Leto 1873.
297
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 20. maja 1873.
72.
Postava od 3. maja 1873,
à se Jahimovskim pogorelcem od leta 1873 smejo brezobrestni zajmi iz državnih denarjev dajati.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Vladi se daje oblast, pomoči potrebnim pogorelcem od leta 1873 v mestu Jahimovu (Joachimsthal), iz državnih denarjev odštevati brezobrestne zajme do 500.000 gl.
Odplačajo naj se zajmi od 1. januarja 1877 počenši, v enakih	letninah in to k	večjemu
v desetih, ter jih je dajati ali na zavarovanje po zemljiški knjigi	ali	pod poroštvom	cele
občine.
Pisma o teh zajmih narejena so prosta štempeljske pristojbine.
Ako se občini Jahimovski pozdi potrebno za zajme, ki so bili temu ali onemu pod njenim poroštvom dani, zavarovati se po zemljiški knjigi, ne bode se od tega plačevala nikaka pristojbina.
§. 2.
Zvršitev te postave je naročena ministroma za notranje reči in	za	finance.
Na Dunaji, dne 3. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Lasser	s.	r.	l»retis	s.	r.
(Slovenisch.)
33
V»
Postava od 8. maja 1873,
uravnujoča službene razmere empirikom postavljenim v nadzor za vzdrževanje staved cestnih, mostnih in rečnih, po tem za pažnjo na izpolnjevanje pristaniških redov.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1
Empii iki (cestarji, rečni nadzorniki in pristanarji), katerih delo je paziti, da se cestne, mostne in rečne (navodne) stavbe ohranijo in pristaniški redi izpolnjujejo, naj se vvrste v kategorijo služabnikov.
§. 2.
Z njimi, in tako tudi z njih vdovami in sirotami naj se, kar se tiče preskrbovanja, postopa po propisih za državne služabnike služeče za penzijo in njih rodovino danih, a vštevati jim je tist čas, kar so kot odpustni cestarji, rečni nadzorniki in mostarji za trdno ali začasno služili.
§• 3.
Zvršitev te postave je naročena ministroma za notranje reči' in finance.
Na Dunaji, dne 8. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. l*retis s. r.
V 4.
Ukaz skupnega ininisterstva od 14. maja 1873,
s katerim se po najvišji odloki od 10. maja 1873 razglaša
propis v zvršitev
postave od 15. aprila 1873 (Drž. zak. št. 47), uravnujoče prejemek dejalnim državnim uradnikom.
Člen I.
(K §. 1 postave.)
Uradnikom, ki jih je po zadnjem odstavku §.f* 1 iz 12. dietnega razreda v vrstiti vil. činovni razred, šteje se ob računjenji peteroletja vil. činovnem razredu na dobro tist čas službe, katerega je kdo v 12. dietnem razredu dopolnil.
Člen II.
(K §§. 3, 5, 6, 7 in 9 postave.)
Za vsacega uradnika in služabnika posamič se v vsakem predelu upravstva s posebno naredbo ukaže, odmeriti in nakazati mu nove prejemke.
Člen III.
(K §. 10 postave.)
V priloženem razkazu so po imenu našteti listi kraji, kateri spadajo v prve tri razrede dejalnostnili prikladov.
Dejalnostni priklad se meri po kraji, kjer kdo služi. Pod krajem, kjer kdo služi, raz-l|nie se tist uradovni kraj, v katerem uradnik ne deluje samo nekoliko časa.
Člen IV.
(K §. 12 postave.)
V obsežji vsakega upravnega predela naznačijo se izrekoma tisti uradniki, kateri zaradi službe svoje v uradnem stanovanji stanovati morajo in katerim torej vendar pr isto ji celi dejalnostni priklad.
Člen V.
(K §. 1 prehodnih določil.)
