Smo pa zato, da bo treba vse naše podeželske zavarovalnice v doglednem času strniti v pokrajinsko zvezo, kakor to predvideva’zakon o vzajemnih zavarovalnicah Za živino.
Da pokažemo živinorejcem, ki si niso še ustanovili vzajemnih zavarovalnic za živino, kako delujejo te drugod, priobčimo nekaj poročil o lanskoletnem delovanju nekaterih vzajemnih zavarovalnic, po naših krajih. To za vzgled in spodbudo!
Zavarovalnica za govejo živino v Bovcu.
Zavarovalnica goveje živine v ftov-cu je imela 16. januarja svoj XIX. redni občni zbor ob precej pičli udeležbi s strani članov, posebno članov izven Bovca, to pa radi snega in slabega vremena. Po izčrpnem poročilu blagajnika gosp. 'Franca Breščaka posncmljemo, da je imelo društvo v preteklem letu 384 elanov, ki spadajo v sledeče kraje: Bovec, Čezsoča, Log, Soča in Trenta. Prejemkov je imelo društvo L. 18.001.74, Vštevši prebitek iz leta 1925. L. 2418; iz-
datkov L. 19.826.70. Tako ie torej poslovno leto 1926. radi velikega' števila ponesrečene živine končalo s primanjkljajem 1824.96 lir. Ta znesek si je društvo izposodilo, da je moglo plačati vse zavarovalnine. •
Zavarovanih je bilo 700 krav v skupni vrednosti 1.010.400 lir, in 402 teleti. Zavarovalnina od krav je znašala L. 10.104, od telet pa 2142.50. Poginilo je v preteklem letu 11 krav in 14 telet; znaša skupna izplačana odškodnina lir 15.783. Izkupila se je za meso in kože v sili zaklanih glav L. 3337.25.
Občni zbor je sklenil, da se za leto 1927. zavarovalnina poviša na L. 1.25% od vsakih 100 lir cenjene vrednosti; pri teletih, ki se zavarujejo pred telitvijo pa za L. 1, tako da se bo v letu 1927 plačalo za zavarovanje telet L. 5.
Želeti bi bilo, da bi v tem letu čim več članov v svojo korist pristopilo k društvu in zavarovalo svojo živino, ker bi marsikdo v današnjih časih, ob nesreči, ki ga lahko zadene, težko prišel do krave, ako bi ne bilo zavarovalnice. Po nesreči je vsako kesanje in tarnanje zaman.
Torej v skupni vzajemnosti in samopomoči vsi za enega, vsak'za vse!
KATERE PRAŠIČKE OBDRŽI ZA PLEME?
Ako skoti plemenska svinja prav malo mladičev, lahko opravičeno sumimo. da sla bila merjasec in plemenska svinja preveč sorodna. Večkrat namreč lahko opazujemo, da skoti plemenska svinja, ki smo jo bili plemenih z njo s preveč sorodnim mrjascem le 1 do 2 mladiča, in po oplemenitvi popolnoma tujim mrjascem pa obilo mladičev.
Za pleme pa niso vsi pujski enako primerni. Med pujski se dobijo takšni, ki so leni in počasni in jih le s silo pripravimo k sesanju starke. Takšni pujski so ''abotni in imajo skoraj brez dvoma kako ornansko napako. Če se odločimo iz-podredi1' za pleme takšne pujske, ne moremo nič dobrega pričakovati od
njih. Le redkokdaj nam bodo dobro u~ spevali. So dalje takšni pujski, ki so že od prvega početka zelo občutljivi in se bojijo vsakega najmanjšega dežja in ve-ira. Tudi takšni pujski postanejo le težko krepki prašiči, so preiježni, prešibki in potrebujejo skrbno negovanje. Dalje naletimo na zelo plašne pujske, ki so že pri najmanjšem šumu ali ropotu splašijo. Taki pujski so preveč nemirni in preraz-burjeni, da bi lahko dobro uspevali
Za plemensko rejo ali pleme izberi pred vsem zelo ješče pujske. Ješčnost pujskov nam dokazuje, da pujski krmo vselej dobro prebavijo in izkoristijo. Potem izberi za pleme zlasti one pujske, ki
se za vremensko menjavo nič ne zmenijo in ne bežijo takoj strahoma v svinjak, ko dežuje, piha veter ali je mrzlo. Takšni pujski so čili in krepki in lahko pričakujemo od njih uspeh. Nemirnih plahih, razburljivih pujskov ne obdrži za pleme, pač pa mirne, srčne, vesele, žive in ješče.
Živinorejci!
Rabite v svojih hlevih orehove tropine, ki so najcenejše močno krmilo !
Pomnite, da krava pri gobcu molze!
ooOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOT OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOCXXXXX)OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO oooooooo0000000°
5 »oooooooooooooooooooooooooooor.oooooog	— w	Tl T	k *-''y	T T" / \	gOOOoooooOOOO 'oeoooooooi>oooooooooooo< 5
3?SSŽS8S3SS3S8»3S«3ES38S33	iVj I	, rb K	\ KS	I V ( )
O OOOOOOOO0OOOOOOOlXXXXXXK)0OO0X)OOOOOOg	^	T -i *- ^	8 »oooooooocooooooooooooooooooooooooocg
OOOOOOOO OOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO CXXXX	OOOOOOOC OOOOOOOO0000000°
Inž. Anton Sedej:
DOLOČANJE MLEČNE TOLŠČOB-NOST1 Z GERBERJEVIM KISLINSKIM TOLŠČOMEROM.
Za določanje mlečne tolščobnosti imamo več metod. Najbolj udomačena je Gerberjeva, ki jo imenujemo tudi kislinsko butirometrijo.
V naslednjem podajam nekaj navodila onim, ki tozadevne Gerberjeve priprave že poznajo, pa jih še ne znajo pravilno rabiti, kar ima za posledico napačne rezultate ali pa še celo kako nesrečo.
Oziram se le na preizkušanje nepol snetega mleka, ki prihaja v mlekarni v prvi vrsti v poštev.
Z neko diplomatično spretnostjo je treba znati izbirati dneve za to delo, ker le prerado se dogaja, da prihaja v mlekarno nekaj dni po preizkušanju slabše mleko. Kdor ima torej opravka s tem poslom, naj skrbi, da bo Gerber kot resen opomin članom mlekarne v redu in vedno pripravljen na ples!
Razen imenovanega aparata je treba še toliko steklenic po kakih 100 cm‘, kolikor je članov. Vsaka naj ima prilepljen listek s številko člana. Lahko pa napraviš steklo na pripravnem mestu mot-
no (raskavo) s tem, da ga drgneš s finim steklenim papirjem. Na to mesto zapišeš z navadnim svinčnikom številko ali ime člana in ni več nevarnosli, da ti listek med delom odpade.
Predno vzameš mleko iz članove posode za poskušnjo, ga zlasti v navpični smeri dobro premešaj, ker se tolšča vedno dviga iz spodnjih plasti v gorenje. Sploh skrbi že na kakršenkoli način, da je mleko, ki si ga vzel, res istovrstno z vsem mlekom dofičnega člana, če ga je ta tudi v več posodah prinesel.
Steklenice napolni nekako do polovice (50 cm’); sicer ne potrebuješ toliko mleka za poskušnjo, pa se ti lahko pripeti, da moraš vsled kakega vzroka poskus ponoviti. Tudi v teh steklenicah je treba mleko tik pred preizkušanjem s stresenjem dobro premešati, kar je prav lahko napraviti, če so te le do polovice napolnjene.
Ako je mleko le kak dan staro in se je na njem naredila že smetana, ga je treba segreti na kakih 40° C, da se ista raztopi.
Včasih se ti zgodi, da si sicer mleko pripravil v steklenicah, pravo preizkušanje pa bi rad odložil za pozneje, ko bo na razpolago morda več časa; ali pa bi rad vzel mleko še tudi drugič in
tretjič, pa hočeš vse preizkušanje hkra-tu izvršili.
Za ta slučaj je treba mleko konser-virati, da se ne skisa in ostane dalj časa porabno.
