Naročnina listu : ■—
Ceto leto	.	T	K	10-—
Pol leta .....	»	5*—
Četrt leta	.	„	2‘50
Mesečno.	.	„	1’—
Zunaj Avstrije:----
Celo leto	.	.	„	15’—
Posamezne številke — 10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo mupravnišivot Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon St. 143.
Neodvisen političen list za
slovensko ljudstvo.
IZ uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Zopetna prebiranja črno voj Dikov.
Ruska ofenziva v izhodni Galiciji ustavljena. — Naši napredujejo s protinapadi. — Zavezniške čete zavzele mesto Pinsk. — Ruske čete vržene ob D vino. — Neuspešni italijanski
napadi. — Na Balkanu se pripravljajo veliki dogodki.
Balkan In svetovna vojska.
P orbe k in k o me c svjetovne'V,o j-ske je v; veliki meri o d. v i s o n od tega, z a k.n, t e r.o s t r a n se bodo dejansko odločile balkanske državice, ali vsaj njihova večina. Na:tehtnico odločitve n e I) o t tv liko paella njihova vojaška moč, ki pa tudi ni podcenjevali, temveč o tipo è il nega prosine n a je njihov geografičnl položaj, ki -omogočuje ali pa zabranjuje gospodarski ali vojaški stik mied kakšno vojskujočo sie evropsko vefiesfcuplno m njej prijateljsko državo. V prvi vrsti je vprašanje prevoza, vojaška pomoč je še le v drugem redu. Sicer pa imajo v vojaškem oziru h a 1 k a n s k e državice med s, e -b o j vez a>n ero kce. T ;0fit kio n a s pro t n j *> -č i h s i i n t e reso ,v je namreč med njimi, da #e n e mio r e j e z e d i mit i uliti v m a ö ©il u , kako si razdeliti balkansko zemlj® med seboj. Bolgarija bi r aid a dobila nazaj od Romunije Dobrudžo, ©d Srbije zahteva od Bolgarov obljuden« Maeedtoni j® in od «dr Č i ;jae k or e kiti r o m«-j e v svoj narodni prid. ®ei zahteve ddiajo diplomaciji med seboj se roj skuj očih evropskih veieskppin velike preglavice že .od izbruha evropske vojske. Vsa pogajanja In posredovanja d® sedaj niso dovodio, do cilja. In deikler si balkanske- držav® med .seboj ne re- i| šijo vprašanje o soseščini, ne bodo moglie skupno na-stopati. Kakšen je v tem trenutku položaj na, Balkanu, je razvidno iz, naslednjih poročil.
* *
Srbija in njena državna politika«
„Leipziger Tageblatt“ je priobčil te dni ;to ,šsli-ko: „Že pred izbruhom vojne j» bilo čuti vest, da se srbski kralj namerava od po vadati. Položaj kralja, ki je pri svojih podanikih jako nepopularen, je postal ze zopet zelo težaven. V Mišu se opažajo tri struje. Prva zahteva odločno odklanjanje vsakega odstopa zemlje: druga priporoča kompromis, dočim je tretja in najmočnejša sovražna Italiji, ker mora Srbija ib za
ciljem, da se jej dtv*ri ddhhd k Jadranskem::- morju. ’ Ta stranka aahteva studi sporazum z Bolgarijo- — IKralj občuti, da je izgubil zaupanje vojske, ali ne umore ustreči zahtevam vojaške stranke, ker je nar pram Rusiji vezan. E ato je nedavno pozval k sebi iPašiča, da mu izjavi, da .se namerava odpovedati prestola svojemu sinu na korist. Pašič je sporočil o flem v Petrograd, odkoder mn je prišel odgovor, da ruska vlada ne sliši rada o odstopu kralja, ter da iželi, naj bi bilo :&rhiji sedaj prizanešeno z .notranjo krizo, katePŠn® bi izprememba na prestolu neizogibno izzvala. Kralj j® sicer vs trajal pri svoji nameri, ali dal se je vendar pomiriti, ko mu je Pašič zagrozil, da sicer pola isvojo demišijo.“
V isti čas, pod konec tedna, pa je „Journal de Ballean“ javljal iz Niša, da se je vsled ponovnih zahtev sčetvornega .sporazuma položaj v Srbiji jako poslabšal, Povsod da se že govori ,o demisiji Paši če ve vlade. Ta in pa vojaška stranka,, da ste proti temu, da bi se Srbija popolnoma udala zahtevam četvorne-ga sporazuma! :Seveda .se ne sme vseh teh vesti jemati .za gotov denar. 'Posebno moramo sprejemati z rezervo vesti o namenu aneru odstopu kralja Petra! Da M ;ge te vesti prikazale verjetne, .-se sklicujejo taki viri ;jaa visoko starost kralja. Ta ekolnost obstoji v resnici. Ali ravno zato, ker -se življenje kralja na-giblje k zatonu, se nam rečene vesti ne :zde verjetne. Prvič zato ne, ker ne verujemo, da bi srbski političnu krogi ob tej starosti kralja hoteli s tako, rekli bi, operacijo zatemniti kralju večer življenja, in drugič, ker kralj sam bržkone itak ne poseza več. .odločilno v - dogodke.
Vesti, t da so v srbskih političnih krogih navskrižja v nazorih, kake poti riaj ubere bodoča srbsr ka politika in da je ona struja, ki ima pred vsem očmi dohod Srbije do morja, in ki je zato proti temu, da bi se Srbija popolnoma pokorila zahtevam četve-rosperazuma —■ te pa so več nego verjetne, se nam zde gotovo dejstvo. In vafžna je pri tem vest, da je ta struja najmočneja ho da so v njej vojaški krogi. E-nako sedimo o vesti, da je ravno radi teh navskrižij
LWW"
LISTEK.
General Globočnik.
Vojni časopis prinaša v zadnjem jesenskem i-menovanju tudi povišanje preblalgorodnega gospoda polkovnika Avgusta Globočnik v generala,, c'
Novi general je rojen iz znane slovenske rodbine v Rajhenburgu v zeleni Spodnji Štajerski.
Njegovega povišanja v tako nesnih časih, ko nam je treba na najvišjih in odločilnih mestih prav izrednih talentov, hrabrih in modrih poveljnikov, se veselimo zlasti mi njegovi sorojaki. Ponosni smo, da poveljuje naši armadi novo povišani general Globočnik;. Žal, pri najboljši volji ni bilo mogoče dobiti natančnejših poročil o njegovih personalijah in Še manj o njegovem velezaslužnem domorodnem delovanju v njegovi vojaški karijeri.
Naj sledi le kratek opis njegovega delovanja, v kolikor nam je znan po njegovih prijateljih: Dne
18.	avgusta t. 1. je dopolnil 35. službeno leto in zdaj Šteje 55 let. Služil je pri 70. pešpolku, devet let v generalnem štabu in nadalje kot poveljnik 87. pešpolka^. Ko je izbruhnila vojska s Srbijo, je bil takratni polkovnik Globočnik poklican kot vojskovodja, da varuje meje naše nrpnarhijp preti spvražnim Srbom —
povteljev-al je avstrijskim četam v Zemunu tri mesce,. Qn je s svojim bistrim umom, s hrabrim nastopom in z .odločne ofenzivo pognal Srbe leto osorej, ko so u-drfi na avstrijska tla in že bivali od 6. do 12. sept. na avstrijskih tleh, nazaj čez Savo v Srbijo.
V znak priznanja njegovih zaslug, v vojski na jugu, zlasti njegove hrabrosti, svetovno znane zmage proti Srbom pri Zemunu, ga je Njegovo Veličanstvo odlikoval s tem, da mu je podelil viteštvo reda srebrne krone III. vrste z vojno dekoracijo ter ga povišal v generala.
Načelpištvo mesta Zemun je pokazalo svojo ljubezen in hvaležnost v posebnem mestnem sklepu, kjer mu najprisrčnejša čestita k zasluženemu odlikovanju in visokemu avancementu, izraža mu priznanje kot poveljniku, ki je v najhujših časih , izvrševal najtežje naloge in dasi vojaške naredbe zahtevajo v. vojski mnogokrat brezobzirne odredbe, ki prav bridko prizadevajo meščanstvo, si je» on znal pridobiti s-plošne simpatije, da, populariteto pri vseh slojih prebivalstva.
Zastopniki vseh oblasti' kakor tudi meščani so s popolnim zaupanjem gledali na modre in premišljene ukrepe ter se jim drage volje pokorili, dobro vedoč, da njegovo blago srce bije za ogroženo mesto in njega prebivalstvo.
Načelništvo mesta in meščanstvo ohrani plemenitega generala v najblažjem spominu in se veseli
Srbija odlašala s svojim odgovorom na zahteve čet-verosporazuma. No, sedaj je Srbija že priobčila ta odgovor. D njega vsebini se zopet Širijo različne vesti. Značilna pa je vsekako neprijazna pisava italijanskih listov zadnjih dni na naslov Srbije, ker navajajo, da težnje Srbije in Italije glede izhodne obali Adrije gredo navzkriž. Je pač tabo, da tudi drugod velja tisto sveto samoljubje, ki so- ga italijanski državniki proglasili kot vodilno načelo za italijansko-politiko.
Srbija preklinja četverosporazum.
Iz Niša se poroča: Glasilo srbske socialne demokracije piše na uvodnem mestu, da bo imel korak čeiverosporaziuma, ki ga je napravil pri bananskih državah, zia posledico katastrofo, katero smo že pred delj Časom prerokovali. Balkan se nahaja tik pred medsebojnim bratomornim bojem. To je blagoslov, ki so nam ga velikodušno podarile prijateljske velesile.
V očijgled temu položaju moramo obupno vzklikniti: Proklet naj bo tisti, ki 'je ustvaril na Balkanu ta o-.pasen položaj.
Srbija ne mara posebnega miru.
Turinska „Stampa“ javlja: Generalni tajnik v srbskem zunanjem ministrstvu je izjavil: „Srbija ne bo nikdar sklenila posebnega miru z Avstrijo. Balkan mora biti osvoboien, Srbija se bori za svobode Balkana ter je bila pripravljena, dati Bolgariji velike koncesije, hotela je le, da bi se te koncesije Šele po vojni izvedle. 'Obstoja še upanje,-da bo Bolgarija razumela srbsko stališče.“
Rusija zahteva od Srbije uovo ofenzivo.
Iz Sofije se poroča, da je Rusija vnovič pozvala Srbijo, da začne z ofezivo proti Avstriji. Srbsko vojno ministrstvo je že poklicalo pod orožje 501etpe moške.
Ali bo Grčija podpirala Srbijo?
..Frankfurter Zeitung“ poroča iz Carigrada: Po» -ročila iz i soglašajo v tem, da je grško ljudstvo -zelo razburjeno, ker sta Anglija in Francija s prisil- -ni mi odredbami v grških pristaniščih kršile grško su-vereniteto. Francoski poslanik v Atenah se je v pogovoru z Venise-tosom dotaknil vprašanja, ali bi an-
vsakega njegovega uspeha. Nikjer se ni sramoval se kazati vernega katoličana. Visoko odlikovanje:	Pro
ecclesia et Pontifice nosi naš poveljnik s ponosom na svojih prsih.
Pa tudi na polju humanitete se je general Globočnik odlikoval kjerkoli je služboval,, zato je prejel od Rudečega križa še posebno odlikovanje.
Dal ljubi Bog, da bi dični in verni vojskovodja general Globočnik, ki je pognal ljutega sovražnika ob istoku Save, s še sijajnejšim uspehom branil našo očetnjavo ob izviru hitre Save ter pognal verolomnega zaveznika daleč tja nazaj čez mejo, odkoder si je osmelil ogroziti in zavratno napasti našo milo domovino.
Kot rojaki novemu generalu iskreno čestitamo k visoki službi!
Na močvirnatem Poljesju.
Po zavzetju najvažnejše ruske trdnjave ob ru-sko-poljski meji, BrejsGLitovska, bi bija odprta pot v Rusijo skoraj popolnoma, ko bi ne bilia ene največjih ovir, ki se more zoperstavljati prodirajočim armadam. Proti izhodu ‘prodirajoče zavezniške čete: so namreč in vale prekoračiti s težavo čudno ozemlje, ki je znano pod imenom Roki t ar skih ali Pripjatskih močvirij Močvirno ozemlje sega tuidi na zapadu Čez reko Bug, vendar pa je tamkaj med posameznimi močvirnimi
gleško-francosko čete smele preko Soluna korakal po grškem ozemlju Srbiji v pomoč. Veniselos je na to vprašanje baje hladno odgovoril in se je delal, kakor bi ga bil skoro preslišal. Grški ministrski predsednik je še nekoliko razdvojen: Z enim delom svojega srca je nagnjen na Stran čet ver ospo r a,zu ma, njegov trezni razum pa menda drugače sodi. Srbska diplomacija v Atenah se na vse kriplje trudi, da bi Srbsko-grš! i zvezi dala pomen in razlago, da mora Grčija na v-sak način stati Srbiji ob stran in ji tudi dajati vojaško pomoč. Grški uradni krogi pa o lej razlagi no čejo ničesar slišati. V tej zvezni pogodbi sploh ni nobenega glasu ali sledu o kaki vojski Srbije in Grčije z Nemčijo in Avstrijo, sicer bi bila Grčija že pri izbruhu vojske med Avstrijo in Srbijo morala Srbiji poslati vojaško pomoč. Grški generalni štab sploh odklanja vsako vmešavanje v korist Srbije, in to tudi v slučaju, če1 bi se Bolgarija tekom časa pridružila Avstriji iu Nemčiji, kajpada pod pogojem, če bi Bolgarija ne napadla novogrškega ozemlja..