Kadar se uradnik vvrsti v činovni razred, kateri se vjemlje z njegovim dozdanjim diet-inm razredom, šteje mu se ob računjenji petih let na dobro tist čas, kar je v dozdanjem dietnem razredu služil.
Ako je prej katera službena kategorija obsegala po več dietnih razredov, pa je ta čas, ko se je izdala postava, ta razloček bil že prestal ter je službena kategorija imela samo en dietni razred, kakor je to bilo pri svetovalcih okrožnih sodišč, všteje naj se uradniku za petletnico ves tist čas, kar je služil v omenjeni kategoriji, torej tudi tist del tega službenega casa, v katerem je uradnik bil še v nižjem dietnem razredu, n. pr. tist čas, katerega je svetovalec okrožnega sodišča kot takov prebil v osmem dietnem razredu.
Ako so nasproti tedaj, ko se izda ta postava, uradniki nekaterih opravil, če tudi pod enakim imenom vvrščeni v različne dietne razrede, štejejo se jim — kadar gre za povišanje v stopinjah plače, — samo tista leta, katera so dopolnili v dietnem razredu, kateri se vjemlje z zdanjim činovnim razredom.
Člen VI.
(K §. 2 prehodnih določil.)
Takim uradnikom, kateri imajo naslov in značaj višje službene kategorije ali kateri so na višje mesto le začasno postavljeni, pristojč činu tega višjega mesta primerni prejemki še le tedaj, kadar se jim to višje službeno mesto za trdno podeli' (§. 7 postave.)
V poslednjem slučaji, to je, ko se komu za trdno podeli' višje mesto, računi se samo tistim uradnikom, kateri so že doslej, to je pred začetkom veljavnosti postave dejalnim državnim uradnikom plačo uravnujoče bili z naslovom in značajem višje službene kategorije poslavljeni ali na višje mesto začasno postavljeni, tako izpolnjeni čas službe, kolikor gre za to, da kdo v tem činovnem razredu dohode višjo plačo.
Tisti uradniki torej, ki so se še le potem, ko je ta postavp že v moč prišla, poslavili z naslovom in značajem višje službene kategorije ali pozvali začasno na kako višje mesto, nimajo ni kake pravice, da bi se jim ta čas njihove službe računil za petletnico.
Člen VII.
(K §. 3 prehodnih določil.
Ako se hoče §. 3 prehodnih določil prav izpolniti, mora se ta paragraf povzeti z odstavkom I §/* 7 v postavi ter je razločevati :
a) Če uradnik, kateri je pri uredbi prejemkov iz višjega dietnega razreda prestavljen v nižji činovni razred, višji dietni razred zdaj za trdno (definitivno) zavzema, ali
b) če je čin višje kategorije dobil samo v osebno poslavitev, ali
c) če ga je z prejšnjega višjega mesta za svojo osebo pridržal ?
Samo v slučaji b) nima pravice do višjih prejemkov, kakoršni bi bili primerni njegovemu činu (kot naslovu, ki mu ide) ; nasproti pa pristojč v slučajih a) 'm c) uradniku, če ravno mu se služba vvrsti v nižji činovni razred, za njegovo osebo tisti prejemki, kateri njegovemu dozdanjemu višjemu činu gredo po novi postavi.
Člen VIII.
(K §. 5 prehodnih določil.)
Odmerjati službene priklade, priboljške in deputate pridržava se vladi po glasu postave; to odmero določi in razglasi vsako ministerstvo posebej za svoj troškovnik.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Bauhaus s. r. Siremayr s. r. Blaser s. r. linger s. r. Chlumecky s. r. Pretiš s. r. Horst s. r, Xiemialkowski s. r.
Razkaz
za odmero dejalnostnih prikladov.
Razred I.
Dunaj z deloma četrtega in petega občinskega okraja, katera ležita zunaj Favorit-ske linije.
Razred II.