V ta namen kupiš v lekarni 40% formalina ter kaneš v stekleničico 2 kapljici na 50 cm3 mleka. Omenjam, da ta množina formalina že povzroča nekoliko nenatančnosti v rezultatu. Neškodljivo v tem oziru je, če ga damo le 1 kapljico na 100 cm3 mleka,'kar pa istega ne ohrani toliko časa nespremenjenega.
Pri’takem postopanju je važna še druga reč, ki jo boš koj uvidel.
Neki član je prinesel pred tednom 5 litrov prav dobrega mleka, od katerega imaš v steklenici n. pr. 52 cm3. Isti član ti je prinesel danes 8 litrov slabšega mleka, od katerega si dal v steklenico n. pr. 47 c,m3. Predno mleko preizkušaš, ga zliješ iz obeti steklenic skupaj ter dobro zmešaš. Katero mleko bo pri preizkušnji prevladalo? Gotovo ono boljše iz prve steklenice, ker ga je bilo več. Član pa je dal več slabšega mleka, •zato bi pa obratno moralo to priti bolj do veljave.
Da se ne pojavijo take napake, je treba v tem primeru vzeti količino mleka za poskušajo sorazmerno z množino, ki jo je član prinesel. Vzeti bi moral, od vsakega litra mleka n. pr. 5 cm3; prvi pot torej 5X5	=	25 cm3, drugi pot
8 X 5 = 40 cm3. Zmes obeh da 65 cm3 mleka iste kakovosti, kakor je zmes 5 -f 8 = 13 litrov mlekarni izročenega mleka.
Za to merjenje potrebujemo steklene merice, menzure imenovane, ki ima z.unaj zaznamovane kubične centimetre in jih je dobiti v prodajalnah fotogra-fičnih potrebščin.
Predno se lotiš preizkušanja same-9n, poskrbi, da ima mleko v steklenicah t5° C topline, kar dosežeš s tem, da postaviš iste v posodo z ravnim dnesom, v katero si dal nekoliko primerno tople mladne) vode.
Ko imaš tolščomere (butirometrel v stojalu z odprtino navzgor pripravljene
in numerirane, se prične pipetiranje, t. j. polnjenje istih s pomočjo cevk (pipet). Pri pipetiranju pazi, da pride tekočina natanko do znamenja (črte) na pipeti.


Pipete za mleko, alkohol in kisline.
Kdor ima s preizkušanjem večkrat o-pravka, naj si nabavi katero izmed avtomatičnih priprav za pipetiranje.
Avtomatična priprava za pipetiranje. Z obrača* njem ventilov odmerimo določeno količino žve* plene' kisline in anilovega alkohola ter sipustimo v tolščomer.
Na vrsto pride najprej žveplena kislina. 1 a mora hiti nalašč v to svrho prirejena; niena specifična teža je 1.820 do 1.825 pri 15° C; kupuj jo tam, kjer si dobil vso, Gerberjevo pripravo. V drogeriji utegneš dobiti preveč ali pa premalo koncentrirano ali celo nesnažno žvepleno kislino.
Pipeto poglobi dovolj v kislino, sicer se ti lahko pripeti, da med srkanjem dvigneš njen spodnji konec, na prosto in kislino dobiš prav gotovo v usta! Kako pa ta učinkuje, si lahko že opazil na lesu.
V tolščomere jo je treba dati po 10 cm3.
Ko si to izvršil, spuščaj v tolščomere počasi po 11 cm3 mleka, tako, da se isto s kislino ne zmeša, temveč ostane na njeni površini. Predno vzameš mleko z mlečno pipeto iz steklenice, ga je treba s tresenjem dobro zmešati, kakor sem že rekel.
Prav tako počasi spuščaj v tolščomere slednjič še po 1 cm3 amilovega alkohola. Tudi tega dobivaš tam kislino. Ta mora biti kemično čist (95 do 96%), specifične teže 0.815 pri 15°C. Alkohol povzroči, da se tolšča jasno izloči.
Na to zamaši tolščomere ter premešaj vsebino.
fl
Kako naj se drži tolščomer.
Pri tem delu daj palec desne roke na zamašek, kakor kaže slika, tresi tolščomer in ga obračaj, da je zamašek enkrat spodaj, enkrat zgoraj, vedno pa tako, da ti ne škoduje, če vrže zamašek ven.
Vse snovi rudninske (kazein, albumin in mlečni sladkor) razen tolšče se prično topiti (ogljeneti); razvija se toplota in ko je vsebina enakomerno rjava (nekako vinske barve), postavi tolščomer v kadičko, v kateri imaš na 65
do 70° C segreto vodo; tu naj ostanejo vsaj 5 minut, da se tolšča dobro raztopi in se potem lažje izloči.
Medtem pripravi centrifugo; namaži jo na potrebnih mestih.
Vloži v kovinske cevi z zamaškom proti obodu obrnene tolščomere, ki morajo biti v parih; če katerega manjka, je treba tudi temu nasproti ležečo cev pustiti prazno, sicer bi centrifuga tresla.
Vrti 3 minute s 1000 obrati na minuto, oziroma, kakor je za dotično centrifugo predpisano; kako hitro je treba vrteti ročico, si lahko sam izračunaš (kakih 125 krat v minuti).
Nato prepusti centrifugo samo sebi, da se ustavi; zaviranje — zlasti naglo — moti izločanje tolšče.
Vzemi tolščomere iz centrifuge ter jih zopet postavi v kadičko, toda zdaj z zamaškom navzdol. Tu ostanejo 5 minut v vodi, ki naj nima manj kot 65° in ne več kot 70° C, sicer se vsebina preveč skrči ali pa preveč raztegne. S špiritnim plamenom lahko vzdržiš toplino v tej meji. Medtem tudi izginejo pene s tolšče.
jemlji tolščomere zaporedoma ven, opazuj jih proti svetlobi in s privijanjem ali z odvijanjem zamaškov dosezi, da pride spodnji konec tolščobnega stebrička na ničlo. Pri lem pg bodi uren, j da se ne ohladi. Storiš najbolje, da daš čez desno roko močno cunjo ter z isto držiš zamašek, z levico pa tolščomer; | tako si tudi zavarovan, ako bi se isti le i kako odmašil.
Zgoraj, in sicer na dolinici tolšče, čilaj odsioike.
Če izid ni dovolj jasen, je treba poskus ponoviti. Daj tolščomer zopet v toplo vodo in potem v centrifugo, kakor poprej.
Pri preizkušanju naj bodeta navzoča 2 člana. To je važno zlasti tam, kjer na podlagi dobljenih rezultatov plačujejo mleko.
Ne škoduje, ako se izid izobesi na steni v mlekarni. Kakor je v vsem živ-
ljenju polno tekem, tako naj vlada tudi med člani tekma v kakovosti mleka!
Ako ti je kislina kanila na obleko, takoj izmij dotično mesto z vodo in potem še z amonijakovo raztopino.
Tolščcmere izprazni na'takem kraju, kjer kislinski ostanek ne more škodovati.
Za snaženje steklenih aparatov rabi toplo raztopino sode; nazadnje izmij vse s čisto vodo in osuši.
oooooooo >000000« ■>
s b	0000600« b
g 5000000000000S X 5	ooooooooc
*>0<j00 OOOOOOOO ->0000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 000 WuOOOO<v"«'TOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOPOCHJOOOOOO 000 0000 >o->0000000000000 >000000000	^ X 4	D T A I ) O	Q X 0000000« 5oo8 oooooooo g O
Alibi V U. |	§
OOOOOOOOOOOOOOOO (JOOOOOOOJOOOOOOCvuOO^oOOOOOOOOOOOoooooooooooooooooooooaoooooooootooooooooOOOOOOOOOOOOOOoeOOOOOOOOOOOCoooooooooooooooo
Janko Vodopivec:
ODGOVOR STAREJŠEGA ČEBELARJA.
V »Edinosti« z dne 27. januarja 192/. se je nekdo obdregnil ob stare, izkušene čebelarje, da ti nečejo objavili svojih izkušenj, in da jih držijo skrite pred čebelarsko javnostjo.