Bolgarija In Rumunija.
Sofijski rumunski poslanik se je v soboto del j Časa razgovarjal z ministrskim predsednikom Rado slavovom. Pričakuje se, da se prično pogajati o prepustitvi Dobrudže Bolgariji. Ker sta Rumunija in Grčija začeli zbirati čete ob bolgarski meji, sta bolgarska poslanika v Bukareštu in v Atenah vprašala ru-munsko in srško vlado, kaj da pomenja zbiranje ru munskih in grških čet ob bolgarski meji.
Bolgari zahtevajo tudi Moravsko dolino.
Iz Sofije poročajo:	„Dnevnik“ dokazuje v po-
sebnem uvodniku, da je tufdi srbska Moravska dolina pravzaprav bolgarska in zahteva, da Bolgarija zasede tudi ta izhodni del Srbije vsaj do reke Morave Bolgarija mora na ta način dobiti direktno zvezo z Avstrijo.
Bolgarija vzame v posest novo ozemlje.
Bolgarija bo v nedeljo, dne 19. Septembra, ob obletnici združitve Izhodne Rumelije z Bolgarijo, slovesno vzela v posest ozemlje, ki ga je po sklenjeni pogodbi dobila od Turčije, Po dolgih letih se bo obletnico združitve Izhodne Rumelije z Bolgarijo obhajala zopet izredno slovesno. Sofijski'mestni svet je določil program za to slovesnost. Dne 18. t. m. se bo v vseh vojašnicah predavalo o pomenu tega dneva. Dne 19. sept. pa se bo mesto Sofija in seveda tud druga bolgarska mesta okinčalo z zastavami in cvetjem. Priredile se bodo velike ljudske slovesnosti. Na teh prireditvah se bo po vsej deželi slovesno razglasu kraljev dekret o priklopijenju novega bolgarskega ozemlja. Turki so že pričeli izpraznjevati ozemlje, ki so ga odstopili. Tudi Lozengrad postane bolgarski.
Balkan in četverosporazum.
Turinski list „Stampa“ piše, da je izalnilo žali-bog vsako upanje za uspešno posredovanje med Bolgarijo in Srbijo. Kakor Srbija, tako odklanja tudi Grčija vse bolgarske zahteve, G te 'sedaj le za vprašanje, je-li se bo četverosporazumu z novim pritiskom na Srbijo in Grčijo posrečilo zmanjšati nevarno razpoloženje, ali pa, če bo Bolgarija pogajanja kratkomalo odklonila. Žalibog se dozdeva, da se n ameba v a Bolgarija pridružiti Avstriji in Nemčiji, Italijanski list „Popolo d’Italia“ pa nezmožnim diplomatom četvero-teporazuma hudo bere levite in jih dela odgovorne, ker prehaja sedaj Bolgarija z vso slovesnostjo v tabor novega barbarskega trosporazuma.
Francoski barantač.
„Echo de Bulgarie“ javlja: Bivši francoski: minister Cruppi Te prispel z novim četverosporazumnk s naročilom iz Bukarešte v Sofijo, odkoder odpotuje v Niš in nato v Atene, Iz Niša se napoti Cruppi v s pbemstvii ministrskega predsednika Pašiča tudi v Kragujevac k prestolonasledniku Aleksandru. Kakor se zatrjuje, ima Gruppi nalogo, izposlovati pri, srbski vladi še večje koncesije za' Bolgarijo.
Zastopniki četverosporazuma v Sofiji.
Sofijski „Agence Telegraplngue Bulgare“ ponča dne 14. sept, : Zastopniki četverosporazumnih velevlasti so danes dopoldne obiskali vsak za se ministrskega predsednika in so mu izbočili izpolnjena poročila svojih vpad. G vsebini teh poročil se čuva naj-: strožja tajnost,
j Odhod četverosporazumnik diplomatov iz Sofije?
Berolinski listi javljajo iz C ari gr Uda, da bodo j zastopniki Anglije, Rusije, Francije, Italije in Srbije \ najbrž že v najkrajšem času odpotovali iz Sofije.
j'	A
j	Severni Epir grška last.
Solunski list „Nea Alitia“ poroča, da se je Ve.. j niselos n apr am poslancem mesta Korca izrazil, da j bo severni Epir, kakor tudi otoki Lemnos, Imbros in 1 Tenedos končno prešli v last Grške. Poslanec mesta j Janina, Kasaulis, bo v grški zbornici Stavil predlog, j naj se poslanci severnega (albanskega) Ep ir j a že se \ daj pripustijo k sejam grške zbornice.
SustrijsSšo-ifalfjinslio bojišče.
Dogodki um itali jamskem bojišču.
Uradno se razglaša:
Dne 18. septembra.
Na p r i m o r s k i bojni črti so se nada 1 j e v la 1 i včeraj b o j i v ozemljih Bovca in Ti o 1 m i n a % nezmanjšano srditostjo. Zopet so bili vsi napadi odbiti s težkimi izgubami za Italijane. Naše čete so obdržalo vse postojanke brez izjeme. V ozemlju Bovca je sovražnik, potem ko so se dopoldne njegovi napadi na Rombon in predorni poizkus proti pobočjem te gore izjalovili, poslal pjopoldne močne sile z jugozapadia proti Javorčeku in G o 1 o b a r -f ’ skiplanini. Proti večeru je bil o d b i t f u d i ta naval. Italijanska artilerija je dbstreljevala tukaj zbiralne kotanje lastne pehote z vidnim učinkom.
V ozemlju Vršiča, kjer je izgubil sovražnik že v predvčerajšnjih bojih nad 500 mož, se je včeraj popoldne razbil zopet en napad.
Tolminsko predmestje so napadli Italijani 4-krat brezuspešno.
Dalje južno je bilo razmeroma mirno.
Na tirolski črti, so bili novi približevalni poizkusi sovražnika pri naši postojanki na Pope-n i istotako brezuspešni, kakor visi poprejšnji. Pred mejnim obmostjem leži nad 100 mrtvih Lahov.
I	Dne 14. septembra.
Po brezuspešnih italijanskih napadih v zajdnjih dneh je nastal včeraj v večjih bojih pri Bovcu in Tolminu o d m o r. i Pri P 1 a v e h je pregnal nenadni strel-
ski n Upad naše artilerije sovražnika iz dela bojne črte, široke več| idlometrov. Bežeči Italijani so imeli velike i z g u be.
Na tirolski bojni črti so bili ta dan. napadalni poizkusi slabejšfch sovražnih oddelkov proti naši postojanki pri mejnem mostu v dolini Popen e (južno Schluderbacha) in v ozemlju Tonale odbiti.
Sicer vlada v splošnem na jugozapadni bojni črti mir.
Dne 15. septembra.
Na tirolskem obmejnem ozemlju so se tudi včeraj nadaljevali navadni topovski boji.
Izhodno od prelaza Ladinut so naše čete napadale in so zavzele sovražno postojanko na gori Findenig-Kofel in na grebenu j u ž n o i z h o -dno od te obmejne gore.
Na primorski bojni črti je o b s t r e 1 j e -v a 1 a sovražna artilerija s pomnoženo srditostjo naše postojanke od Javorčeka notri do tolminskega o b m o s t j a. Sovražni napadi na Javor-e e k in na ozemlje V r Š i č a so bili odbiti. Istotako so se izjalovili običajni sovražni poskusi, približati se ozemlju Doberdoba. Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
*
* *
Hudi artilerijski boji na Primorskem.
Na ozemlju Krna je vsled goste megle in snega ustavljeno bojevanje, le artilerija 1 se od časa do časa oglaša. Na ostali bojni črti se pa vrše hudi artilerijski boji. Na Doberdobski gorski planoti, pri Sv. Martinu in pri hribu Kosič je artilerijski ogenj zelo živahen. Naša artilerija ovira zelo uspešno sovražna dela v okopih. Naši saperji so odbili ponočni sovražni sunek med Vermeljanom in Kosičem. V zadnjem času je postalo delovanje sovražnih zrakoplov-cev zopet precej živahno.
Boji ob Soči.
Na Krnu in zahodno od Tdlmipa deluje laška artilerija z vsemi kalibri — brez uspeha. 'Tudi na naše' postojanke na Mrzlem vrhu strelja, od časa do časa sovražna artilerija. Enako stoji tudi Doberdob-ska planota v hudem artilerijskem ognju, ki so je naperil na prostor za bojno črto, kjer skušajo Italijani najti naše tabore» in rezerve. Imeli niso nobenega' uspeha. Nasprotno pa je naša artilerija z veliko srečo učinkovala na sovražne postojanke pri Polaču. Neka„ tere naše baterije so vzele na piko sovražne prevozne parnike pri tržiški ladjedelnici in zadele v polno.
Italijani opustijo ofenzivo na Tirolskem,
Poročevalec pariškega „IMatina“ piše:	„(Laške
vrhovno poveljstvo na italijanski bojni črti izdaja že odredbe, po katerih se ustavlja, ofenziva nà Tirolskem in Koroškem. Zato pa hočejo delovati toliko bolj na soški fronti.
Boji v zraku.
Nekemu našetam letalcu se > dp© 18. js-ept. posrečilo, da je z uspehom metal1 bombe na lašjkp letališče pri San Giovanni di Manzano, ki se nahaja na pol pota od Gorice v Videm. Napravil je znatno škodo. Sovražni aeroplani so se dne 13|. t. m. pojavili nad železniško progo v doli pi Bače in metali bomb©, ne da bi bili napravili, kaj škode.
Pri Vidmu na Italijanskem so dne 14. t. ru. napadli naš zrakoplov trije italijanski zrakoplovci. Vr-
predeli vendar še precej trdne zemlje, dočim pa je o-zemljC, čez katero so se umikali Rusi, pravo, nepretrgano, zaprto močvirje, preko katerega vodijo le redka pota. Rusi in Poljaki imenujejo to močvirje polje-sje po velikanskem gozdovju Polj es ju, ki se” nahaja na oni strani reke Bug. Našim čitateljem je znano Poljesje gotovo iz zgodovinskih romanov poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza,
Poljesje ima nekako obliko trikotnika, ki ga tvorijo mesta Brest-Ldovsk, Kjev in Moh$ov, Največje mesto v tem močvirnatem ozemlju je P i n s k in zato imenujejo Rusi fapatam to močvirje tudi po tem mestu..
Potniku, ki se vozi po železnicah po tem ozemlju, preko katerega pa so, kakor smo že rekli, ne samo železniške proge, temveč tudi cesate, se nudi čudovit pogled, ki pa je kljub svoji enoličnosti vendarle zelo učinkujoč. Kilometer za kilometrom divi vlak skozi te močvirnate pragozde, kjer se vidi le tupa-tam kaka kmečka kočica, k! kaže, da žive tamkaj ljudje, dočim pa je ves ostali svet daleč, daleč naokoli neobljudena pustinja, Po drevju se vidi veliko kašnatih panjev, ker se prebivalstvo precej živahno bavi s čebelarstvom.
Ruska vlada je temu velikanskemu ozemlju začela posvečat' svojo pozornost šele v sedemdesetih letih prošlega stoletia. Dala je znanstveno preiskati ves ta svet tn potem se je pričelo osuševanje, ki je obrodilo prav lepe uspehe. Znanstveno se je dognalo, da Ima Poljesje v glavnem obliko sklede z vzdignjenimi
robovi. Južni rob Poljesja tvori Podolska ravnina, ki se razteza vsa do izhodne Galicije in pravziaprav do Karpatov. S te ravnine, izvirajoč severnozapadno ocl Kovela, prihaja reka Pripjat (Pripet) in tudi večina njegovih pritokov na desnem bregu vse do njegovega zaliva v Dnjepr. Ti pritoki na desnem bregu so med drugimi manjšimi: Turija, Stohod, Styr, Gorin sSlu-čem, Stviga in Uša. Pripejovi pritoki na levi strani pa so: Pina, ki se izliva v Pripet pri Finskem in je po prekopu zvezana z reko Bug (Vislo) in Dmjeprom in tako med Baltskim n Črnim morjem, potem Jas-siolda, Cna, Lan, S luč, Litovski* Ptič, Ipah Vic. Na severu namaka Poljesje reka Berezina s svojimi gostimi pritoki, na jugu pa Teterev in drugi manjši Dnjeprovi pritoki. Vse reke, ki prihajajo s Podolske, so v svojem gornjem toku bolj gorske reke z močnim padcem in visokimi bregovi, kakor pa dospejo v nižino. se znižajo bregovi skoraj do vodne površine in tok jim zastaja. Odtod prihajajo potem one silno povodni in poplavi spomladi in jeseni. Pripet sam izvira v močvirju in njegov izvir deli od Boga le majli-o razvodje, dočim je pa izvirna področfe levih pri-petovih pritokov tako ožko zvezdno s/ porečjem reke Njemena, da ob deževnem vremenu prjehaja eno porečje v drugo.
Površina močvirja je zelo različna in se vrste višji, peščeni, in nižji, močvirni, predeli drug za drugim. Geološko preiskovanje je dognalo, da se pod zgornja plastjo, ki jo iveri po največjem delu šota, nahaja pesek, pod plastjo peska pa. ilovica, ki ne
prepušča vode. Zato se tudi taki močvirni predeli ne osuše vse leto in je tudi odvaja?!je vode zelo težavno. Vse reke stopajo že ob najmanjšem deževju čez. bregove. Posebno zanimiv je pogled na ta močvirja v zgodnji Spomladi. V Volhyniji namheč začne kopneti, sneg mesca februarja ali mar da, ko je močvirje še trdno zamrznjeno. Tedaj sie torej izpremjinja vse močvirje v velikansko jezero.