Brno, Gradec, Levov, Krakov, Praga, Trst, Simmering, Schwechat, Währing, Weinbaus, Gersthof, Pötzleinsdorf, Neustift, ob gozdu, Salmannsdorf, Floridsdorf, Jedlersee, Jedlersdorf, Neu-Leopoldau, Gaudenzdorf, Gornji in Doljnji Meidling, Wilhelmsdorf, Sechshaus, Fünfhaus, Rudolfsheim, Neulerchenfeld, Ottakring, Hernals, Dörnbach, Neuwaldegg, Gornji in Doljnji Döbling, Gornji in Doljnji Sievering, Grinzing, Hohe Warte, Heiligenstadt, Nussdorf, Kahlenbergerdörfei.
Razred III.
Baden (Dolnje-avstrijske Toplice), Franzensbad, Karlovi Vari, Marienbad, češke Toplice, Dunajsko Novomesto, Hietzing, Line, Steyr (Stira), Salcburg, Maribor, Celovec, Ljubljana, Pulj, Gorica, Inšpruk, Trident, Pelzenj, Libérée, Budejovice, Smihov, Heb (Eger), Karlin, Warnsdorf, Kutna Gora, Ustje, Kladno, Litomerice, Iglava, Prostejov, Olomuc, Sternberg, Opava, Belsko, Trnov, Trnopolj, Brodi, Kolomeja, Premišlj, Stanislavov,-Sambor, Jaroslav, Snetin (Sniatyn), Črn o vi ce.
VS
Ukaz skupnega ministerstva od 15. maja 1873,
o nakazovanji in izbrisovanji prejemkov državnim uradnikom.
Propis od 14. julija 1853 (Drž. zak. št. 139), o nakazovanji in izbrisovanji prejem-0v državnim uradnikom, izpreminja se vsled najvisje odloke od 10. maja 1873 tako le:
začno se er se vsi
Za dan imenovanja velja v slučajih, v katerih je imenovanje pridržano Njegovemu e*icanstvu, dan najvišje odloke, v vseh drugih slučajih pa tist dan, katerega je pristojno °blastvo imenovanje izreklo.
Od omenjenega dne nosi troškovnik tistega službenega predelka, za katerega je kdo ‘menovan, nove prejemke in to tudi tedaj, če imenovani nove službe še nij nastopil.
§• 2.
Kadar se kak uradnik pomakne na višjo plačo istega činovnega razreda, naj se prejemanje višje plače začne prvi dan tistega meseca, kateri pride prvi po izpolnjenih v činov-llern razredu petih letih, a uradniku je poprej izkazati svojo pravico.
Dozdanja pravila o pomikanji služništva v višjo plačo ali letno mezdo se ne predruga-Cujejo nikakor.
§. 3.
Nehajo pa prejemati se plače, adjuta, opravni, dejalnostni in drugi prikladi v denarjih °*) novem imenovanji s tisto dobo, s katero se začno novi prejemki, v drugih slučajih pa k°nci tistega meseca, v katerem kdo kakorkoli bodi iz službe stopi.
§• 4.
Ta določila pridejo v moč 1. julija 1873.	,
Auersperg s. r. Lasser s. r. Bauhaus s. r. Stremayr s. r. Glaser s. r. linger s. r. Chlumecky s. r. Pretiš s. r. Horst s. r. Xiemialkowskl s. r.
Trdne plače, adjuta, dejalnostni prikladi, opravni in drugi prikladi v denarjih v slučajih imenovanja uživati prvi dan tistega meseca, ki nastopi po imenovanji, 1 î' Prejemki vsak mesec v naprej izplačajo.
(Sloreuieeh.)
54
Poprava.
V nadpisu (glavi) cesarskega ukaza od 13. maja 1873, razglašenega v XXIII. kosu Državnega zakonika od leta 1873 pod številom 68 napačno je povedano za osnovno postavo o državnem zastopu, daje dana „24. decembra 1867“, ter naj se popravi v: „21 decembra 1867.“