Pa naj sledi nekaj odgovora:
Mlad čebelar, med katere štejem tudi dopisnika, je slišal ali črtal o nekem panju X. Y., ki je natovoril ogromno množino medu. Izračunal si je pri zeleni mizi, koliko bi to neslo. Takojšen sklep iz pohlepa po denarju je bil storjen:
Tudi jaz hočem biti čebelar z 20 do 30 panji; pa bom imel golov donos letnih 3 do 6 tisoč L. — ah, to bo prijetno! Pred čebelnjakom bom ležal, poslušal Prijetno šumenje čebel in mošniček se bo o svojem času polnil takorekoč sam od sebe. In nabavi si tak pohlepnež par Panjev, mogoče tudi več. A kmalu iz~ Previdi, da njegovi računi se ne ujemajo. Tudi pozneje ne gre tako gladko, bo si je število panjev spravil na 10 do 20. Sprevidel je, da panji sploh nečejo donašati onega dohodka, ki bi ga po njegovem mnenju, morali dati, ker se )e Prepričal o tem, opazujoč srečnega čebelarja. Takoj si je vstvaril mnenje: »Stari čebelar mi je kazal in pripovedo-val o svojem panju, ki mu je nanesel neverjetno množino medu v par tednih. Ta Pretkani mojster, pa mi ni ničesar ome-nil, kaj je započel s panjem, da mu je
zamogel v tako kratkem času spraviti tako skladnico medu».
Mladič si ni mogel misliti, da so mnogi panji, ki tudi staremu čebelarju dajo le po par kg medu, alj pa tudi nič.
Ta mladi ni znal presoditi, da mu izkušeni čebelar kaže le to, kar je lepega in uzornega itd., slabeje je le mimogrede omenil, ali pa zamolčal.
Ko govori dopisnik o skušenih če-belarfih, ki bi ne hoteli svojih izkušenj objaviti, češ, da bi se mlajši mogli z njimi okoristiti, ponavlja le klevetanje, ki se prepogosto sliši. Ce bi dotičniki čitali čebelarske liste in knjige, bi kmalu videli, da to ni res.
Dopisnik pa kaže, da se ne zanima ne za ene, ne za druge, temveč čaka le z odprtimi usti na med!
Kljub temu pa mi poreče kdo: »Kako pa more neki to biti, da so bili panji pri tebi tako polni, in da je bil pokazani panj tako bogato naložen?«
I udi na to opombo je podan odgovor že zgoraj. Razen tega pa niso vse čebelne družine enako dobre. Tudi je odvisen uspeh od lege čebelnjaka, od paše, vremena itd.
Poleg tega je donos medu odvisen od razpoloženja prebivale,ev v panju.
Ima panj mnogo mlade zalege ob času glavne paše, ne more postaviti toliko medu v medišče, kakor drugi panj, v kojem^ je večina zalege pokrita in mnogo čebel, a malo mlade zalege.
To je eden glavnih motivov, zakaj nanese eden panj malo, a drugi je z medom založen. Umen čebelar skuša to okolnost izrabiti in tega tudi ne prikriva začetnikom.
V ostalem pa, noben mojster ni padel z neba, in tudi čebelar ne bo.
VESTI.
Vosek kupuje Slov. čebelarska zadruga v Gorici in ga plačuje do 18 lir za kg po kakovosti.
Satnice bo Slov. čebelarska zadruga pričela izdelovati v kratkem. Kdor želi, da se mu vosek predela v satnice,
naj ga pošlje zadrugi vsaj do 20. marca t. 1. Ker bo letos manj voska na razpolago, naj si, kdor le more, sam priskrbi vosek, tako bo gotov, da dobi satnice.
Panje najnovejšega A. Ž. sestava bo imela na razpolago Slov. čebelarska zadruga v kratkem.
Na prodaj je 30 panjev zdravih če-belnih družin. Naslov se izve pri upravi Gospodarskega vestnika.
Čebelarske potrebščine ima na razpolago v Trstu Tržaška kmetijska družba Via Torre bianca št. 19.
Jablane, hruške in druge čepe,
čep, v mladosti za stare zebe!
tXXXXXXX30000<XXXJOOrXX>XX)^XXXX>OCX30C>OOC>OOOOOOOOOOC OC>C)OOOOOCXXXXXXXDCXXX3CXXX:OOOOOCHXXXXJOC»rV-«->000' OOOOOOOeOOOO«'v'0( OOC>)CXXX OOOOOOOO
SADJARSTVO I Lsia!x§s<sV
•OOOOOOOOOOOOOOOO 30000000'5000DOOO -oOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO »OOOOOOK ooooooo*
OOOOOOOO
lOOOOOOOf OOOOOOOO
KAKO POMAGAMO ZANIKRNEMU DREVJU.
V sadovnjaku nas jezi včasih par dreves, ki poleg drugih dobro se razvijajočih nikakor ne morejo naprej, ter tudi ne rode, četudi so sicer zdrava. Debla so šibka, lubje rumeno-rdečkaste barve, drevo ne nastavi nobenega cvetja, marveč vsako leto samo listno brstje: Listje je redko, majhno in rume-ne-zelene boje. Največkrat so tu kriva nerodovitna tla. Kakovost zemlje je ponekod vsakih par metrov druga. V takšnem slučaju ravna umni sadjerejec tako-le:	pod vsakim drevesom, kakor
daleč seže krona, odkpplje zemljo do
korenin, seveda previdno, potem nasuje čez cel prostor dobro preperelega hlevskega gnoja, toliko, da je ves odkopan prostor precej na debelo pokrit, nakar pokrije gnoj zopet z zemljo. To delo naj se opravi, če le mogoče, jeseni ali vsaj v zgodnji pomladi.
Mnogokrat je pa nerodovitnosti kriva tudi neprikladna sorta. Znana nam je lega, kjer je več okrog 30 let starih jablan, ki po izjavi lastnika še nikdar niso rodile; poleg stoječe kanadke pa pri bujni rasti prinašajo vsako leto polno najlepšega sadja.
V vlažnih legah pomaga mnogo že odpeljava preobilne vode.
OOOOOOOO'>r'000000OOOOOOOO OOOOO^V) OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOO OOOOOOOO0000^^00 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO Orv
ČOOOOOOOO
' OOOOOO^rOOOOOOOO
^ ioooooooJ
'OOOOOOOOO	g 'OOOOOOOO
OOOOOOOO« OOOOOOOOOOOOOOOO XJOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« OOOOOOOO
trj 11 f=d VINOGRADNIŠTVO.
OOOOOOOO OOOOOOOO JOOOoOOO OOOOOOOO OOOOOOOv OOOOOOOO OOOOOOOO XJOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOOOOC
Just Ušaj;
RIPAR1A.
Spoznanje amerikanskih podlag in njih lastnosti .je zelo važno za vsakega vinogradnika, zlasti pa za onega, ki napravlja nove vinograde. Zato hočem o-pisati, začenši s to številko lista, vse najvažnejše podlage.
Pričnimo z ripario.
Ta amerikanska trta je bila prva prinešena v Evropo. Prvotna, še ne izboljšana trta tako imenovana Riparia sauvage (beri sovažl, kar znači poslovenjeno divja, ni še imela onih dobrih lastnosti, ki jih imajo danes s skrbnim odbiranjem vzgojene razne podvrste, od katerih je najvažnejša Riparia Portalis.
Riparia Portal is ima temnozeleno, močno rebernate, pri vrhu v oster zob zašiljene liste z rdečkastim pecljem. Vršički so rdečkasti in, kakor navadno Pri vseh riparijah, močno zakrivljeni. Trta je krepke rasti in ima samo možke cvetove. Zato ne rodi semena.