‘«Osuševanje barja se je pričelo leta 1874. Površina vsega močvirnatega ozemlja je tedaj znašala 8 milijonov 720.000 hektarjev in četrtina tega ozemlja je bila pripravna za obOjudenje in obdelovanje zemlje, Pravega močvirja je bilo tedaj 6,540.000 hektarjev in od tega zopet polovica močvirnatega gozda. Kolško se te to močvirje zboljšalo s kanalizacijo, se vidi iz dejstva, da se je osušilo nad poltretji milijon hektarjev, zemlje, ki se more obdelovati in se je tako zmanjšala površina barja na Poljesjiu na 2,844.000 hektarjev terse je dvignila gospodarska vrednost močvirnega ozemlja šesterokrait. Kljub temu pa je Poljesje tudi še dandanes največje močvirno ozemlje v Evropi in kot tako zelo težko dofstopno.
Ozemlje, na katerem so se izvršila osuševalna dela, je izredno rodovitno. Poljedelski strokovnjaki pravijo, da raste na teh njivah nailepša ruska pšeni. ca, ki dvakrat bolje obrodi kot drugod.
Naše čete so do sedaj prekoračile pravzaprav šele dve pelini močvirnatega Pripjekozemlja. Po nekod morajo na cestah polagati, bruna in delati deske, da zajnorejo spraviti težke topove naprej.
hutega je bilo oddanih 600 italijanskih topovskih strelov na naš zrakoplov, a ta se je vrnil nebo škodo v an, dobim je padel eden italijanski zrakoplov na zemljo, očividno zadet od strela našega zrakoplova.
Gornja soška bojna črta.
Boji, ki se odigravajo na naši primorski bojni črti, segajo v Jiulijske Alpe. Dolina Žlice, Predel, Koritniška in Soška dolina jih dele v dva dela, ki se strneta na Predelskem prelazu. ,Od Gemone do Kobarida se vleče visoko, skalnato srednje gorovje, težko prehodno, sneg sega globoko dol. Državna meja gre od Pontablja do Žage ob slemenu, katerega najnižji ponori so sedla visoka 1452 m, 1195 m in 852 m, nahajajo se na italijanskem ozemlju. Cez prvega vodi stezna pot v Zajezersko dolino, čez drugo sedlo se pride v SebajŠko dolino in v Rabelj; čez tretje sedlo vodijo težke tovorne poti, s sedla je pešpot v Žago. Gez glavno sleme, izhodno od ceste Čedad—Robič— Kobarid—Predel—Trbiž vodijo razne 'tovorne poti iz Soče v -Trento, Čez Mojstrovko v Kranjsko goro, sar mo manjša pota, ki se iztekajo v Savsko dolino. Cez razprastke Julijskih Alp, zapadno od Soče, čez Ma-tajno, se vleče državna meja ob Krminu. Tam se nahaja po vrhu hodno sleme srednjega gorovja Kolovrata s strmimi pobočji proti Soči. Sega od Robiča do Solkana. Južno od Julijskih Alp sta mali kotlini Kobariška in Bovška. Prostornejša je v sredi 20,0 m visoka kotlina Tolminska, ki obsega več večjih krajev in ki je z notranjščino dežele zvezana po dveh cps-tah in eni železnici. Soča, ki teče tako blizu državne meje, ima posebno važnost, ker tvori veliko oviro vsled kakovosti doline in vodnih mas. Nedostopni so bregovi, mestoma deroča hitrost gramoz, ki ga vali s seboj, onemogočujejo vožnjo po njej. Tako je sploh do Gorice. Iz tega je razvidno gorko prizadevanje I-talijanov za zavzetje mostišč pri Tolminu in Gorici. Vse ozemlje ima ekscesiven klima z velikimi razlikami Iv temperaturi med dnevom in nočjo, goro in caolino. Ođtoiđ stalne pritožbe naših sovražnikov glede — prelahke oprav©.
Po veličastni okolici izvirka Soče je prva pomembnejša in lepša pokrajina v Tolminski kotlini. Najktrasnejše točkle pokrajine so ob južnem robu pri Sv. Luciji, tam, kier se Idrijca steka v Sočo. Rastlinstvo južne bujnosti krasi bregove bližajočih se rek. Pri Tolminu se izteka več gorskih poti. V gorenji Soški dolini se dviga razgledišče te pokrajine, 2245 m visoki Krn s prekrasnim pogledom na armado vrhov Julijsjkih in Benečanskih Alp.
m
9	9
Pri laških alpincih.
Poročevalec lista „Journal“, Georges Prade, o-pisujie svoj obisk pri postojankah alpinoev:
„V Trident in Trst !... tako smo klicali, z drugimi vred pred dvema mesecema, ali ta vzor ne'soglaša s sedanjimi strategičnimi pogoji, pred katere je postavljen italijanski generalni štab. Zato morajo stati .italijanske čete tam, kjer s© ravno nahajajo, I tukaj, na pobočjih, na vrhovih gora se nahajajo postojanke alpincev nasproti utrjenim in s torti kronanim goram, ki so temelj velikanskega obrambnega sesta-va, katerega so zgradili Avstrijci s pomočjo prirode.
Pod vodstvom nekega alpinskega generala smo si ogledali italijanske bojne postojanke. Po najnever-jefnejših stezah plezamo navzgor, sredi skalnate čeri vedno višje/ po boku gore navzgor. Nahajamo se ravno nasproti avstrijski črti. Poldan je in sovražnik je napravil kratek odmor v svojem silovitem artilerijskem ognju. Solace žge neusmilieno. Na vrhu prve v skale vsekane strelske čri;e Italijanov, ki je bila z velikim trudom cementirana in betonirana, prične podzemeljski hodnik, ki vodi v notranjščino skalovja in se izteka, v drugo črto, ki se nahaja 260 metrov višje. Tukaj se otvori zopet nov predor, ki gre še višje, in vidimo jame, ki so jih eksplozije min ustvarile in so jih razširili svedri zračnega pritiska. V teh luknjah so postavljeni težki topovi. Počivališča ah moštvo ih kleti z®, municijo je bilo treba izsekati. Vijugasta cesta vodi zunaj okoli) do naj večjega vrha. In tu sem na|s je peljal general.
Zapazili smo pred seboj strelske črte Avstrijcev;. Skozi daljnogled se nam nudi čudovito zanimiv, obenem nekoliko vznemirljiv razgled. V dolikii pod našimi nogami je vas, ki pravzaprav ne pripada več nobeni Stranki; skoro samo ženske in otroci so v njej1. Avstrijci rešpektirajo ta kraj. Nevihta ognja in železa, grmenje, smrti in straba gre vsak dan in vsako noč čez strehe tei vasi. Vprašam generala, če se ni irati, da bi s© nahajali v vasi špijonk General zmaje z glavo pa pravi: „Avstrijci ne potrebujejo špijonov. Oni vidijo najs, kakbr jih mi vidimo, oni vedo vse, kaj delamo, in mi vemo, kaj delajo oni. Talio je tukaj ura za uro. Od tu morete spoznati tudi avstrijske topove.“ Zadaj in čez hrib, ki je' oddaljen od nas par kilometrov, se dviga strina gora s tremi, vrhovi, višine okoli 2.600 m. Na izhodnem kotu vidimo obrise ar_ tilerijsfcili naprav, ki se obrisujejo ostro v čistem zraku, Zrak je tako nenavadno prozoren in č'st, veličastnost gorskega velikana je obrisana tako trdno, da se človeku zdi, 'da bi lahko zaklical tja čez. In vandar naša oddaljenost znaša nad sedem kilometrov . . .
Trud Italijanov tukaj je, velikanski, ali počasi, strašno počasi se vršijo ojperacije med temi gorami, ii niso bile še nikoli premagane.
Ločnih.
Ločnih, na desnem bregu Soče, blizu Podpore, po ovinku od Kalvarije, oddaljien od Gorice 6 km, je edina italijanska občina v velikem goričkem okrajnem glavarstvu. Prebivalstva ima okoli 2460. Pri z ad jem ljudskem štetju so bili našteli v občini celih 61 Slovencev — v slovensko enorazrednico v Lečnika pa hodi otrok redno okoli 50, tudi v slovenskom otroš-OD vrten jih je ‘ho precej. Občina je potujčena. Priimkov slovenskih je v občini polno, župan se je zv ai Perko, občinski tajnik Bratuž, poprej je županoval Krašovec. K Ločniku spada tudi slovenska vasica Gradišče. Treba je pogledatji v zlomlji'Sko knjigo, pa •se vidi, kako je bil Ločnik slovenski. Vsa zemljišča», gozdiči, pota, nosijo slovenska imena. — Na binkošt-:i pondeljek ob izbruhu vojne je bili odbij vrh ločniš-ega zvonika, prvi pojav vojne pri Gqrici. V močvir-u pri Ločniku: je bul ranjen in ujet, kakor znano, i-talijanski shkar Sartorio. Ime kraja je čisto slovensko. V močvirju raste ločje in kraj, kjer raste ločje, se imen nje „ločnik“.
25 italijanskih generalov odslovljenih.
Italijansko vrhovno 'armadno poveljstvo je odslovilo 25 italijanskih generalov, deloma ker so poslali vsled za,dobljenih ran za vojaško službo, nesposobni, deloma pa zaradi storjenih napak pri poveljevanju. 'Med odslovljenimi, oziroma odstavljenimi generali se naihaja tudi nekaj takih, kojih imena so v, I-taliji zelo znana.
Veliki italijanski vojni izdatki.
Rimski list „Nuova Antologia“ piše: Italija izda vsak mesec 560,660.060 lir za pokritje vojnih izdatkov, Koncem letošnjega leta bo znašal primanjkljaj okroglo 6 milijard, od katerih sta do sedaj komaj dve milijardi kriti. Ce se italijanskim državnikom posreči dobiti vsaj 3 milijarde posojila, potem se bo moralo za to plačevati na leto 366 milijonov lir obresti. Ta s vota se bo morala zropet pokriti z novimi — davki !
Poprejšnji zakladni minister Luzatti priznava, kakor piše „Corriere della Sera“, da vojni izdatki grozovito rastejo. Radi tega je za Italijo nujno potrebno, da si preskrbi denar za vojevanje zunaj kraljestva, t. j. v Franciji, Angliji in Ameriki.
g © © V V
bojišče

Zopet novi uspehi proti Rusom: Na severnem krilu napreduje prodira n-j e tesno ob D v i n i, kjer se Rusi umikajo, v sredini bojne črte je v četrtek, dne 16. sept., mesto Pinsk padjlo v roke zavezniških armad na j u ž -n e n? krilu v izhodni Galiciji pa smo po hudih bojih ustavili rusko ofenzivo.
To so uspehi, na katere je naša armada res lahko ponosna. Posebnega spomina je vredno, da so naše vrije čete pod vojdstvom generalov Pflanzer-Bal-tina, Böhm-Ermollija, Puhala in Bothmerja kljub veliki ruski premoči v prostoru med rekama Seret in Strypa ter pri Tiarnopolu in ob Ikvi ustavile rusko prodiranje. A ne samo to.. Pri Novo-Alekjsinjecu in ob Ikivi smo Rusom krepko odgovorili s srečno uspelimi protinapadi.
Kaj so Rusi z ofenzivo v izhodni Galiciji pravzaprav nameravali, še ni prav jasno. Ker se ruska armada od izliva Dvine v Izhodno morje na celi črti mimo Vilne, Slonima, Pinska do volhynskega trdnjavskega trikota skoro neprestano umika, nimajo obupni sunki v skrajnem izhodnem kotiču Galicije tolikega strategičnega pomena. Prav pravi vojni poročevalec „Neue Freie Presse“: „Ce je plesalcu granata dđbila desno nogo, pač menda ne bo poskušal z Levo plesati Čardaš.“
Rusi in njih zavezniki se tolažijo, da bo kmalu nastopila na ruskem bojišču ostra zima, ki bi naj našim armadam zaprla pot v osrednjo Rusijo. Poleg zime še grozijo Rusi, da bodo spomlajdi imeli proti, nam zbranih več milijonov novih, svežih čet. Upanje na dolge obroke!
Ruska ofenziva ~ ustavljene.
Cim bolj so se naše čete bližale iz izhodne Galicije be sar absko-r umu n s ki meji, tembolj so se začeli Rusi ustavljati in so prešli v protiofenzivo. Naši so radi varnosti svojo fronto premaknili od Sereta na izhodni breg SJrype. Za prostor med Strypö in Se-retom so se vršili zadnji čas večdnevni krvavi boji. Rusi so navalili z veliko premočjo na naše postojanke in sicer namenoma, da se ne bi naša armada pomaknila preblizu rumunske meje.