Lastnosti riparije so sledeče:
Proti trim uši je trta dovoljno trdna. Njene kolči se rado ukoreninijo in tudi cepljenje rada sprijema. Za dobro uspe-vanje zahteva globoka, rahla, močna in ne presuha tla. V vodi lahko razstoplji-vega apnenca ne' prenaša, zato ne uspeva v takih tleh, ki vsebujejo apnenec. Tu jo kmalu uniči bledica. Njene korenike ne gredo v globočino, zato trpi ta trta rada ob suši; trte, cepljene
na njo, se tudi večkrat v par urah posušijo. Takirti trtam pravimo, da jih je »kap zadela«. Cepljenke na ripariji zelo dobro in zgodaj rodijo, ali s starostjo njih rodovitnost ponehuje. Tudi grozdje dozori za kakih 14 dni prej in je bolj sladko, kakor na cepljenkah na monti-koli. Ker je trta zelo rodovitna in kjer njene korenike ne gredo v globočino, moramo na riparijo cepljenim trtam močno gnojiti. Če tega ne delamo, nam hitro opeša vinograd, cepljen na ripariji.
Iz navedenih lastnosti riparije sledi, da je ta trta dobro uporabna podlaga za močna, globoka, na apnu revna Ha in le za take kraje, kjer vinogradom obilno in redno gnojijo.
®00<xxxx300000cxx!0000000000000000oqp0300000000000000000000000 >00000000000000000000000 JOOOOOOOOOOOOOOOOCVtOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOO
©I ©
SV1LOGOJSTVO.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO >0000000OOOOOOOO • IOO< OOOOOOOO VOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
MURVOVA SČITASTA US.
Kapar ali murvova ščitasta uš je majhna, zelo škodljiva rastlinska ušica, katera živi na mladikah, vejah in deblu in Pije sok. Napadene mladike in veje nato usahnejo, in če se potrebno ne ukrene, usahne tudi drevo.
Če si natančno ogledamo napadeno vejo, zapazimo male okroglaste ščitke, ki merijo v premeru IV2 unm, so sivkaste barve in imajo blizu srede rdečerjavo Piko. Odluščimo ta ščitek previdno, tedaj zagledamo samico. Obenem zapazimo neka belkasta mesta, t. j. prazne Podolgaste luščine, v kojih se nahajajo nerazviti samci; te luščine obvise ha ve-)ah tudi potem, ko je samec že izlezel.
Odrasla samica ima ploščato truplo, katero je zaokroženo in peterorobato Jer rumeno pa tudi rdečerjavo; nog nima ‘n se tišči na veji s pomočjo svojega sesalca.
Odrasel samec je zelo podoben hiajhni mušici.
Vsako leto se pojavita dva ali trije rodovi. Vsaka oplojena samica položi .100 do 150 jajčec. Množi se ta škodljivec mrej jako hitro.
Zalibog je ta škodljivec zelo razširjen. Da se ga obvarujemo, ne naročajmo nikdar dreves iz okuženih pokrajin. Ta zajedalka se pa ne poloti samo murv, ampak tudi drugih rastlin.
Če se gre za posamezna ali maloštevilna drevesa, je najbolje, da se poseka vse, kar je okuženega in na licu mesta sežge. Ako pa je več dreves napadenih, naj se prične takoj z zatiranjem.
Napadena drevesa, naj se po zimi obrežejo in ves les na licu mesta sežge. Vsi štori in debla naj se od zgoraj navzdol skrbno oščetijo s primernimi jeklenimi ščetmi. Odluščene, breznoge babice padejo na tla in v kratkem poginejo, ker nimajo ščitka, ki bi jih varoval pred vremenskimi vplivi.
Kakor ima vsaka druga rastlinam škodljiva žival svojega sovražnika, tako ga ima tudi murvova ščitasta uš. Če se njen sovražnik močno zaplodi, vsaj škodo ublaži ali pa jo pokonča doc.ela.
To okolnost je upošteval ravnatelj A. Berlese in zasledil v Ameriki sovražnike te uši, neko zaledavko, ki so ji dali znanstveno ime Prospaltella Berlesei. Od tam jo je prenesel v okužene kraje in dosegel na ta način krasne uspehe. Ta
zajedavka je podobna mali osi. Množi se jako hiiro. Uničevanje murvove ščilaste uši pa opravlja na ta način:
Samica prospaltelle polaga jajčice v ščit uši in sicer le v ščit samice. Iz jaj-čica se razvije v ščitu majhen črvič, ki takoj začne svoje morilno delo in uš kmalu umori. Ker se, kakor prej rečeno, prospaltella jako hitro množi, hiirejše kot uš, je kmalu po tej.
V državi je murvova ščitasta uš že napravilo mnogo škode. Zato je vlada
dala kmetijskim uradom, ki delujejo v krajih, kjer uspeva murva, nalog, naj pomagajo pri zatiranju te škodljivke. Dala jim je pa tudi na razpolago prospaltello, ki naj jo uporabljajo pri zatiranju murvove ščilaste uši. Ni tukaj mesto, da bi obširneje razpravljali o tem. Svetujemo le, da naj se vsak, ki zapazi na svojih murvah uš, obrne do pristojnega kmetijskega urada, kjer dobi takoj natančna navodila in .sredstva za uničevanje uši. To pa čimprej!
00000000'XXXXXXX: XXXXXX»CX>OOCX300XXX>0000 XXXyX)OCOOOOO<JOOOOOO JOOOOCKMOOOOOOOO XXXXXXX30000000000000CX)«300000^>O XXXXXXX OOOOOOOO JOOOOOOO
L/^i~frVJ POLJEDELSTVO.
Jv** ooncOOOOOOOO OOOOOOO-»OOOOOOoOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOO IOOOOOOOOOOOOOOOooooooooooocooboooooOOOOOOOO ..OooooroooooooooooooooeOOOOOOOO
žina solitra, ki je potrebna za površino ene turlanske njive (3660 nr) znaša krog 30 jkg.
I. V.:
GNOJITE ŽITU!
Zadnjič sem pozval umne kmetovalce, naj skrbijo, da bodo njih pšenične setve pravočasno pobranane. Pojasnil sem vzroke, zakaj naj to napravijo in opisal ugodne posledice, ki jih brananje rodi za pšenične setve.
Smatram za umestno, da obrnem ponovno pozornost naših poljedelcev na drugo okolnosi, ki je važna za uspavanje žitnih nasadov, namreč na spomladansko gnojenje, pšenici z umetnimi gnojili.
Lansko leto so v vsaki občini nekateri izvršili to gnojenje in sicer s prav dobrim uspehom, a gnojilo so jim dali kmetijski uradi brezplačno na razpolago. To so storili, da dokažejo, da umetno gnojilo, pravilno rabljeno, koristi, in da vspcdbudijo s tem kmetovalce, da si bodo tudi sami nabavljali umetnih gnojil in jih rabili na svojem polju, ko so se prepričali o njih koristi.
Za spomladansko gnojenje pšenice prihaja v poštev v prvi vrsti čilski soliter, ki ga moramo pri uporabljanju trositi po vrhu zemlje.
S čilskim solitrom moramo gnojiti prav posebno take posevke, ki sc trpeli med zimo, ker s tem jih poživimo, da se bodo bohotno razrastli. Pšenica, ki je trpela vsled mraza ali nalivov, dr bi s čilskim soliirom novega življenja. Mno-
Raztrosi naj se soliter v treh obrokih po 10 kg m sicer v presledkih od 15 dni. Prvič naj se soliter potrosi, ko se začne pšenica vnovič razvijati. Opomniti pa moram, da se bo čutil ugoden vpliv solitra posebno na one posevke, ki so bili jeseni dobro pognojeni s fosfatnimi umetnimi gnojili. Predno se soliter potrosi, naj se zdrobi in zmeša s finim peskom ali zemljo. Trosi naj se, kadar ni vetra in kadar je pšenica suha, to je, da ni mokra ne od dežja ne od rose. Mokro pšenico bi soliter ožgal.
Pri tem naj opozorim tudi na osipali je pšenice. To se je pričelo še le v poslednjem času. In to posebno tam, kjer , je žito posejano v vrstah. Z osipanjem namreč dosežemo, da se pokrijejo kasno pognale koreninice, kar je razvoju stebla v korist.
DELAVNICA NA KMETIJI.
Današnje napredno kmetovanje za- , hteva v svojem obratovanju vedno več strpjev in raznega orodja, od pripro-stega pa do precej mnogoličnega sestava. Za vzdrževanje in popravljanje teh predmetov pa si mora kmetovalec priskrbeti vedno novih priprav. Kljub tej očividni potrebi pa je še malo takih, ki bi imeli vse potrebno orodje na razpo-
Zbirka na kmetiji potrebnega orodja.
lago, da bi mogli doma sami izvršiti vsaj najnujnejše poprave. Seveda, orodje samo ne zadostuje, treba je tudi nekoliko izvežbanosti in dobre volje.
Res je, da imamo kovače na razpolago in razne mehanike. In danes je tudi običajno tako, da nesemo pokvarjene stroje njim v popravo. Ali, uspeh in posledice niso vedno najboljše. Vsak poljedelec bi si moral urediti svoije obratovanje tako, da bi vsa manjša popravila izvršil doma, in le težja dela izročal mehaniku.
Večkrat se pripeti, da se stroj pokvari sredi dela. Kovača ni pri rokah, delo moraš ustaviti. Kakšna zamuda časa?
Zato bi bilo dobro, da bi si vsak večji kmet nabavil majhno zbirko orodja, ki bi stala krog 3000 lir.
Priobčena slika vsebuje tako zbirko orodja.
Naj sledi seznam tega orodja po sliki z navedbo nakupne cene:
Cena:
L. 700.-„	40.-
3.75
9.75 „	12.50
„\ 10.50 „	12.50
1.75 „	8.50
„ 12.-„	75,-
„	5.75
„	14.40
„ 125. ~ „	5,-
5,-
9.50 „	15.50
„	31.-
„	7,-
-5, 0 —	> 0 M	
-J “ * " c« &	O	
	I •S	Ime orodja :
1	1	škripec z vrtilnim vijakom in avtomatično
		zavoro		
2	1	kladvice		
3	3	dleta		
4	2	kovaške klešče .	.	.
5	1	večje kladivo	.	.	.
6	1	ročna žagica . . . .
7	1	ročni primež . .	. .
8	3	šila		
10	1	klešče za vs;e .	.	. .
9	1	klešče		
11	1	kljunasto merilo	. .
12	1	srednje ročno kladivo .
13	1	kladivo za baker .	.	.
14	1	strojni sveder	.	.	.
16	2	svori	
22	1	zarisna igla .	.	. .
23	1	šestilo	......
25	1	oglomer		
24	1	oglomer		
26	1	jeklen meter .	. . .
|27
28
29
30
'31
31
33
34 ' 48
49
51
50
52 15 47 46
43
40 18 18 17 17
20
21
19
35
36
37
38
39
41
42
44
45 45 45
32
2	strgača	>>	6.70
1	prsni vrtač	....	t}	20.50
1	ročne škarje ....		15.-
1	zabojček z vijakovimi		
	maticami			f?	700.-
1	angleški kluč — mali .	»	18.-
1	angleški ključ — veliki	rt	60,-
1	sesalka		jr	12,-
1	oljnica 		ji	7.-
1	sekira			jj	17.-
1	naklo			j j	400,-
1	veternica na roko . .	jj	150,-
1	tolkač			jj	28,-
1	primež, pritrjen na mizo	jj	200,-
9	amerikanskih svedrov .	jj	16.-
1	mizarsko kladivo	. .	jj	12.50
1	klešče za žeblje . . .	jj	7.-
1	leseni oglomer .	. .	jj	18.40
7	svedrov 		jj	-.70
1	okrogla pila — velika .	jj	7.50
1	okrogla pila — mala .	jj	4,-
1	trioglata pila - srednja	jj	4.50
1	pila dolga — četvero-		
	kotna	......		12,-
1	paličasta pila	. . .	jj	3.25
1	pila polovična - okrogla	jj	3.50
1	pila fina — ploščata .	j j	7.50
1	bat za lotanje . . .	jj	11.-
1	mizarska pila polovična		
	— okrogla		jj	10,-
1	velika ročna žaga z		
	okvirjem			jj	11,-
1	ročna žaga z visokim		
	rezilom				17,-
1	oblič — srednji .	.	.	jj	30,-
2	dolbača				5.-
1	kamen za brušenje z		
	oljem		jj	8,-
2	svedra dolga ....	jj	10,-
1	dleto z velikim ročajem	jj	7,-
1	dleto s srednjim ročajem	jj	6.
1	dleto z molim ročajem	jj	4.50
2	ključa za četverokote .	jj	50,-
>1«	* i\t
Priobčili smo ta članek z namenom, da bi opozorili naše poljedelce na zbirko orodja, ki jo drugod že priskrbujejo razne kmetijske organizacije svojim članom. Ker naročajo skupno in več garnitur orodja, se nabavne cene znižajo. Ali bi ne bilo umestno, da bi pričeli tudi pri nas misliti na to možnost?
S®OOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOO00001X500OOOOOOOT OOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO000015000OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO.
! VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO
»OOOOOOOOOOOOOC0000000000000000000000(0 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
). U.:
ČE5ULA IN ČESEN.
»Kako naj ravnam s česnom in čebulo, da mi bosta dobro uspe* vala. Lansko leto mi je česen ostal droben, čebula pa mi je gnila«.
Iz nekega vprašanja.
Sličnih vprašanj smo letos dobili več, zato naj sledi tukaj par stavkov o teh dveh vrtnih rastlinah.
Čebula.
Čebula se prideluje s setvijo čebul-Nega semena in saditvijo čebuljčkov. Prvi način pridelovanja traja eno, drugi Način dve leti. Pri enoletnem pridelovanju čebule s setvijo, ostane v prvem letu vedno nekaj čebul drobnih. Fe drobne čebule se prihodnje pomladi še Enkrat vsadijo, kakor se to dela s če~ buljčki. Za pridelovanje čebuljčkov se seje čebulno seme zelo gosto. Jeseni se vzamejo iz zemlje in spomladi se potem sadijo. Čebulo pa, ki jo hočemo pride-*Nti potom setve še isto leto, sejemo bolj na redko in sicer vedno v vrste v razdalji 25 c.m vrsta od vrste. Čebulno se-ki se sme le malo pogrniti z zemljo, '?-t<ali navadno šele tekom četrtega tedna po setvi. Do tedaj je skrbeti za UlNerjeno vlago ter da se zemljišče ne ?Npleveli, še predno čebula izide. Setev le izvršiti prav zgodaj spomladi. Pri eno-
letnem pridelovanju čebule polom setve dozori in dorasle čebula šele proti jeseni, dočim se z dveletnim pridelovanjem, to je potom saditve čebuljčkov, pridela zrela čebula že poleti.
Čebula uspeva dobro v srednje težki zemllji, ki je bila leto poprej dobro pognojena. V zemlji, pognojeni tik pred seFvijo, ali saditvijo s svežim gnojem, pač čebula bujno raste, ter napravi debel vrat, ali čebule ostanejo drobne in rade gnijejo. Pri saditvi čebuljčkov je paziti, da ne sadimo globoko, ker globoko vsajena čebula ne postane nikdar debela. Pri nas in v mnogih krajih je navada, da pohodijo čebuljno zelišče, čim dorasle .Ta navada več škodi kakor koristi in zato jo je opustiti. Čebula je dozorela, čim porumeni zelišče. Če rabimo prostor, jo vzamemo takrat iz zemlje, drugače jo pustimo do jeseni v zemlji, da bolje dozori. Čebulo smemo spravljati le ob lepem vremenu in popolnoma suho v shrambe, ker drugače rada gnije.
Česen.
Česen se navadno ne seje, ampak le sadi. Sadijo se poedini stroki 20 cm vsaksebi in 5 cm globoko. Čas saditve je spomlad in jesen. Česen uspeva najbolje v močni, peskoviti, ilovnati zemlji v solnčni legi, zavarovani pred vetrom. Pognojiti je leto prej. Pletev in okopavanje je večkrat ponoviti. Ko listi porumenijo, je česen goden za spravljanje.