Dne 14. septembra pa je bila ruska ofenziva proti našim postojankam ob Strypi zlomljena. Pflan-
zer-Baltinove čete so obdržale svoje postojanke ob Dnjestru celo na severni strani in ob spodnjem Sere-tu. Bothmerjeva armada se krepko drži v utrjenih postojankah na izhodni strani Strvpe in zahodno od Tarnopola. Böhm-Ermolli pa je ustavil rusko prodiranje severo-zahodno od Tarnopola pri Alekißinjecu, med tem ko Puhalo ob Ikvi in Stubieli vstraja na svojih pred dnevi Rusom iztrganih postojankah na izhodnih bregovih obeh rek. Dne 14. septembra so bili ruski napadi na celi Črti našega južnoizkodnega krila tako srditi, kot že mesce ne. A naše hrabre čete so vse navale z obupom se, bopečega sovražnika odbile krepko. Rusi so s svojim nenavadno srditim sunkom v osredje naše izhodno-gališke fronte hoteli doseči, da bi se Puhalo Umaknil iz Dubna in Lucka in Pflanzer-Baltin iz postojank na bukovinsko-besarabs-kem obmejnem ozemlju. A ne eno, ne drugo se ni Rusom posrečilo.
Boji v Besarabiji.
Ob besarabski bojni črti so Rusi d n© 15. t. m. po noči z ojačenimi silami ljuto napadali naše posto-* Janke. Naskočili so jih štirikrat. Napadali so od devetih zvečer do 1. ure po noči. Naše čete so sijajno odbile vse ruske naskoke. Rusi so izgubili več sto mrličev. V boj je posegla tudi artilerija. Po 1. uri so se valili Rusi nazaj in so mirovali.
Nemški zrakoplovi napadli ruske ladje.
Dne 12. septembra so napadli nemški zrakoplovi ruske ladje, ki se nahajajo v zalivu Riga. Eden nemški zrakoplov je uspešno obstreljeval ruski zrakoplov, ki se je nahajal v zalivu, drug nemški zrakoplov je uspešno napadel ruske torpedne rušilce, in zopet drug je uspešno obstreljeval ruske podmorske čolne, užgal tamošnjo ladjedelnico in potopil rusko jadrnico, ki se je nahajala v zalivu.
Japonska za 'Rusijo.
Francoski listi javljajo, da preskrbuje Japonska Rusijo in njene zaveznice z vojnimi potrebščinami. Topove iz svojih trdnjav je poslala v Vladivostok, v Koreji delajo skoro v vsaki hiši odeje in obleko za vojake, neka tovarna za celuloid izdeluje razstreliva in je pri njej Rusija naročila 460.666 ton strelnega bombaža. V Tokiu izdelujejo razne tovarne usnjene potrebščine ža armado in tudi smodnika se izvaža mnogo, pušk p:a malo, ker jih Japonska sama za-se rabi.
Nikolaj Nikolajevič.
Nemški listi poročajo, da sta general Ruski in vojni minister Polivanov povzročila odstranitev velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča dd vrhovnega poveljstva armade. Nikolajevič se je nameraval z armado umakniti za Minsk, a Polivanov se je temu u-prl. Veliki knez ni sam odstopil. Odločilno je bilo to, kar se je zgodilo v dumi. Predsednik Rodzjanko, ki je prijatelj vojnega ministra, je ustanovil večino, ki zna postati odločilna za rusko politiko. Ta večina Je zahtevala, naj odstopi Nikolaj Nikolajevič. Opiraje se na to, je Polivanov pri carju dosegel, da je bil Nikolajevič odstranjen.
Ruske državno domobranstvo poklicano pod orožje.
T vinski car je izdaj povelje, s katerim je poklical pod orožje dosluženo državno domobranstvo drugega poziva. Vpoklicani morajo biti v treh dneh pripravljeni za odhod.
Rovno.
G d trdnjavskega trikota Luck—Dubno—Rovno, ki naj bi branil avstrijskim četam prodiranje v Rusijo iz izhodne Galicije, se nahaja v ruskih rokah samo še trdnjava Rovno. Luck so zavzele zvezne čete že dne 81. avgusta t. L, Dubno pa je padlo dne 4. septembra v naše roke.
Trdnjava Dubno je bila razmeroma slabo zgrajena, vendar pa je bila po svqjpin naravnem položaju med rekami, močvirji in gričevjem zelo pripravna za obrambo. Najmočnejša utrdba se je nahajala na južni strani trdnjave. Dobro izrabljajoč talne razmere, so Rusi zgradili tuidi na gričevju v okolici Dubna o-brambne postojanke in utrdbe.
Dubno šteje kakih 18.666 prebivalcev, večinoma Židov, in leži na polotoku, ki ga tvori reka Ikva ter je obdano od vode in močvirja. Utrdbe se nahajajo 8 km jugozapadno od mesta ter zapirajo prehod ceste Brody—Rovno in železnice Lvov—Rovno. Utrdbe obstoje iz enotnega forta, ki je daleč viden po velikem dvigalu. Zgrajen jo bil proti koncu devetdesetih let, in kaže dvojni nasip, čigar višje dvigalo je urejeno za artilerijo, dočim rabi nižji nasip samo za pehotno obrambo. V utrdbi se nahaja več zavetišč, varnih i proti bombam, in obsežni jarki z zaprekami. Druga utrdba je samo pehotni nasip z obstransko utrdbo. Utrdbe obvladujejo vso nižino Ikve in tvore močno o-porišče za obrambo reke. Se dalje proti zapadu je bila baje na izhodnem pobočju tamošnjega gričevja
pripravljena razsežna p olj st a utrdba. Pred začetkom ,vojne je bilo v utrdbah nameščenih okoli 150 topov. .V mestu Dubno se nahaja veliko barakčno taborišče, skladišča živil in vojaški parni mlin.
Kovno je med vsemi tremi trdnjavami najmočnejša in največja in je velike važnosti kot glavna železniška, postaja velikih železniških prog Rovno— Brest-Litovsk, Rovno—Wilna in Rovno—Bordyčev— Odesa. Iz Borodyčevega vodi proti severoizhodu glavna železniška proga v Kurs, tako da je trdnjava Rovno veliko zbirališče za armado, ki bi prodirala proti Avstro-Ogrski. Trdnjavski trikot je usmerjen proti Lvovu.,
Z ozirom na svoj veliki pomen kot železniško je Rovno tudi močno utrjeno in ima trdnjavski pas, ki obsega okrog 40 km. Utjrdbe so pomaknjene do 8 km v ospredje. Tudi te utrdbe so bile zgrajene v novejšem času in segajo tja v osemdeseta leta poprejšnjega stoletja. V zadnjem času so baje izvršili tukaj popolnoma moderne nove zgradbe in pregraditve, tako da, je treba računati z močno odporno silo te trdnjave. , Z obema ostalima volhynijskima trdnjavama je zvezana po železnicah.
HMancosbo bojišče.
Nova naloga J generala Joffra.
List „Münchener Zeitung,“ je dobil sledeče poročilo:	Francozi se že mesce in mesce pripravljajo
na vkorakanje v Alzacijo. Francoskemu in belgijskemu ljudstvu ne gre več prav v glavo, da bi se njuni armadi borili in krvaveli samo za angleške interese s tem, da zadržujejo Nemce na potu proti Calaisu. Francoska vlada Še vedno upa, da bo narod navdušila za zopetno pridobitev dežel, ki jih je leta 1870-1871 zgubila. iTo je sedaj nova naloga generala Mire. Ali se mu bo posrečilo to doseči, ne d’a bi kršil Švicarsko nepristranost, je še veliko vprašanje, General Mire se pripravlja za obe možnosti. V drugem slučaju bi igrala tudi Italija važno ulogo.
Francoska premikanja čet ob švicarski meji.
Švicarski list „Neue Züricher Nachrichten“ piše:	Ker se vrše ob francosko-Švicarski meji nepre-
stana premikanja francoskih čet, je sklenil švicarski zvezni svet, da v zavarovanje zahodne meje pokliče pod orožje 4. divizijo. Gre zgolj za varnostno odredbo, kajti opetovanim in slovesnim zagotovilom Francije in Italije, da hočeta strogo varovati nepristranost Svice, ni odrekati vere, celo tedaj ne, če bi prišlo do skupnih irancosko-italijanskih podvzetij na izhodni francoski meji.
Velikanska naročila Anglije v Ameriki.
Iz Amerike se poroča:	Angleška vlada je na-
ročila vi Združenih državah Severne Amerike 250 zrakoplovevMdl'v’Okrovnikov in 10 velikanskih zrako-plovov-trikroVnikov, Poslednji bodo zgrajeni tako dovršeno in opremljeni z vsem potrebnim v toliki meri, da bo mogoče napraviti z njimi polet brez presledka iz Amerike čez Atlantski ocean v Evropo. Prvi velikanski zrakoplov-trikrovnik mora glasom pogodbe že koncem mesca oktobra napraviti polet iz Amerike v Evropo.
Skupne angleške izgube.
V angleški spodnji zbornici je, kakor poroča londonski Reuterjev urad, angleški državni podtajnik v vojnem ministrstvu izjavil, da znašajo angleške izgube do dne 21. avgusta 881.983 častnikov in mož; od teh je 4965 častnikov in 70.992 mož mrtvih, 9878 častnikov in 241.086 mož ranjenih ter 1501 častnik iD 53,466 mož izgubljenih ali ujetih,
Ob Dardanelah.
Boji pred Dardanelami prekinjeni.
Iz Rotterdama se poroča:	Že te dni bodo pre-
kinjeni boji na polotoku Galipoli.
V strelskih jarkih na Galipolu.
Dopisnik francoskega lista „Echo de Paris“ o-pisuje razmere na Galipdlskem polotoku tako-le:
Zatopi na Galipolu se v ničemur ne razlikujejo od zakopov na francoskem bojišču. Slika je enaiko tipična. Enostaven jarek, iz katerega se pojavljajo bradati obrazi- Oči jim vedno nervozno mežikajo, ker jih imajo polne prahu in zamazane z blatom. Oblečeni so v kratek suknjič iz rumenega platna in široke hlače, ki so spodaj zvezane s širokim flanelom. Na nogah i-majo sandale ali kake drugačne čevlje, ki jih smatrajo navadno za veliko potrato. Sandale so sicer vsekakor v veliki vročini veliko pripravnejše, toda vojak je vedno vojak in je vedno rad oblečen popolnoma. Krpee in znaki dostojanstva so popolnoma nepoznani v francoski vojski. Vsak znak častnika, pa naj bi bil kakršenkoli, je. popolnoma izključen. Edino, po
čemur se razlikuje častnik od ostalega moštva, je usnjena torba, ki jo nosi preko bluze. Poljeg tega se morda še razlikuje po tem, da se častnik večkrat bri-e, kar je v onih zakopih, kjer je le malo vode, največje razkošje. D&siravno namreč na Galipolu ne manjka vode, je vendar voda zelo dragocena stvar. ,\o prihajajo novi vojaki v strelske jarke, jih opozarjajo tamkaj se nahajajoči tovariši predvsem na to, da četrt litra vode na GaJlipolu staine toliko, kolikor na ,’ranooskem četrt litra vina. In kmalu se prepričajo, da je res tako. Od zdravih vodnjakov, ki jih ni veliko, sta za uporabo vojaštva določena samo dva. E-den je ob glavni cesti francoskega tabora. Neki drugi vodnjak ima zelo privlačno ime, Imenuje se namreč ..studenec ljubezni“, toda zìa vojake je zaprt, ker ga smejo uporabljati samo domači prebivalci. Okoli vodnjaka se zbira velika množina ljudi z velikimi, ogromnimi vrči. Noč in dan straži ta vodnjak angleška straža, da bi vojaki ne vznemirjali žensk, ki prihajat-jo po vodo.
Vodnjak, ki je odrejen za vojaško porabo, je navadno priljudno sestajališče vojakov. Vojaki čakajo v dolgem izprevodu, da pridejo na vrslto in se napijejo. Že ob štirih zjutraj prihajajo prvi željni vojaki, da se napijejo sveže vode, preden se začne težka vojna služba. 'Opoldne tudi prihaja k vodnjaku veliko število vojakov, toda največ obiskovalcev pa ima vodnjak zvečer zvečer od pete ure dalje. V tem času e vodnjak gotovo oblegan od vojaštva. Večkrat se potem tamkaj razvije zabavaj. Pripoveduje se to in ono m poslušajo se razne predstave zuavov in drugih „,u-inetuikov“, samo da mine čas in pride nanje vrsta, da morejo k vodnjaku. Preden se vojaki vlečejo k počitku, jim prinašajo oni, ki. so določeni za to, vfodo v šotore, da si utolažijo žejo, predno zaspe.
Dasiravno se dobro hranpjo, so vojaki vendarle vedno lačni in posebno se jim skomina po stvareh, ki jih seveda ni mogoče dobiti v teh krajih. Seveda je jedilni list zelo enostaven. V majhnih gnezdili |s par hišami se sploh ne more dobiti kaj boljšega. Prebivalstvo nima samo nič, ga je zelo matto in spi tamkaj, koder ga zaloti zahajajoče sobice. Le majhen del domačinov spi, pod streho. Vendar pa je posameznikom prišlo na um', da so otvorili nekakšno trgovinico, s čimer seveda delajo konkurence» vsemogočnemu mestnemu načelniku, ki je edini trgovec v mestu in je dobival blago iz Soluna te'r g)a prodajal ob ogromnem dobičku. Tako morejo vojaki sedaj vsaj nekaj kupiti,
Na večer prihajajo jadrnice, polnle jajc, sadja, perutnine, in drugi dan je že vse mesto poplavljeno z vsakovrstnim živežem.
Zadeva našega poslanika A. Bumbe.