'**»oooo
oonoooo OOOl ooooooooooocxx)ocoooooooo'xxxx>ooooooo<yboooooooooooooooocooooooooooooooocoooooooooooooooroooooonotx>oooooooooooooo
] GOSPODARSKI KOLEDAR f E®§31
cxxxxx>oc*cxxxxxx30oooooooocxxxxx>cdooooooooooooooooooc ooooooooooooooocooooooocooooooocooooooocooooocoi ooooooooooooooo< ocoooooo
APRIL.
Poljedelstvo: V tem mesecu so glav-opravila na polju: sajenje krompirja, Ntev krmske pese, turšice, fižola, boba, <sU9> detelje itd. Vse sej lepo • v vrste. ^aienje in setev navedenih semen vsako , A^se v vrste, ima to veliko prednost, da ■ citN jih ni treba potem povsod okopn-
vgti in osipati na roko, temveč z okopal-nikom in osipalnikom in s pomočjo uprežne živine. — Ne spravljaj nikdar semena v premokro zemljo. Več pridobiš in prehitiš, ako počakaš 2, 5 ali tudi več dni, da se zemlja primerno osuši in šele v takšno seješ. Ne žabi, da morajo imeti rastline v zemlji vse rastlinske re-
dilne snovi ali hranine v zadostni meri. Ako nimaš dovolj domačih gnojil, gnoji z umetnimi gnojili.
Travništvo: Nadahuj in dokončaj čiščenje, trebljenje, gnojenje in brananje travnikov. Posebno na brananje ne zabil
Živinoreja: Proti koncu aprila se bo zaičela ponekod krmiti živina z zelenimi krmili. Prehod od suhega k zelenemu krmljenju se mora izvršiti počasi. Začni po malem mešati zelena krmila med suha. Primešavaj vsak dan več zelene krme med suho. Suho krmo pa nižaj od dne do dne, dokler ne preideš v 14 dneh ■samo na zeleno krmo. Zelena krmila kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi, da se zelena krmila ne ugre-jejo in ne postanejo vela. — Vse živali, posebno pa mlade in breje, začni puščati bolj pogostoma in dalje časa na prosto. — Bliža se zopet vroči polelni čas in z njim tudi vedno večja nevarnost za izbruh kužnih bolezni, ki povzročajo 'vsako leto obilo škode v naši živinoreji. Zato naj nikdo ne pozabi že sedaj razkužiti temeljito hleva in svinjaka. Pazi na snažnost jasli, korit in vse posode, ki jo rabiš za krmljenje živine. Prasičjerejci naj dajo pravočasno cepiti prašiče proti nevarni rdečici. — Izvaljena piščeta imej na toplem. Vsako pišče začni krmiti šele 48 ur po izvalitvi. Po preteku tega časa, daj piščetu najprej drobni, potočni ali rečni pesek (svišč), ki je neobhodno potreben za pospešitev prebave. Ko pišče použije nekaj zrn peska, začni mu krmiti suhih krušnih drobtinic, proso ali drugo drobno semenje, ječmenov ali ajdov zdrob ali griz.
Čebelarstvo:	— Čebele izletujejo
pridno na pašo ter prinašajo obnožnino, vodo in nektar. Te snovi so neobhodno potrebne za hranjenje zalege. Nekateri čebelarji skušajo čebelam pri nabiranju cvetnega prahu pomagati s lem, da jim nudijo raznih mok v nadomestilo za cvetni prah. Taki poizkusi so nevarni in utegnejo več škoditi, kakor koristiti. Mnogo bolj priporočljivo pa je špekulativno pitanje z medom. Tudi pri tem delu moramo biti zelo oprezni in vedeti moramo, katerim družinam bi pitanje kori-
stilo, in katerim bi morebiti še. škodilo. Zastonj bi pitali slabiča, tudi če ima dobro matico, ker primanjkovalo bi mu potrebnih čebel-valilk in negovalk in zastonj bi pitali družino, ki ima slabo matico. V teh slučajih pomaga edino združitev. V tem mesecu mora čebelar uporabiti vse svoje znanje, vse pomoči in vsa sredstva, da pride v maju, še predno akacija vzcvete, do močnih družin, ki bodo v stanju izkoristiti to važno spomladansko pašo. Kdor čebelari s slabiči in gleda bolj na število panjev, kakor na število čebel, ta ne bo imel od čebelarstva nikdar gmotnih koristi. V njegovih panjih bo vladal mesto matice molj in iz panjev bodo zletali metuljčki mesto čebel. — Umni čebelar si pripravi tudi pravočasno potrebnih satnic.
Sadjarstvo: — V sadovnjaku je, raz-ven cepljenja, le malo deta. Sedaj se pojavi škodljivi cvetoder pa majski hrošč. Ta dva škodljivca zatiramo s pobiranjem v plahto otresenih hroščev. S cepljenjem in precepljenjem končajmo čim-prej. Preostale cepiče zakopljemo v senčnem kraju, da bomo z njimi cepili za lub. — Če se pokažejo listne uši, takoj nad nje s tobačnim izvlečkom.
Vinogradništvo:	— Cepimo trte v
glavo, okopavamo in vežemo. Če bo lepo vreme, bodo trte proti koncu meseca že dobro ozelenele. Tedaj se pojavi tudi trtjon in majski hrošč. Oba škodljivca zatiramo s pobiranjem. V tem mesecu razmajamo trte siljenke v trtnico. Slabo-rastočim trtam pognojimo s čilskim solitrom.
Kletarstvo:	— V aprilu je skrajni
čas za drugo pretakanje vina. To preta-kanje*moramo izvršiti vsekakor prej kakor ozeleni trta. Znano je, da se takrat začnejo tudi gibati vina. Če stoje še na drožju, se lahko drožje dvigne in vino se zmoti. Pri pretakanju ne smemo zabiti žveplati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti in. sodov. Tla pometemo, stene pobelimo, kantirje in sode o-brišemo S suho cunjo.
Vrtnarstvo:	— V zimskih gredicah
zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. Posebno se priporoča prepiki-
rali sadike paradižnika, zelene, paprike, nialancane itd., katerih še ni mogoče za~ sajati na stalno mesto. Od začetka do srede aprila se seje na prosto: čebula, Poletna redkev, jestvena pesa, kumare, kardi, mangold, buče, meloni, majaron, Jižol in sploh že v prejšnjih mesecih našteta zelenjava, namenjena za uporabo bolj pozno po leti. V aprilu je najbolj Primeren čas posaditi mlade šparghe na stalno mesto. Zgodnji, grah je treba okopati in obkikniti. Zimsko zelje je ponovno zaliti z gnojnico in okopati. Proti koncu aprila lahko začneš sejati pozne Poletne vrzote, kapus, karfijol in brokol.
Gozdarstvo: — S sajenjem gozdnih Jajenic prenehaj, prav tako tudi s kle-ščenjem. Listje in gozdno travo poberi čimprej. Zatiraj razni gozdni škodljiv nirčeš, zlasti pa borovega prelca, boro-
vega in smrekovega lubadarja. To delo, izvršeno o pravem času, ti prihrani mnogo jeze in škode.
Cvetličarstvo: — Na cvetličnih gredicah cvetejo tulipani, hijacinti in druge oznanjevalke lepših dni. Razdelimo proti koncu meseca gonnolje dalij. Posadimo jih v zaboje in lonce, da jih nakalimo. Na prosto jih ne smemo še saditi. Pač pa sejemo na stalno mesto astre, mak, resedo itd. — Vrtnice obrežemo in privežemo h kolom. Novo vsajene nizke vrtnice prisujemo s prstjo. Visoke, pa položimo na zemljo in jih pokniemo s prstjo, listjem ali vejami, sicer se posušijo. — Sobnim cvetlicam prija pomladno solnce. Nudite jim dosti solnca in skrbite za primerno vlago. Vse necvetoče lončne cvetice presadimo v svežo in rodovitno zemljo.
S^OOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO O00000000000c5000000cxxxx30cxxx>000300000000000<xxx)00000000o000000000c>c>ocx30000000cx)cxxx)0000cxx)00cyvxxxx300000000
IX! VPRAŠANJA IN ODGOVORI. |><|
<JQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Št. 12. — Ž. ). P. — Vi pišete: Imam vrt pred hišo. 2e mnogo let so bramorji v njem. Pred dvema letoma smo nabrali dva voza brinja in deli v zemtio na vrtu same vejice, da bi bramorji ne mogli napraviti gnezd. Ali nič ni pomagalo. Maja meseca začnejo gnezditi in potem 9re naprej. Nekateri mi svetujejo, naj nasadim na vrt konoplja, da bramorje breženem? Kaj mi svetujete pa Vi?
Odgovor: Najboljši način zatiranja bramorja je ta-le: Poiščite vse luknje °d bramorja,, ki gredo navpično v zem-no. V vsako teh lukenj vlijte za naprstnik petroleja in takoj na to nekoliko ^ode, in bramorji poginejo v luknjah. *-elo dobro je tudi postaviti odprte glazirane lonce v zemljo. V te lonce, je pogrezniti do roba v zemljo in na njih dno ,e deti malo korenja. Korenje zvabi bramorje v Ione,e, ki ne bodo mogli več iz Jbih. Splošno pa ne smete opustiti nobene prilike in zatirajte bramorje ob Vsaki priliki in z vsemi mogočimi sred-stvi, ker bramorja popolnoma zatreti ni Mhko. Če bi konoplje pomagalo, ne mo-rettio reči, ker nimamo izkušenj v tem
oziru.
Št. 13. - ti. S. C. - Vi pišete: Od
jeseni sem se opaža v tukajšni občini, driska ali griža pri goveji živini. In sicer gre to od goveda do goveda v hlevu, od hleva do hleva v vasi in od vasi do vasi, tako, da mora vsako goved preis-kusiti to bolezen. Pri nekaterih traja ta bolezen samo par dni, a po večini do 8 dni. Živina noče žreti, stoji pri jaslih otožna in klaverna. Slišim, da je bila ta bolezen razširjena po vsej okolici. Kaj bi bilo vzrok tej tako razširjajoči se bolezni? Najbrž je ta bolezen nalezljiva in morda pride to od krme, kateri vzrok bi bila kakšne vrste rja?
Odgovor: Ali nam niste morda pozabili povedati, da postane pri tej griži po enem do dveh dneh blato krvavo? Ali ne gredo z blato od goveda tudi koščki sesedene krvi? Ako nam to še natančneje opišete, priobčimo v prihodnji številki o tem poseben članek.
Št. 14. - P. J. O. - Vi pišete: Imamo zadrugo, ki prodaja vsako vrstno blago, kakor orodje, kmetijske potrebščine, živinsko krmo ter tudi jestvine. Sedaj pa gre govorica okoli, da jestvin ne bomo smeli več prodajati, ampak sa-
mo kmetijske potrebščine. Koliko je resnice na tem?
Odgovor: Nam ni ničesar znanega o tej ukinitvi. Zadruga pa bo morala prositi za trgovsko dovoljenje in položiti predpisano varščino. Več o tem dobite na str. 42. današnje številke v članku: Zadruge in trgovske varščine!
Št. 15. — G. J. S. — Z ozirom na Vaše vprašanje o murvovem kaparju Vas opozarjamo na članek:	Murvova šči-
tasta uš v današnji številki na str. 51. Vi spadate najbrže pod kmetijski urad v Trstu (Cattedra ambulante di Agricol-tura, Trieste, Via Trento št. 2 — prof. dott. Angelo Mariani).
Št. 16. — P. J. O. — Vi pišete: Imam kravo, ki je imela pred enim mesecem in pot telička; na 14ti dan sem telička prodal, za tem mi je krava nekaj časa dajala vse mleko, kar ga je imela. Sedaj pa kakih štirinajst dni sem, mi mleko zadržuje in mi ga malokaterikrat spusti vsega. Seveda mi s tem vedno bolj peša z mlekom, ker jo ne morem sčistoma pomolzli. Kaj je vzrok temu in je li kakšen pripomoček proti temu? &
Odgovor: Zgodi se pri sicer zdravih kravah, da zadržujejo mleko. Včasih je vzrok temu zoženje siskov. So pa še drugi vzroki, ki morejo povzročiti to neprijetnost: prehlad, grdo ravnanje z govedom, bolečine, preslan strah, razpoloženje goveda, razburjenost, preoblo-ženje z delom. Pri Vaši kravi bo vzrok zadrževanja mleka: rgzooloženje goveda po odstavitvi teleta. Ravnajte s kravo prijazno. Dajte ji za časa molžnje dobre piče (n. pr. otrobe s soljo ali kaj sličnega. — ic.
Št. 17. - A. K. O. - Vi pišete:.Kako naj izpremenim pašnik z vresjo Črešnik) zarašen v dober travnik. Ali je mogoče uničiti vresje z umetnimi gnojili? (Orehek pri Prestanku).
Odgovor: Vresje raste navadno v plitvi, peščeni in pusti zemlji. Na taki zemlji je najbrže tudi vaš travnik. Tako zemljo ie pa težko poboljšati. Šlo bi, ali stalo Vas bi veliko, ker bi morali potrositi mnogo gnoja, zlasti pa Thoma-sove žlindre, preorati travnik in ga nanovo 'obsejati s travami, ki rastejo v taki zemlji.
Št. 18. — V. Z. K. — Vi pišete: Imam zemljišče, ki je nasuto z materijalorn porušenih stavb. Rad bi ga zasadil s sadnim drevjem. Katere vrste naj sadim, da bi mi uspevalo v tem groblju, ki ima jako solnčno lego. (Kozaršče pri Volčah)?
• Odgovor: Po našem mnenju bi pri vas v takem zemljišču uspeval dobro edino le oreh in morebiti tudi hruška, a jablana nikakor ne. — U.
Št. 19. — R. B. S. — Vi pišete: Bi mi mogli natančno opisati rejo domačih zajcev in napravo njih hlevov, ker s tem upam mnogo koristiti svojemu gospodinjstvu.
Odgovor: Polagoma bomo tudi to stran domače živinoreje obdelali v listu. Sicer pa prinašamo že vedno semtertja kakšen članek o kunčereji. Ce Vas pa zadeva tako zanima, naročite si knjigo »Reja domačih zajpev«, sestavil dr. Štefan Voszka, ki ne stane mnogo. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
'"'OOOOOOOOOOOOOOOn^^TOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'- OOOOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOOOO<X>OOOCXXXXXXXiOOOOOOO OOOOOOCK3 xxx)00^'000t>000000000cxv'^
LVoVf PRAKTIČNE DROBTINICE
OOOOOOOO 00X300000000000X30OOOOOOOO 00000(30000)000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO003000000 OOOO OOOOOOOO OOOOO<XXJOOOOOOO<3OO<3OOOOO OOOOOOOO
Kako dolgo ohranijo vrlna semena kaljivost? — Ako si seme teh rastlin pravočasno pobral in pravilno shranil, ostane večina raznih semen s prav malo izjemo nad eno leto kaljiva.
Dve do tri leta ostane kaljivo seme luka ali pora, čebulino in drugih raznih
čebulnic, majaronovo, kimljevo, kopr-čevo in ono drugih dišavnih rastlin. Tri do štiri leta ostane kaljiva pretežna večina fižola, zelene, korenčkov in korenja, krešino in paprikino, štiri do pet let ostane kaljivo seme zeljnic, kolerab, majne in jesenske repe, črne redkve.
redkvice, endivije, špinače, grahovo in goršično, Pel do šest let ostane kgljivo seme jedilne pese, artjčokino, bijčipo in bobovo. Nad šest let ostane kaljivo seme kumar, mangolda ah blede, melo-novo, paradižnikovo in radičevo. Seveda čim stareje postaja seme, toliko večja količina je med semenom neka-Ijiva,
Kako zavarujemo prvi grah pred vrabci? — Napnimo nad gredo, ki je ob-' sejana z grahom, več tankih niti. Ko hočejo vrabci do graha, zadenejo ob niti. To jim vzame pogum, da se ne lotijo več graha.