Avsitrijsko-ogrski poslanik y severnoameriških Združenih državah dr: Dumba je poslal po ameriškem žurnalistu Arhibaldu našemu zunanjemu ministrstvu pismo, v katerem stavi predloge, kako bi se naj v ameriških fabrikah, ki izdelujejo orožje in strelivo za četverosporazumne države, osobito v jeklarni v Betlehemu v Pensylvaniji, priredili delavski štraj-ki, M bi onemogočili izdelovanje orožja, ali pa ga v-saj zavlekli za mesce. Denar ne bi bil zato izdan brezuspešno. Vsaj gospodarsko stanje delavcev, teh „belih sužnjev“, se bi zboljšalo. To pismo ni prišlo na Dunaj, temveč v roke angleških oficirjev, ki so Arhibalda pri izkrcanju iz parnika „Rotterdam“ preiskali ter mu pismo odvzeli. Ko je vlada Združenih držav dobila prepis Dumbinega pisma, je našemu zunanjemu ministrstvu doposlala dopis, v katerem oh-razlaga celo zadevo ter izjavlja, da ji ne bi bilo po volji, ako bi dr. Dumba še dalje ostal poslanik v Wasbingtonu. Med tem je dr. Dumba, pri naši vladi prosil za dopust ter bo dne 20. septembra odpotoval, da sam poroča na Dunaju o celi zadevi. Poslanišike posle vodi sedaj grof Bernstorff.
Jezikovne razmere na zasedenem poljskem ozemlju.
Uradni jezik gubernijajnih oblasti v zasedenem rusko-poljskem ozemlju je nemški. S poljskimi strankami je občevati polj sito, razglasi se morajo objaviti I v obeh jezikih. Občine in občinska sodišča lahko do-j ločijo poljski ali nemški jezik kot uradni jezik, V po-I ljskih okrajih je ruščina prepovedana in ž njo tudi j cirilica, V ukrajinskih okrajih uživa ukrajinsko (ru-j sinsko) prebivalstvo enake pravice. Tam je dovoljena tudi raba cirilice.
Vojaška uprava v zasedenem ozemlju si je napisala za načelo najstrožjo pra/vičnost in nepristranost, 'S političnimi težnjami in strankami nima ničesar oprav'ti in ves njen trud je posvečen na epi strani interesom našega vojevanja, na drugi strani pa Ì blagobitju prebivalstva, ki naj spoznava, da so pri-, šle naše armade je oslobodit izpod jarma krivice, nei-reda in zatiranja.
Amerika in Nemčija.
Reuterjev urad poroča iz Washirgtona: Pričakuje se, da bo predsednik Wilson kmalu kaj poročal o. stališču napram Nemčiji, Med svetovalci predsedni-
ka vladata dve nabiranji.. Elia stranka smatra zagotovila poslanika grofa Eto rn stori fa kot nezadostna, se sklicuje na ižbegavanje- v slučaju „Arabica“ in smatra kot edino pravilno, takojšnje prekinjeni« odnočajev z Nemčijo. Dna pravi: Ce misli Nemčija z Wüsonöm in Lansingom: pošteno, zakaj se potom brani dati premis navodil poveljnikom podvodnikov? Druga strankai smatra odjouljivost, ki jo je'obljubila Nemčija, za. veliko diplomatično zmago in želi, da pride» diplomatih, iiim potom do sporazuma a. Nemčijo.
Oetverosporazum išče posojilo.
Franeosko-angfeški finančniki so te dni došli v Ameriko, da se pogajajo z ameriškimi velebogataši glede najetja posojila 1000 milijonov dblairjev (okrog lq00 milijonov krom) za četverosporazumne države. A-meriški: bogataši s» goste-posojiloposradovalce prepri-jazno; sprejeli in jim obljubili, dati posojilo na 5%. S(e-veroameriška vlada pa se dela, kakor da ne bi o tej novi kršitvi nepristranosti nič ne vedela.
Benedikt XV. rešil vojne ujetnike z nezdravih krajev.
Vatikanski list „[Osservatore Romano“ poroča, da je na prošnjo francoskih katoličanov papež Benedikt XV. posredoval pri nemški vladi za zboljšanje položaja vojnih ujetnikov. Ker je namreč francoska vlada poslala nemške vojne ujetnike v močvirnato o-zemlje Dahomey v Afriki, je, nemška vlada kot povrat, ilo poslala francoske vojne ujejnjike v močvirnato o kolieo Neuenkirchen, Na papeževo posredovanje pa je francoska vlada nemške ujetnike iz Daihomeja poslan la v bolj zdrav kraj v severni Afriki, nemška vlada pa je opustila ujotniško taborišče pri Neuenkircbenu. Nemška vlada se je Benediktu XV. za njegovo človekoljubno posredovanje prisrčno zahvalila.
Esad-paša glavar v Albaniji.
Esad paša izrablja sedanji položaj, da si dsva-ja Albanijo. Zbranih ima v Draču in okolici precej čet, katere so dobro oborožene s topovi in strojnimi puškami, Esad paša izganja Črnogorce iz Albanije in napada pokrajine Mir idi tov. Glavni natočen Esad-pašinih podvzetij je, da postane vrhovni poglavar v Albaniji.
Kdo bo zmagal?
V angleški zbornici je naznanil ministrski predsednik Asguith,; da se nahaja od pričetka vojske tri milijone vojakov v angleški armadi in v mornarici.; Nadalje je opisal vojaški položaj, o katerem je rekel, da je sedanja vojska — vojska tehnike, organizacije in vstrajnosti. Z ma gal'bo tisti, ki je najbolj pripravljen in ki bo mogel najdalje zdržat i.
Zopetno prebiranje žrnovojnikov.
Vršilo se bo zopetno prebiranje črnovojpišluk zavezancev, rojenih v letih 1873 do vštete g a leta 1877, kakor tudi letnikov 1891, 1895 in 1896, in sicer tistih črn ovoj niških zavezancev, ki Še sedaj ne služijo v skupni armadi, v vojni mornarici, pri domobranstvu ali pri žandarmeriji, ali pa, ki ne opravljajo z orožjem črnovojničke službe vsled svoje osebne črnovojniške obveznosti;. Ta vpoklic je razširjen med drugim tudi na tiste, ki so bili pri prejšnjem prebiranju spoznani za sposobne za črnovojniško službo z orožjem, ki so pa bili takrat, ko so bili poklicani pod orožje, ali pa pozneje spoznani za nesposobno in zopet odpuščeni. K temu dodatnemu prebiranju ni treba priti. :
1.	Tistim, ki opravljajo že sedaj — tudi brez orožja — in sjicer najmanj od 15. avgusta 1915 črnovojniško službo.
2.	Zdravnikom.
3.	Umirovljenim vojaškim gažistom.
4.	Tistim, ki so bili oproščeni od črnovojniško zavezanosti zaradi kake hibo, vsled katere so sploh nesposobni za vsako službo, če imajo črnovojniško odpustnico ali certifikat ali ki so bili že svoj čas črtan i v nabornem seznamu,
o. Tistim, ki so bili Vsled v vojski zadobivenih ran spoznani) za nesposobne za orožje ter odpuščeni,.
6.	Osebam, ki jim manjka ena noga ali roka, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemim, tistim, ki so sodnijsko proglašeni za blazne, nore, bebce, sploh u-mobolnim in božjastnim.
7.	Posvečenim duhovnikom in kandidatom duhovniškega stanu, ki se v času med objavljenjem te odredbe do prebiranja s posebnimi 'dokumenti javijo pri pol. okrajni oblasti.
8.	Osebam, ki so bile pri prejšnjem prebiranju
spoznane za sposobne, ki so pa bùie pozneje oproščene od črnovojniškte službe.
Ornovojniški zavezanca se morajo zglasiti najdalje do 24, septembra 1915 pri tisti občini1,, v kateri prebivajo, ko je bila ta odredba razglašena. Prinesti Imajo seboj kakšno primerno izkaznico, kot krstni list, 'domovnico, delavske, bukviqe, poselsko knjigo ali pa čr novoj n iško izkaznico, katero so morda prejeli pri prejšnjem prebiranju.
Zopetna prebiranja črnovojniških zavezancev se bodo vršila v času od 11. oktobra do 6. novembra 1915.
Vpoklic pri prebiranju za sposobne spoznanih črn o vznikov se bo vršil v poznejšem času, bržčas okoli 15. novembra 1915.
Promet s semenskim žitom.
V smislu ministrske naredbe z dne 22. julija t.
1.,	drž. zak. štev. 204, ki se tiče prometa s semenskim žitom, so tri vrste takega žita in sicer: a) izvirno vzgojeno semensko žito, b) prvi pridelek od izvirno vzgojenega semenskega žita, e) pripoznano dobro domače semensko žito. Vsled dovoljenja vojno-žitno-prometnega zavoda pa« se sme prodajati in nabavljati tudi d) domače semensko žito, Čeprav ni kot izključno tako pripoznano, vendar sposobno za seme. Semensko žito sme prodajati: Žita imenovana pod a) in b) smejo prodajati le od poljedelskega ministrstva priznani gojiloi semen in sicer le v plombiranih vrečah. Prodajati pa se sme izvirno vzgojeno semensko žito 15 K, njen prvi pridelek pa 6 K dražje kot so določene prevzemne cene za žito. V Gradcu se je pri cesarski namestniji ustanovila komisija, ki ima preiskovati semensko žito; v tej komisiji so sami priznani strokovnjaki. Kdor hoče svoje žito prodajati za seme, mora isto poslati 04 kg) kot vzorec na sledeči naslov: 'Julij Hansi, ravnatelj poljedelske šole v pok., Gradec, Albertgasse št. 10. Pogoji za semensko žito so:	1. biti mora primerne domače vrste, prikladne
za naša polja); 2. žito mora biti očiščeno z vejavni-kom in čistilnikom. Pri pštenici, rži in ječmenu se zahteva 99.5%', pri oivsu 98.5% čistosti; 3., za semensko žito se pripozna samo žito letošnje žetve.
Raznoterosti.
Cenjenim narsitiilsoml Današnji številki
smo priložili poštne položnice vsem naročnikom, torej tudi takim, ki so že poravnali naročnino. Naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, prosimo, da to store čimpreje, najdalje pa do 1. ©lit©bra, da jim n@ bo treba ustavljati lista. Kdor ne poravna zaostale naročnine do 1. oktobra, se mu list brezpogojno ustavi. Vse cen?, naročnike, čitatelje in prijatelje lista prosimo, naj nam pridobijo veliko novih naročnikov za list, ki je vsebinsko na višini, vsled koje lahko vsakdo, ki mu je za dobro stvar, govori za njegovo naročbo. „Straža“ stane celoletno 10 kron, polletno 5 in četrtletno 2 K 50 vin.
Papežev protest na italijansko vlado. Berolin-skemu listu „Tageszeitung“ se poroča iz Haaga: V katoliških krogih Nizozemske se zatrjuje;, da je papež ugovarjal pri italijanski vladi proti temu, ker je italijanska vlada odprla in pregledala pisma medVa-tikanom in med nuncijem v Monakovem.
Novi lavantinski kanonik. Cesar je č. g. kn,-Šk, dvornega kaplana dr. Ivana Tomažiča imenoval za kanonika lavantinskega katedralnega kapitelja. Čestitamo ! .
Bogoslovje: v Mariboru. Poslopje na Glavnem trgu £#• 7 se je te dni izpraznilo. Popravila v hiši s© bodo pravočasno dovršila, da se more šolsko leto s 1. ■oktobrom redno začeti,
Kn.-šk. dijaško semenišče. Ker se v kn. šk. dijajškem semenišču še vodno nahaja vojaška bolnišnica, zato tudi letos gojenci ne bodo mogli dobiti stanovanja v zavodu, pač pa bo najbrž mogoče, Jim dajati obed.	i j, \ ! I j
V drugič odlikovani katoliški redovnik. P. Amand Berger, redovnik iz Hartberga,. ki se nahaja kot vojni kurat na bojišču, je bil že mesca januarja t. L odlikovan za svoje požrtvovalno službovanje na bojišču z vojaškim zaslužnim križcem za duhovnike. Te dni je pa bil odlikovan s „sagnum laudis,“
Strossmayerjev spomenik v Osjeku. V Bačiče-vi knjigotržnici v Osjeku so sedaj izložene fotografi-je Strossmayerjevega spomenika, kakor ga je zamislil hrvatski kipar in umetnik Rudolf Ualdec. Veliki biskup je predstavljen v veličastni pozi in veliki sličnosti. «„(Hrvatska Obrana;“ priporoča odboru za Strossmayerjev spomenik, naj naroči to sijajno delo, in naj reši to Vprašanje čim prej. ITiako bi dobil ta veliki nesmrtni mož, kakorišni se le redko porajajo med narodi in Čigar spomin bb živel za vedno ne le med Hrvati, marveč med vsem Slovanstvom, svoj spomenik, vreden svoje veličine, vreden velikega^ naro-
dnega dobrotnika — poleg spomenika, ki si ga je ta velik pokojnik postavil s svojimi nesmrtnimi deli za napredek naroda našega tu hat jugu monarhije,
Feliks Ferk f. Dre 15. kimavca 1915 je umrl ha svojem posestvu pri jSv. Barbari pri Vurbergu po vsem Slovenskem dobro znani dobrotnik slovenske mladine, član ravnateljstva posojilnice vi Mariboru, in bivši zdravnik g, Fehles Ferk, Pogreb se j,e vršil dne 17. kimavca, ob 3. uri popoldne, pri Sv, Barbari pri Vurbergu. Blagi pokojnik počivaj v miru!
Iz politične službe. Nadkomisar baron Rihard Schmigoz y Liecnu na Gornjem Štajerskem je imenovan za okrajnega glavarja.
Ogrski državni zbor. Iz Budimpešte se poroča, da bo skoro gotovo ogrski državni zbor sklican mesca novembra h kratkem zasedanju. V tem zasedanju se bo pred vsem rešil začasni proračun, kateri poteče že z 31. decembrom t. 1.
„Zarjan“ padel. Dne 4. sept. je padel, kakor poroča „Slovenec“, v silovitih bojih ob Dnjjestru eand. iur. praporščak Rupnik Pavel, starešina slov. katoliškega akademičnega društva „Zarja“ v Gradcu. Dobil je strel v glavo in bil takoj mrtev. Pokojnik je bil vnet organizator Drla, član predsedstva Z. O. Svetila mu lepša zarja!
Imenovanja. Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročniki v rezervi: Rapor Josip, 97. pešp.j Bukovsky Vladimir, 47. pešpolk; Vessler Robe t, 47. pešpolk. — Za poročnike v rezervi so imenovani praporščaki v rezervi: Dietz Emil, 17. pešpolk; Kriegel Ludovik, 97. pešpolk; Weber Josip, 97. pešpolk; Dekleva Leon, 4. bos.-herc. pešpolk; Janežič Anton, 4. bos.-herc. pešpolk; Wresounig Iyan, 2. bos.-herc. p.; Tirman Evgen, 97. pp. ; Pröglhof Gustav, 97. pešp.; Nosek Karl, 97. pp. ; Frank Robert, 97. pp.; Krivic Albert, 97. pp.; Steiner Franc in Castellan Alojzij, oba pri 97. pp.; Kriegerl Adolf, 97. pp.; Sawicki Zdislav, 87. pp. ; Maier Alojzij, 7. pp,; Santa Josip,
17.	pp.; Devetak Danijel, 47. pp.; Rosenberger Ernest, 17. pp.; Du j c Alojzij, Weil Oskar, Frisch Karl in Svetelski Karl, vsi Štirje pri 97. pp. ; Majdič Vinko, 7. poljScki top. polk; Prešern Ervin, 39. polj. top. polk. Za praporščaka je imenovan kadet 4. dom. pp. Franc Svetina. Za črnovojnika namestnika asistenč, zdravnika je imenovan enoletni prostovoljec veterin. Peter Rihtarič, 22. dom» polj. havb. div. Za medika-mentnega akcesista je imenovan magister farmacije Rudolf Lončar, 5. dom. p.
Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 1. vrste z vojno dekoracijo j|e dobil general konjenice Viktor Danki, poveljnik avstrijske vojske ,na Tirolskem. — Vi težki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli podpolkovnik Bogu-slav vitez Mihalič, int. poveljnik nekega bos.-«hero, pp, — Naj viši e pohvalno prizmanje so dobili: stotnik
7.	pp. Oton Koser in nadporočnik Prano Ter din a pri 17, gor. brig. poveljstvu, Vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli polkovnik 12. gor. top. p. Prano Murko, poveljnik neke domobranske divizije. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekor api j o so dobili stotnik 7. lovskega bat. Alfred CzernsNaus, poročnik 9i7. pp. dr. ur. Leopold Hofer m poročnik 8, lov. Pat. Alojzij, Riegler. Duhovniški zaslužni križec 2» vrste na belo-rudečem traku je dobil vojna kurat Ivan Gregor pri vojni bolnišnici št. 1-6. Pipnovjno najvišje pohvajlno priznanje je dobil nadporočnik 79, pp. Henrik Resch. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 17. pp. Linus Dooaneva, nadporočnik teleg, p, Miroslav Perme, nadporočnika 97. pp. Gvido Dpqual in dr. phil. Ernest Müller, poročnik 5. lov. bat. Josip Bohinjec, poročnik 7, p. top. p. Romuald Feigl, nadporočnik 47. pp. Karl Mayr in poročnik tel. p. Adolf Sablatnig. Vojaški zaslužni znak 2. vrste za častnike sta dobila polkovnik 24. pp. Luitechoupig Josip in major 5j. trdnj.. top. p, Dekleva Josip. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: podpolkovnik 27. dom. p. Avr gust Ku.tschera; nadporočniki .'Oton Pa|raviclni, Viljem pl. Reihöhl in Urban Urbas, vsi trije pri 27. d. p.; nadporočnik dr. Karel Knaflič, 27, črnovoj. pp.: nadporočnik Ivan Kralj, 27. črnoivoj. pp. ; poročnik Franc Primio, 27. dom. p. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 1.-93. pp. Rudolf Cauciig pl, Krasnidol. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belo-rudečem traku je dobil vojni kurat v rezervi Prane Novak, poljska bolnišnica štev. 5-3. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major v rez, Viktor pl. Schuchnigg pri 4. armad. etap. poveljstvu; stotnik 17. pp. Rudolf Kleijn; poročnik 13, sap, bat, Adolf Košak ; poročnik 87, pp. Prane Stum-fohl ; nadporočnika 7. pdlj. top. p. Pr, Pile in Emil Cerne, pri div. mun. parku št. 22.
Izmenjava Invalidov med Avstrijo in Rusijo. Dne 14. septembra je došel na nek dunajski kolodvor zopet eden vlak z 154 invalidi. V 20 železniških vozovih se j,e nahajalo izključeno le težko ranjeno moštvo, ki je prišlo šele pred dobrim mescem v rusko ujetništvo. Večina teh invalidov je bila težko ranjena, bodisi da so bili brez ene roke ali brez ene noge, ali pa sploh brez obeh rok ali nog. Kzmenjami invalidi so prišli preko Švedske v Nemčijo, odkoder so jih spravili v Avstrijo.
Potovanje na Tirolsko. 'Oselje, ki potujejo na Tirolsko ali [v Predarlsko, morajo dobiti na svoje potne dokumente še poseben visum deželnobrambnegp. zapovedidštva v Inomostu. To velja tudi za državne uradnike. Vse civilne osebe, ki potujejo iz južnoza-
padnega ožjega ozemlja naravnost v Svico, se morajo za 10 dni ustaviti v kakem kraju zapadno od Inomo-sta ter smejo nadaljevati svojo pot šele po preteku tega časa.
Za potovanje v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo potrebujejo osebe, ki v teh deželah nimajo svojega bivališča, posebno dovoljenje poveljujočega generala v Sarajevu. «To dovoljenje se izdaje le v izrednih slučajih. Prošnje je vlagati potom političnih oblat-sM, Potovanje v okraje, ki meje na sovražno ozemlje, je splon prepovedano.
Srebrne krone. Nekateri časniki so poročali? da namerava vlada iz prometa vzeti dosedanje srebrne krone in uvesti nove. Poslanec dr. Steinwendor poroča, da je na merodajnem mestu poizvedel, da na to vlada niti ne misli.
Lovska sreča. Od Sv. Florijana ob Boču se nam piše: V tukajšnjem lovišču je ustrelil č. g. župnik Davorin Roškar krasnega divjega mačka. Najbrž se je zver priklatila iz Bosne. Poslal se bode v« deželni muzej.
Na graškem sejmu najvišje cene odpravljene.
Na včerajšnji graški sejem se je prignalo samo 147, glav slabejšei goveje živine, med temi samo 5 volov. Oblast je dosedanje najvišje cene preklicala.
Izvoz vina iz etapnega ozemlja prepovedan. Tukajšnje etapno poveljstvo je prepovedalo izvoz vina čez meje etapnega ozemlju. Meja etapnega poveljstva gre za črto Spielfeld.
*	Zamenjam medenih možnarjev za železne. O. kr. Staj.
namestništvo nam piše: Da se kolikor mogoče pospešuje vojna zbirka kovin, se je vpočela akcija, da se zamenjujejo medeni .— kuhinjski — možnarji za železne možharje. Vojnooskrbovalni u-rad je dal v ta namen izdelati železne možnarje v lični obliki v treh velikostih (velikost I po 2 do 2% kg, velikost II po 3 do 314 kg, velikost III po 4 do 5 kg) in jih daje za medene (mesin-gaste) možnarje vsem občinam v Avstriji na razpolago. Te železne možnarje naj bi se brez doplačila izročalo strankam v zameno za medene možnarje. Vsi oni, M hočejo delo domoljubnega nabiranja kovin za vojne namene na ta način pospeševati, naj svoje zla izmeno pripravljene medene možnarje prijavijo pri občinskem predstojništvu (mestnem svetu, mestnem uraduj najkasneje do dne 25). septembra t. 1. ter navedejo število in velikost (I—III) zaželjenih železnih možnarjev. Oddaja, oziroma izmenjava se bo izvršila šele, ko pridejo železni možnarji.
*	Jabolka za Gradec. Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša : Glasom dopisa mestnega sveta v (Gradcu se na graškem trgu potrebuje veliko jabolk; mogoifa1 je torej obila in dobička-nosna odprodaja.
Dodelitev žita, moke in krmil. Dostikrat se dogaja, da vtagajo občine, kakor tudi posamezni interesenti v zadevi dodelitve krmil, žffca in make prošnje a c. kr. trgovinsko ministriselo. To postopanje pa nikakor ni pravilno in se visi interesenti v svojo lastno korist opozarjajo: 1. da pri,sto]a vrhovno nadzorstvo glede porazdelitve «žita in moke po vojnem žitnem prometnem zavodu c. kr. ministrstvu za notranje zadeve in 2. glede porazdelitve krmil po centrali za krmila c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Eventualne direktne vloge naj se tedaj naslovijo na ti ministrstvi, a ne na c. kr. trgovinsko ministrstvo.
Primorske novice.
Iredentarjl zaman čakajo. Živahneje je postalo zadnje dni v Goyiei. Vleč družin se ]e zopet vrnilo v mesto. Sicer ni svetovati, da se vrnejo še ostati bei-gunei; kajti sovražnik se ni umaknil iz obližja mesta in lahko vsak čas napade mesto in napravi mnogo škode. Torej, ne prenaglite se! Počakajmo še nekaj Časa! Sicer bi moralo biti sram Italijana stati vedno na enem mestu tri in pol mesca! Naši pobegli ireden-tarji so prerokovali, ko so Gorjco zapustili, djat se slovesno vrnejo v mesto po 14 dnevjih z godbo na čelu. Minuli so že trije in pol mesca, a zvobotv italijanske godbe še ni čuti v Gorici in tudi naši neodre-šeni iredentarji še vedno čakajo onstran črnožoltih stebrov povratka v še neadreš;eno Gorico. Najbrž bodo tudi še Čakali in čakali in poleg čakanja ne bodo še niti dočakali. Znamenja tako kažejo.
V bližini bojišča. Vikar na VojšČici, č. g. Karol Cigon, piše 10, avgusta: (Tu jfe grozno pokanje, tako, da se hiše zibljejo. Vse dela: topovi, strojne puške, možnarji, havbice, kamenje«, pesti itd. Oddaljeni smo le 6 km. Vročina strašna, vode maloj Naši vojaki vse časti vredni.
Cerkev sv. Ignacija v Gorici podrta. V soboto, dne 11. sept. je bil za Gorico zelo kritičen dan, posebno za one, ki stanujejo okoli Travnika. Pozabili so bili namreč Goričani, da je še vojska in so hodili tako mirno in brezskrbno po ulici kot lanski) leto ob tem Č,as«u, A glej, okoli 10. ure dopoldne nein adorna prižvižga nekaj strašansko hitro nad mesto in razpoči nad cerkvijo sv. Ignacija. Prifrčala je druga in tretja granata in tako naprej in niso nehale do poldne. Gerkev sv. Ignacija je predrta ravno nad orglami in glavnim oltarjem. Riazbita je tudi srednja u-ra nad portalom, samo kazalca sta še ostala "živa. Ravno tisti čas se je nahajal upravitelj g. Josip Jug v cerkvi in le dobri sreči se ima zahvaliti, da jo je srečno odnesel. Sicer pa se je bril tako prestrašil, ko je zabobnelo kakor na sodnji dan nad njim, da ne bo nikoli pozabil tistega strašnega 'trenutka. Padale so tudi na vojašnico in glavarstvo, a sicer niso tam napravile nobene druge škode, kot da je en Šrapnel kuharju, ki ima kuhinjo na prostem, nrevrtal lonec, v katerem se je ravno kuhala močna juha. Izlila se je seveda vsa po dvorišču. Nekaj granat je padlo tudi na ribji in eksportni trg, kjer je podritih nekaj lesenih zalog.
Kolera na Goriškem. Po uradnem razglasu je bilo v Renčah na Goriškem v času od 8. do 14. avgusta 20 slučajev kolere, 7 osebje umrlo.
Nune uršuliiLke iz Gorice, katerim so napravi, i le granate velikansko škodo, kakor smo že poročali, se nahajajo deloma v Požuijm na Ogrskiem, deloma na Kranjskem v Ljubljani in Skoiji Loki.
V Trstu in Gorici se danes sliši skoro izključno edinole slovenska govorica. Drugi so odšli. To je pač najboljši dokaz, kdo da je v teh mestih pravi domačin !
Dalmatinski deželni odbor, ki se je nahajal do. sedaj provizorično v Obilo v cu, se ]e zopet povrnil v Zader.
Dr. Laglnja. V Zagreb se 'je preselil sedaj tudi zaslužni istrski politik in p (telar ec dr. Matko La-ginja. Kakor znano, se nahaja njegov drug, poslanec prolesor Spinčič že dalj časa v hrvatski prestolick
Dopisi»
Maribor. 'Mestni, magistrat razglaša, da so se V zadnjem času pojavile razne težkoče pri nastanjen-ju častnikov v zasebna stanovanja v 'Mariboru, ter poziva lastnike hiš, da morajo skrbeti za primerna stanovanja za častnike in imeti ista pripravljena ne glede na to, 'ali so dotična stanovanja oddana zasebnikom ali ne. Za slučaj, Če bi lastniki hiš ne ustregli temu ukaeu, bi jih zadele občutne denarne globe.
Maribor. Dne 13. t. m. je tukaj umrla gospa Marija Sapotnik, vdova bivšega vodje mariborskega brzojavnega urada.
' Maribor. Mariborsko okrajno glavarstvo uradno razglaša:	Temeljem § 11 mi niste rij alnega ukaza z dne 7. julija 1915,
drž. zak. šftev. 195Ì, o uredbi i(uravnavi) prometa s sladkorjem, določajo se najvišje' cene za sladkor v prometu male trgovine tako starega pridelka (rudeči tisk), kakor tudi novega pridelka (žolti tisk) za 1 kilogram tako-le: 1. veliki; kosi rudeči tisk 94 v, žolti (tisk 104 v. Z. ‘5 kg malih kosov rudeči tisk 96 v, žolti tisk 104 v. 3. Ia v kockah v zabojih rudječi tisk 97 v, žolti tisk 107 v.
4.	la v kockah v kartonih rudeči tisk 96 v, žolti tisk 106 vin.
5.	sladkorjevai moka v zabojih rudeči tisk 98 v, žolti tisk 107 v.
6.	izvozni sladkor rudeči tisk 97 v, žolti tisk 107 v. 7. kristalni sladkor rudeči tiskj 93 v, žolti tisk 103 \j. Gorenje cene veljajo za vse občine političnega okraja mariborske okolice 6zvzemši mesto Maribor) izvzemjši naslednje navedene občine, v katerih se sladkorne cene zvišajo za 1 vinar pri vsaki vrsti in sicer: Sv. Križ, Boč, Recenjak, Kumen, Lehen pri Ribnici, Lobnica, Pohorje, Sv,. Ana, Dešno, ' Jelovoi-Makole, Sv. Martin na Pohorju, Sv. j Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor.. Sv,. Jurij v Sl. ! gor., Sv. Trojica v Slov. gor., Sv. Trije Kralji v Slov. gor., Senarska, Kremberg, Ragoznica, Žikarci, Šetarova-Radehova, Drvanje, Spodnji Porčič, Spodnji Gašteraj, Spodnji Zerjavci, Spodnja Veličina, Zimnida^ Korena. Po § 4, odst. 2. namestniš-kega ukaza z dne 31. julija 1915, dež), zak. štev. 63, mora trgovec ta razglas v svoji prodajalni nabiti na vsakomur vidnem mestu.
Jarenina. Ginljivo je slišati, s kako gorečnostjo skrbi naše slovensko ljudstvo za naše vojake na italijanskem bojišču. I" globine srca jim je hvaležno, da držijo roparske Italijane kot z verigami priklenjene na obmejnih gorah, da ne morejo priti morit in požigat v naše lepe slovenske dežele. Kar le zmorejo, prinesejo ljudje v strelske jarke, zdaj pitno vodo, zdaj sadje, zdaj zopet druge potrebščine, da bi le olajšali frpljenje junaškim braniteljem domovine, če tudi pri tem večkrat sami pridejo v smrtno nevarnost. Vojaki pa jih tolažijo,, rekoč: Ne bojte se, dokler smo mi tukaj, ne pustimo sovražnika vas in. če tudi Vsi za domovino umremo. Mnogo je prizorov,, ki ganejo človeka dol solz. Tako so n. pr,, vojaki zvečer molili in k njim so prišli otroci, poslani od doma, da žj njimi skupno molijo za .domovino, za zmago, za srečno vrnitev, za padle tovariše. Tudi nla- morju Lahu slaba prede, Zdi se, kakor da bi duh naših zmagovitih vojakov pri Visu iz leta 1866 vstajal in bodrit naše vrle pomorščake. Ne bo imel požrešni Italijan lepih slovenskih dežel, ne bo ugrabil Jadranskega morja! „Buči, buči morje Adrijansko, ti si bilo in ostaneš avstrijansko ! “ Mi sicer ne moremo tja doli v bojne) črto k našim junakom, da bi jim hvaležno stisnili roko, da bi jim do-nesli to in' Dno, pa naše srce je pri njih in imi storimo tudi za nje, kar je v naših močeh. To so tudi vrli Jaipninčani v zadnjih dneh zopet z dejanjem pok ate ali. Pol šolskem vodstvu se je nabrala za podmorski čoln (tega se Lahi bojijo kot hudir križa) glede na skromno gmotno stanje na kmetih lepa svota 26G K, ki se je potom c. kr. okrajnega glavarstva izročila svojemu namenu. Prispevali so: 15 K Franc Donko, veleposestnik; po 10 K: gospa Ana Ornik, oskrbnik F. Niggas, posestnik in gostilničar Franc Reininger, nadučitelj Josip Oonč; 8 K:i F. Pregl, posestnik; po 5 K: učiteljici Pavla Miklavec in Franč. Conč, posestnica Alojzija Wenger v Vajgnu in Marija Kraner v Je-tenčah; po 4 K: posestniki: Alojz Gornik, Šumenj ak, J. G ungi, in veleposestniška obitelj Ledinek; po 3 K: gospa Terezija Ornik, poštarica gdč. Ana Verstovšek, posesitniki: obitelj Očkerl, Frajno Brolli, Alojz Jamernik, Ivana Weìngerl in posestnikova hčerka Alojzija Teršaveo; po 3 K : trgovec in gostilničar Martin Cvilak, gospa Ana Supan, gdč. Gizela Slekovec, trgovec Ig-nao Kramberger, posestnici Mimi in Kati Eisenhut, Simon Fli-„ser, Mihael Šabeder, neimenovan, Anton Drozg, Rozalija Pahernik, Anton Jamernik, Jožef Platajs, Jožef Jager, Jožef Rošker, Janez Breznik!, Alojz Eberhart, Jožef Kronvogel, Fran Ne-krep, Antonija Špari, Liza Žugman '{Jareninski dol), (Marija Šauperl, Jožef Purgaj, Janez Kočjaš, Alojz Miki, Janez Gornik, Janez Sekol, Marija Schönherr, Konrad Marko, Janez Špari, Marija Žnuderl, Mihael Drozg, Liza Fras, Alojz Herič, Marija Herič, Valentin Toplak, Mjagija Štuber, Terezija Muršec, Elizabeta Oesterle, Marija Pinterič, Leopold Supanič, Franc Rus st., Franc Rus ml., Matevž Vlasak, Janez Kokol, vsi posestniki; po 1 K: Franc Slugič, Anton Verblač, Karl Knuplež, Mar. Šmir-maul, Janez Šabeder, Avguštin Lorbek, Terezija Lorbek, Weingerl (Jareninski vrh), Janez ,Cvilak, Matija Kogornic, Anton Jager, Magdalena Rues, Terezija Šabeder, fant« Petrič, Fran PuH. Jakob Gorjup, Franc Sinič, Janez Krajnc, Mihael Purgaj, Franc Šketa, Marija Schrei. Jožef Škrat, Franc Verblač, Mimika Korošec, Amalija Komauer, Jožefa Škofič, Ignac Polanec, Julijana Kocbek, Feliks Gräber, Terezija Läufer, Marjeta Jančič, Janez Vezjak, Ana Ivanič, Jožef Emeržič, Jakob Kostanjevec, Alojz Standeker, Janez Drozg, Janez Jarc, Marija Sekol. Jakob Plohl, Alojz Drozg, Mtifaja Kraner (Gačnik), Filip Koch, Jožefa Draš, Peter Reiterar, Jožef. Drozg, Mihael Kocbek (infnnterist), vsi posestniki; Ivana Božnik in Marija Šober, obe služkinji; 80 vin.: posestnik Kramberger. Kaniža; 60 vin.: Anton Piedi, Gačnik; po 40 vin.: Franc Kovačec (Jelenče), Marija Vajngerl (Jjareninski dol). Vič. g. dekan je že poslal v ta name-'. mesca junija 10 K kn.-šk. konz. uradu. Hvala požrtvovalnim Jareninčanom!
Sv. Lenart v Slov. gor. C. kr. namestništvo v Gradcu naznanja, da se ustanovi pri Sv, Lenartu v Slov. gor. javna lekarna. Za lekarno je vložil prošnjo neki Franc Körner v Gradcu.
Radgona. Na italijanskem bojišču je padel Karol Tieber, vrl posestnik-našinec iz Nasove. Bil je
izboren gospodar ter veren mož. Bodi mu tuja zemlja lahka!
Slov. Bistrica. Dne 9. t. m. so si zakurili pastirji na pašniku Terezije Sunkoviö v Brezjah. II-čerka Terezije Sunkoviö, Šestletna Roza, je prišla o-gnju tako blizu, da se ji je vnela obleka. Dekle je dobila tako težke opekline, da je kmalu nato umrla,
Št. Jurij ob inž. žel. V nedeljo, dne 19. septembra, ob 3. uri popoldne, se bo vršilo pred poslopjem nove ljudske šole v Št. Juriju slavnostno zborovanje „v znamehju zlatega klasa“ tukajšnje podružnice c, kr. kmetijske družbe.. Slavila se bo zmaga Kmetijstva nad hudobnimi nakanami sovražnikov. Slavnost se priredi skupno z občino trga. Št.Jurij in krajevno podružnico avstrijskega Rudečega križa. Vspored bó patrijotičen, zabaven in podučen.
Vojnik. Dne 9. t, m. je ustavil ob državni cesti orožniški stražmojster Mihael Brenkovič nekega sumljivega moža in zahteval od njega, da se izkaže. Ko mu je preiskal obleko, ni našel pri njem nobenih potnih listin, pač pa tri generalštabne zemljevide — Štajerske, Kranjske in Koroške, 15 K denarjev ter 0 'ključev, s katerimi se morejo odpreti vsaka vrata. Sumljivega človeka, kì se baje zove 'Jan os Czergezy, je izročil celjski okrožni sodniji.
Celje. Mestni magistrat je določil najvišje cene za najvažnejša živila. Najvišje cene 'veljajo pri prodaji na drobno za trgovce in odjemalce v trgovinah, kakor tudi na trgu in sicer za mesto in za o-kolico.
Celje. V dobi od 6. do 12. septembra se je zaklalo v mestni ld'a,vnici 29 volov, 4 krave, 1 bik. 17 telet, 19 svinj in 4 ovce.
Laško. Naša kopališčna uprava odpošlje vsak teden za, naše vojake na italijanskem bojišču 100 hi j čiste in snažne kisle vode..
Novi brevirji z lavantinskim prop rijem, M so j jih gg. duhovniki naročili pri tiskarni sv, Cirila, pri- j dejo, ako ne bo ovir na železnici, te dni in se bodo I notom gg. naročnikom takoj doposlaOA I^e miniaturne j izdaje še ne moremo oskrbeti, ker za to izdajo še n> jj propri]a in se vsled raizmer v tiskarni v doglednem Pašu gotovo ne bo mogel tiskati,
Zidnja poročila delia u piteli ini 1?. septiÉra.
Najnovejže avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 16. septembra.
Rusko bojišče.
Vsi ruski poskusi omajat: našo izhodno g.aRško | bojno črto, so ostati! brezuspešni. Včeraj dne 15. se- j ritembra je nameril sovražnik, uporabljajoč veliko j množino briilerijskc municije, svoje glavne napadle S na našo bojno črto ob srednjem tok p. peke "Strype. Vr- J žen je bil povsod, pri čemur so sodelovale naše. čete z napadi v bok iz obmostla B/uiczlacza in iz' ozem- j l.ia južno od Zalošč. Ko je bila z naskokom zavzeta j 20 kilometrov južno od Zalošč se nahajajoča vas Ce- j hrov, je bilo ujetih 11 ruskih častnjlkov i.n 1900 mož j ter zaplenjene tri strojne puške.
Tudi v Volhyniji so nalše Čete Odbile številne j napade. Pri Novo-Alaksinjecu so bilji Ruši v srditem j boju na nož vrženi iz strelskih jarkov 85. 'pešpolka, j Pri Novo-Poszajevu se je sovražniku predvčeraj po. j srečilo prodreti na posameznih točkah na zahodni breg reke Ikvfe. Včeraj dne 15. septembra je bil povsod pognan zopet naziaj na izhodni breg, pri čemur je imel vsled obstreljevanja naše artilerije v bok velike izgube. Razen 32. pešpolku in 29. poliskemu lovskemu bataljonu gre linškemu čr novo j niškemu polku štev. 2 glavna zasluga za te uspehe.
IMlJsaiško bojišče.
Položaj je nespremenjen,. Italijanski poizkusi, da bi prišli na izhodni strami Monte Piano za naše postojanke, so bili preprečeni.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 16. septembra.
I^verò-Siiliofbaò bojišče.
Armadna s (c u p ij D a maršala pl. Hindenburg a. Na levom bregu Divine so prodirale naše čete med uspešnimi boji v smeri proti Ja-kobstadtu (dalje naprej. Pri Lievehholu st» Bili Rusi vrženi pa izhodni breg Divin©. Severno in severoizhod-no od Vilne naše napadanje napreduje- Prediranju severoizhhodno od Orodna sè sovražnik krčevito zoperstavlja.
Armadna skupina manšala ba. v ai r s k e g, a princa Leopolda. Položaj 'je nespremenjen.
Armadna skupina maršala pl. M a e k e n s e n a. Na pflttovicii pota 'J anovmPLsk s» Rusi znova poskušali, naše zaštedio van je ustaviti. Toda sovražne postojanke so bile predrte. Šest'častnikov in 746 mož je bilo ujetih, uplenjene pa 3 strojne puške. Ozemlje med re k-a m a P ripe! in J a-s i o 1 d a , kakor tudi mesto Pin sk je v nemški posesti.
Južno-izhodno bojišče.
Kakor vse prejšnje dni, jako so se tudi sedaj vsi ruski napadi izjalovili ob bojni črti naših čet.
Romunija, na razpotju.
V Parizu se vrše diplomatični pogovori med; francoskim zunanjim ministrom Deleassejem in med veleposlaniki Rusije, Anglije in Italije, kakor tudi med rumunskima poslanika v Parizu in v Londonu: o odločitvi Rumunije.
Rusko črnomorsko brodovje pripravljeno.
Iz Haaga se poroča: Francoski poročevalni tirad „jJAgenze Havas“ poroča iz Petrograda, da je rusko črnomorsko vojno brodovje dobilo povelje, biti pripravljeno za odhod na odprto morje.
[talija bo zaprla tersko obal.
Iz Rima se poroča: Italijanski ministrski svet, je sklenil, da izvede kot prvo vojno podvzelje proti Turčiji dejansko zaprtje cele turške morske' obali. I-talijansko vojno brodovje pa je že dobilo povelje za odhod. Zaprtje (blokada) je že stop,tla v veljavo.
Srbske in grške priprave na bolgarskih nujah.
Iz Solije poročajo:	List ,„Dnevnik“ povdarja,
da razširjajo Srbi in Grki vesti o vojnih pripravah Bolgarije, da bi tem bolje skrili svoje lastne priprave. Srbi so poslali iz Skoplj'a. in Kumanova močne čete na mejo in zlasti pri Stipu je koncentriranega mnogo srbskega vojaštva. Tudi grške obmejne Čete so znatno ojačene. „Dnevnik“ opozarja, da ste Srbija in Grčija s temi pripravami pričeli takoj, ko je izročila 'Srbija svoj odgovor na noto četverosporazuma. Srbski in gršiki načrti so jasni:	naložiti Bolgariji
vso odgovornost za eventualno vojno. Toda Bolgarija je trezna do\volj, da spozna, da ne more izsiliti dogodke. ki se bližajo, istočasno pa je dovolj pripravljena, da mimo in hladnokrvno čaka, kaj prinese — bodočnost.
Spopad me d Bolgarijo in Srbijo?
Pariški list „Matin“ piše : Bolgarsko-srbski od-nošaji stoje sedaj neposredno pred nevarnostjo vojaškega spopada.
Ranjeni, padi! in ujeti.
Pečpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Rajh Alojzij, pešec (Moskva); Rajtora Vaclav, nadomestni rezervist (Taškent); Ratej Franc, častniški sluga (Ufa, Rusija); Razbor:, š Florijan, pešec (ranjen, Pettropavlovsk); Rezek Ant., nadomesti), rezervist (Moskva); Rožer Jakob, nadomestni rezervist (Moskva); Rtitart Janez, četovodja (bolnišnica štev. 5, Moskva) ;
Sajko Janez, nadomestni rezervist (Moskva); Sedmdnek Janez, častniški sluga (Orenburg, Rusija); Smole Anton I, pešec (Moskva); Stanič Štefan, nadomestiti rezervist (Rusija);
Tanšek Jurij, pešec v rezervi (ranjen, Petropavlovsk) ; F. Tiemel, pešec v rezervi (Rusija); Tikavc Anton, častniški sluga (Moskva); Tominšek Janez, nadomestni rezervist (Moskva); K. Tržan, rezervni stotnijski trobentač (ranjen, Ufa, Rusija); Toplak Franc, pešec v rezervi, (ranjen, Ufa, Rusija);
Vidovič Ferdinand, pešec (ranjen, Rusija); Vajda Janez, pešec (Ufa, Rusija); Vezjak Rudolf, nadomestni rezervist (Rusija); Veronik Andrej, nadomestni rezervist (Moskva); Veršnik Tomaž, nadomestni rezervist (Ufa, Rusija); Visington Dominik, pešec (ranjen, Rusija); Voler Martin, titillami poddesetnik (Moskva); Volf Jakob, pešec v rezervi (Moskva); Vrbančič Martin,' nadomestni rezervist, Ljutomer (Uglic, Rusija);
Žmajgar Franc, rezervni poddesetnik, okolica Ptuj (Moskva); Žnidarič Franc, nadomestni rezervist, Brežice (Obojan, Rusija); Žnider Vinko, pešec (bolnišnica štev. 83, Charkov, Rusija); Žugan Avgust, pešec (Moskva); Žuljan Jožef, nadomestni rezervist (Moskva).
Pešpolk štev. 47:
Ujetomoštvo:
Bernadovič Franc, pešec; Bezjak Alojzij, pešec;
Drozg Karol, pešec;
Fink Janez, poddesetnik;
Gradišnik Franc, pešec; Gruntar Viktor, četovodja;
Hlade Franc, pešec; Hus Peter, pešec;
Kien Anton, pešec; Kodrič Stanislav, četovodja; Koller Martin, pešec ; Kriklor Andrej, pešec;
Peffiper Matija, pešec; Pirher Peter, pešec, Radgona; Po-dorsnik Friderik, pešec ;
Ratkob Jožef, poddesetnik; Biederer Jožef, poddesetnik; Rudorfer Matija, pešec;
Šari Anton, pešec; Šitarko Andrej, pešec; Široki Alojzij, pešec; Špilrej Jožef, pešec:
Trumef Franc, pešec;
Unterlećhner Janez, pešec; Uršler Anton, pešec;
Wurzinger Jožef, pešec;
Zeti Anton, pešoc.
* V znamenja zlatega klasa. C. kr. namestnik je dal znamenje zlatega klasa delati tudi s slovenskim napisom. Ker je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene, je pač priporočati, da si Slovenci to znamenje s slovenskim napisom naročajo v obilnem številu, da se ne bo reklo v prihodnje: Saj znamenj s slovenskim napisom ni treba delati, ker jih nihče ne kupuje. Slovenci, segajte po tem uradnem slovenskem znaku!
Cč. župnijskim predatojništvom! Ker v zims kem Času tiskarna radi pomanjkanja delavskih moči ne bo mogla izvršiti vseh del, naj gg. župniki spovedne liste za leto 1916 takoj sedaj naročijo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Y0LN0
ovčjo oprano in neoprano kupim vs ko množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti.
Veletrgovina R. Stermecki,
Celje štev. 19, Štajersko.
Krepkega dečka s primerno šolska izobrazbo, ter pridnega trgovskega pomočnika, spreme takoj reèja trgorina a mešani» blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 344 poste restante Škocjan, Dolenjsko
—T—-■■■.■—■ "....
Oznanilo! Stilna dobra služba za pridno dekle ! Naslov in pogoji v upravništsu „Straže“.
Uirenca poštenih star šev sprejme takoj v »vejo trgovin« g. Miloš Oset, trgovina z mešanim blagem na Muti, Štajersko.
Kovač, za väako delo, želi pri ko vaški vdovi r delo stopiti, M. Novak. 8v, Andraž, p. Vešenje.
Kot pemoSnlsa-začstnfoa želifriti v trgovino mefenega blaga dekle srednje starosti z nčaim «pride va; «i Najraje na dežela. Naslov v upravailtvo pod „Pomodnic*,“ štev. 55
MM zaloga sp, tregeee-nosfi, srebrnine k opfeib reii po vsabi ceri.
Tadl na obroke. - ttnatr. zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niktest» remoat-ara S S’90 Pristna srebrna ara S 7'— Original omega ara K Sé1— Kuhinjska ara	K	10'—
Budilka uiklast» K 3’— Pomćni prstani K S'— Srebrne verižiee K 2*— Večletno jamstvo.
NasL Bietfnger
Theol Fetireiaeh
arar bi očsisr
1BRI19H, Beipostra sl. IS
Kupaj ero zlatnine in
Kupujem
seno slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
po nalvISlili cenali
Mut« Birkmeier
Marl bur, Meljska cesia 2§ (Meuingeretr.)
Ure! Ure!
V veliki izbiri le p@ niskih cenah.
Srebrne n re z?, fante od 7 K Srebrne are damske od 8 E
Srebrne verižiee od K J 40 Sreb. verižiee damske K 3-60 Zlate damske ure od 26 £
Za vsako uro se jamči!
Preeirijske are, SchaChsasen Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova zboljšana stekla
Faste aurei Mutex
ur&r, slatoraer isa ©èal&r,
TcfetMm cesta 39. Pni inr od glav. kolodvori
za ženske, moške iti otroke, kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po naj nižjih cenah v veletrgovini
K. STERMECKI V CELJU BI 301
Pišite po cenik, p««
Slovenski Gospodar“
55
in „Straža“
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegetthoffova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža), » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici,
»	» Tegetthoff-ovi ulici (g. Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dolenski cerkvi).
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu,
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Lože:
Gosp. Josip Zalar (organist),
Dobje pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona :
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gužtani (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundala.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Jurii ob jul. žel. :
Trgovina g. Janko Ar trn a na.
Kozje:
Trgovina gospoda Dmškoviča. "
Sv. Lenart v Slov. gor.
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luže v Sav. doi. *
Posestnik g. Franc Dežmaa
Muta:
Trgovina gosp. J. Oset.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuju:
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič,
Strldova (Prekmursko) :
Gosp. Peter Kovačič.
Šmartin na Pohorju :
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor.
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuju *
Mostninar g. Anton Kmetec,
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale=
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
,Slovenski Gospodar“
izhaja vsak četrtek in stane za celo jjwäu w vaz«».Kaj*. ’***	leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se nailožje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja“, Maribor.
«*£*41 izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« 99*31*.Fznaša za ceio leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2’50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste voj a kom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
OpGffltia % C® kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.

• •
Posojilnica v Mariboru
a tužno vest, da je njen scustano\nik in dolgoletni član ravnateljstva,
posestnik in znangvelik dobrotnik slov. mladine, preblagi gospod
mag.chir. Feliks Ferk
dne 15. kimavca 1915 pri Sv. Barbari pri Vurbergu po dolgi mučni bolezni mirno v* Gospođu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v petek dne 17. kimavca 1915 ob 8. uri popoldne cd pokojnikovega posestva pri Sv. Barbari pri Vurbergu na ondotno pokopališče.
Maša zadušnica za pokojnikov dušni blagor bode se v soboto dn® 18. kimavca 1915fob V2 9. uri dopoldne brala v župni cerkvi pri Sv. Barbari in v slovenski cerkvi v Mariboru.
Ravnateljstvo Posojilnice v Mariboru.
Suhe jo be, fižol, vinski kamen
ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanj* cerkvenega orodja in posode
Maribor Pf arrhoffl'3
se priporočam prečastiti duhoviči i za naročila vsakovrstnih mončtranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognjH. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Miiarna, umetnine im musiteli!®»
Goričar {(Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za gestiisiiiarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen, vosek In suhe gobe.
Ivan üat'iiikar. Celle,
veletrgovina.
Edina šiaferska steklarska narodna trgovino.
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po nafnižfih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ss podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
NafsolMnefša in točna postrežba.
Spodnješiaj. ljudska posojilnica v Mariboru
Obietti ca
Mfiavellrao vlnno 99	ä» »®	po d*/,%, proti tefaa«
IIF1. januarja in i. jnlija vsakega tot». HrsM&sa knjigo« »	k®4 *
Z» ndsgasj* po poiti se patte* hss&Ua# položni«« {§7.67Sfj m daga. Restai davek plač» pesejiJaios asm».
SS	JäSs&frfe *• a#as® dear: KS Tkaj life® nett pnpüaraä vomenti p» ä>7«7„ «».vknjižbo sploh p® ®V*7„ vfa$88toi i» goreäte« m
ÜT	5*/iV, I» a» oesbaJ kredit po C*/*. H&dsdje ispssojuj« un sastee.vo vrednostna! papirjev, Dolgove pri dragih denarnih wwi
prevsMM posejUnion v snge hst pesti povrnitvi gotovih steatov, M p» nikdar ne pmsogsjo 7 kron. Proftnje sn vknjižbo del» posojilnica hrtzgdnžne, steaah» piai» lo Ms»,
rožo in četetek od 9. As JS. «so žopcldiag Sm mako soboto «d S. do 13. oro dopoldne fsvranii prašnike, V sssninife
Uradne ure
Pojasnila se dajajo
in pwjiaj« pr^«ss$® «tak delavnik od g. d« 13. sr« dopoldne to od 3. do B. ar« popoldne.
PP"" Fes^pislea fen* tuđi asa razpolago	fsrassüsa« naMralai&e. *^ptg
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)

mmms
mmm
ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
TO$istrcra&ra »drupa s	zaveso
Obrestuje hranilne vleea p®
'\ °i
Is la
od dneva vloga do dneva vadija.
Rentni davek plača posojilnica sana,
4
Uradne ure
Dale poselila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranlie vsa^ delavnik od 9. do 12. ure Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-	dopoldne.
plačno, stranka plača le koleke.	-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-
fr lastni HIŠI (Hotel .Pri bolem wolu’i v Celju, Graška cesta 9.1.nadstr
ladijatolj ln »»tožnik: Kansorcdj „Straža.“
Odgovorni urednik: Vranjo Kebot,
iTtok tlakama sv, Orila z Mariboru,