Odpravi dupline v drevesnih deblih 1 — Iz raznih vzrokov nastanejo večkrat dupline in luknje v deblu dreves, kjer se rada nabira voda, ki povzroča nadaljno gnitje drevesa in večanje dupline. To ni v korist drevesu. Zato je priporočljivo, da se take dupline in luknje ob času snaženja in obrezovanja drevja lepo in dobro izčistijo do zdravega lesu, nakar naj se zamažejo z vročim katramom in napolnijo s cementom.
Kako lečimo kožne spuščaje? — Kožne spuščaje, posebno če niso preveč hudi, izlečiš, ako jih namažeš s stanjšano oahmovo raztopino in )ih nato namažeš z lanolinom, ki si mu dodal na vsakih 10 gramov lanolina kapljico kreo-
hna. To naj se ponovi vsak dan, a uporabi vsakikrat najprej galunovo raztopino,
Ako je spuščaj suh, odrgni ga najprej z. mazavim milom in čez kake pol ure za tem oplakni z mlačno vodo ter šele potem namaži s kakšnim mazilom.
Kako se prepričaš o kaljivosti semena? — Da se uveriš, ali je čebulno, zeljno, kapusovo in repno seme kaljivo, vsuj nekaj zrn na dobro segreto želez-ho ploščo. Kaljivo seme poči in odskoči, gluho pa mirno obleži in zogljeni.
Kdaj je gnojili s kalijevnatimi solmi? — Dobro se sponašajo kalijevnate soli na prav peščenih in peščeno ilovnatih tleh, slabo pa se sponašajo na težkih, ilovnatih in mokrih tleh, kajti v teh je premalo apna, ki je potrebno, da se ta gnojila raztopijo.
S kalijevnatimi gnojili gnoji, preden si posejal, kajti če jih trosiš ob sejanju, se lahko zgodi, da ti gnojilo nežne rastlinice uniči. Za pomladansko sejanje raztrosi jih ali v jeseni ali pozimi. Pazi pa, da gnojilo prej dobro zdrobiš. Če ta gnojila namreč dolgo leže, se sprimejo v kepo, zato vsuj jih iz vreč na tla, kepe dobro razdrobi in pomešaj med zdrobljeno gnojilo nekoliko žaganja ali pa suhe zemlje.
^ooooooooooooooocxxx)ocKXioocxxxxxJOOOOOooooooooooooooooocxjoooooocx)ooooooocooooooocoooooooooocx)Oooooooooo<Kxxxxiooocxx>oooooooc>ocooooooor»
risn® GOSPODARSKI DROBIŽ
'*OOOCXX)OOCXXX)OOOOCKXXXX»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX> «> ’OOOCCXXXXXX>OOCXXXXXX OOOOOOOCOOOOOOOOOTIOOOOOCOOOODOOOOOOC oooooooooooooooo
GLOBE. — Državni organi strogo Pazijo, da se vršijo vse naredbe, ki jih vlada izdaja. One površnosti, ki je omogočala neupoštevanje zakonov, ni več. Dokaz za to so številne globe, ki jih dobivajo vsak dan naši ljudje za najrazličnejše prestopke. Ker znašajo globe precejšnje svote, je jasno, da povzročajo Prizadetim občutne škode, za to pripo-fočamo vsem, naj se držijo predpisov. Drugega izhoda mi ne vemo.
Zvišane pristojbine za izterjanje davčnih zastankov izvršilnim potom. — finančni minister jc zvišal pristojbine, ki pritičejo davčnim izterjevalnicam, ako
izterjajo zamudne davke potom izvršbe. Ti poviški so precejšnji, mora pa jih v vsakem slučaju poravnati zamudni davkoplačevalec. Ni drugega izhoda, kakor da se davki pravočasno plačajo.
Zatiranje sleparij v kupčiji kmetijskih potrebščin. — Kmetijsko kemično preiz-kuševališče v Gorici je pooblaščeno od ministrstva, da vrši strogo nadzorstvo nad kupčijo s kmetijskimi potrebščinami. Dobilo je nalog, da z vso odločnostjo zasleduje sleparije in sleparje, ki bi hoteli oškodovati poljedelca. Delokrog po-skuševališč se razteza v tem pogledu na ozemlje goriške in tržaške pokrajine.
Kmeije so prešli s trgovske varščine. — Pcljedelci, ki'prodajajo svejb pridelke na katerikoli način, so prosti polaganja, jrgov.ske varščine, i.ako ne1,vrši jo tp:prodajo-v posebnih,:nalašč v to s\frho določenih .prodorih. ,ii;4 : o,, mo! • oni , 7-višan,državni prispevek. —-S 1. jur lija 1;9£6,. jp. vjlada	^y%s^pi .letni
pnspevek ,za0 pogozplbvanje, istrskega -()d 40,0Q0l na 72.450, )ir., ;,,>{ . ,tips .posebno ta|ni^jyo zp gpre je. usta-? n ovila', vlada v Rimu degovbiiio z vs;enii merbdajpejšimi gospodarskimi organizacijami v državi. Tajništvo ima namen pomagati javnim upravam in zasebnikom, ki nameravajo izboljšati svoje pašnike ali gozdove. Tajništvo bo izvrševalo načrte in preudarke za izboljšanje
planin ter nadzorovalo dotična dela; skrbelo za odobritev načrtov od štrdtii Pristojnih oblasti, delilo podpore in nagrade itd: Njegov naslov:1 Šegretariato naziOnalč’per la md-ntagna ih‘ Roma.
1 Ponarejanje mleka. — PravošOdni mimster je izdal ^ ha vse -sodnike* strog nalbg; dd' tticTajo brežobziiTib kaznovati vse nepoštene mlekarje in mlekarice: V Rimh sOi^igptbVili, he '1'e‘da krstfj’0!miQko, tem več da SO in jekapi1 pri Tem pošlfl 't’a-kO’ malomarni, da dolivajo'mlekiT Ultia-zano vodo. Torej dvakrat kaznivi. Dognali so tudi, da vodijo nekateri leh sleparskih mlekarjev posebne zapisnike, o količini vode, ki jo dolivajo in o dobičku, ki oa imajo od te vode. Ukrep pravosodnega ministrstva je torej na mestu.
vz	\z
f C. g. Anton Cok.
V Trstu je v četrtek dne 17. februarja 1927 nenadoma preminul č. ANTON ČOK, kaplan v Trstu. Bil je mož, kot človek in kot duhovnik, na svojem mestu. Od prvega početka je bil član načeliiištva Zadružne zveze v Trstu, kateri je posvetil lep del svojega dela. Bil je ugleden duhovnik, dober svetovalec in učitelj sv oj’m faranom. Blag mu bodi spomin.
Listnica uredništva. — V zadnjfh dneh smo dobili toliko vprašanj, da hi nam ne zadostoval eel list, ako bi hoteli vsem odgovoriti v tej šte» vilki. Skušali smo danes ustreči bolj nujnim, dru* ga pridejo polagoma na vrsto. — Radi damo tudi pismene odgovore, toda, ako kdo zahteva, da bi mu poslali cele razprave, več strani dolge, je jas* no, da ga ne moremo zadovoljiti. Take stvari ob* ravnavamo potem v listu v posebnih člankih. — Za pridnega vrtnarja, ki bi si hotel ustvariti ob* stoj v okolici Opatije, so ugodne ponudbe na razpolago. Več se izve pri uredništvu.
Listnica uprave. —r Z drugo številko smo ustavili pošiljanje lista vs:m zamudnikom. — G. Atorel Andrej, Kostanjevica 67! Blagovolite nam naznaniti svoj natančen naslov, Kamor smo Vam dosedaj list poslali, od povsod nam ga je pošta vrnila. Naročnina je poravnana.
Odlikovano tisk. podjetje L. 'Lukežič, Gorica. — Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko.
Zavarovalnici „LE NORD“ in „ROYAL EXCHANGE“
sta najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli,
•—^ in vsem drugim nezgodam —
Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima
HROVATIN KS1ST
v GORICI, Violo XXIV Mopgio št. II - prej ul. Treh kraljev.
»	Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu.