PwWished and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, an file at tke Post Office of Cleveland, Ohio. .By order ofthe President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. Only iloveman daily ^ ^ new york and chicago medium to ^ch 180.000 ^v^ians in u. s., canada SOUTH AMERICA. LETO \ ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč iijterese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag a^d to the repubuc for which it stands: one nation indi-visible with liberty and justice for all." cleveland, 0., torek (tuesdja-y) august 29th, 1922. ŠT. (no.) 199. Entered as Second Class Matter AprQ 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 ^®nat nasprotuje kontroli^iVDENSKA PlAfiA. Posamezna številka 3c. rudnikov in železnic. tozadevnih predf.og je zelo dvomljiv. ŠTIRJE ARETIRANCI SO BAJE ŽE PRIZNALI KRIVDO. proti tozadevnim predlo-ll kjer so voditelji pretek- i'osn priporočali drastično akcijo, aja vedno večji. Chica,«. 28. .v., _ policijske oblaisti izjavljajo, so avg. — Danes je postala v senatni , štirje moški, ki so bili aretirani v % Policija pravi, da ima Berlinski delegatje povzročitelje nesreče v Gary. na poti v Pariz. BODO RAZLOČILI STALIŠČE NEMČIJE NA SEJI ODŠKODNINSKE KOMISIJE. rastoča opozicija proti zakonoda ji katere-' nedeljo, priznali, da so v zvezi z k. bi imela ' ...... za svoj cilj vladno kontrolo nad pre-icami. iiv, v P^Gvzetja železnic je postala izredno dvom-A. ^ senatu so pričeli celo dvomiti, da se more Ha . bi dale predsedniku tozadevno moč. L^i. da danes še sploh ne obstoja taj nujnosen • N%i opravičen sprejem predlog, ki bi dal ....... prevzeti železnice oziroma trdopremo-j pustilo, toda nato še je aretiralo eksperti. nesrečo, ki se je pripetila na progi Michigan Central, in v kateri sta Lila ubita strojevodja in kurjač. Nesreča se je zgodila blizu Gary, Ind. Vsegr fkupaj se je aretiralo v nedeljo devet oseb, toda pet izmed aretiranih 'se je pozneje iz- Berlin, 28. avg. —— Nemčija je rprejela povabilo, da pošlje v Pariz na sejo odškodninske komisije delegacijo. Ta sklep je bil sprejet na dana&nji seji kabineta, kateri je predsedoval kancelrr Wirth. Vlada je poslala odškodninski komisiji obvestilo, da razloži stališče Nemčije na seji komisije finančni minister Schroeder, katerega bodo spremiti v Pariz tudi številni finančni in ekonomski na to vprašanje bo moral odgovorit vladni odbor pri ponovnem zaslišanju vzdrževalnih delavcev. Govoreči filmi so najnovejša iznajdba, j prvi vzorci bodo PRE1S-! kušeni v new yorku v i teku meseca, ko se iz-' najditelj vrne iz nem-1 Cue. 48 OSEB POKOPA-VZLAe Ike poroča, bo predsednik jutri obrazložil svoj na- I šest nadaljnih osumljencev. , Se da] vpHo7'"j Uk,j o»w, ixc4 j Sg da razumeti iz policiia- v dali sploh zeli, da mu kongres poven izjave, so oni štirje, ki so baje v t> ,, petka, ko senator Cummins po po-ipiiznali zvezo z nesrečo, stavku- Schroeder in eksperti so že no-■coj odpotovali iz Berlina proti Parizu. " Pariz, 28. avg. — Odekodnin- v V 1VW JCT r>cixa<.Kj± i pnznaii zvezo z nesrečo, stavKu- Kanz, zn. avg. — Odekodnin- • podal svojo izjavo, priporočajoč dras-jjoči mehaniki, toda da unijski u-(ska komisija si ^kreno prizadeva opaziti, da si administracijski krogi nr'za-^is, katerega je napravila Cumminsova iz - celo, da se nredloe:, katere bi morda pred ^ snnislu svoje izjave, ne bi moglo smatrati nred)oge. akoravno se priznava, da se ^ ^ Jioli hiši razmntrivalo zakonodajno akcijo z *%ni radniki niso imeli z nesrečo nika-ke zveze. Sedaj Se nahaja v zaporu deset oseb v zvezi z nesrečo. Medtem ko se zatrjuje, da so štirje že priznali sjevdclwrtro tt zaroti, ki je Ob'jf/%^ v ' "J . ^ ............... " " I baje povzročila nesrečo, pa se na n r\ • položaj. ^ ^ drugi strani poroča, da se prs- Pri vsem tem ie dejstvo, da ie senat sele nred , igrava z ozirom na resnični vzrok nesreče Se vedno nadaljuje. Kot znano, izjavljajo vodje stavkujo-čih mehanikov, da je nesr'eco povzročila defektivna lokomotiva. Imena onih štirih, kateri so baje priznali krivdo za nesrečo, so sledeča: Charles Uselia, Joe Pepau-rich, John Petrewski in Adina Alssio. -o- ZRAK0P1.0VCE SE JE SMA-TRALO ZA ZLE DUHOVE. razrešiti rešitev sedanjega odškodninskega položaja ter tako preprečiti razkol med Francijo in Belgijo. Razmotriva se različne nove načrtt. ;> "uevi . . v. v-— ------ , %)^ievito zahteval ravno one vrste akcije, o ^'ii.^da se je boii in da ne mara nič slišati o ^^zvid-no, ima akcija za drastičen nastop vlade v noslanski zbornici kot pa v senatu. • s ^nca - Korupcija v Chicagi. Chicago, 28. avg. — Jutri se obnovi pred vladnim železniškim odborom zaisliSanje železniških vzdrževalnih delavcev, Odločiti se ima glede plač in delovnih pogojev 400 člana\' Brotherhood of Maintenance Workers. Ob tej pri liki bodo delavci zahtevali od odbora, da izjavi, kaj da je pravzaprav življenska plača. Tczadevno naznanilo je danes objavil Ben Hooper, predsednik vladnega odlbora po zaključku da našnje seje odbora, pri kateri Je bil navzoč Statistični ekapert že-lezničarskih organizacij, Jett Lauck, ki je zasto(pal E. F. Grab le-a od maintenance delavcev. Lauck je zahteval, da se manj kfeit 48c od ure sploli ne jemlje v poštev, proti čemur pa je protestiral dr. Neal, kot predstavnik jvžnih železnic, ki je izjavil, da železniški zakon delavcem siploh ne daje ipravice staviti predloge s tako bazo. --o- ■ - O. TE delavci so zajeti 4,500 čevljev globoko pod zemljo. nesrečnežem se poskuša priti na po-moc. Jackson, Cat., 28. avg. nes zgodaj zjutraj v naat zlatem rudniku izbruhnil požar, ki je zaiprl iz:hod 48 delav- — Da-Argo- New Yoiik, 28. avg. — Dr. Lee De Forest, ki se sedaj mudi v Nemčiji, izjaivlja, da je znašel kinematografske filme, ki Ijodo govorili. Vzorec takega filma je že tfaslal svojemu zastopniku v New Yorku, njih prva preiskuš- nja v New Yorku pa bo izvršena prihodnjega meseca, ko se bo dr. De Forest sam povrnil v New i cero. Rešilno mošfcvo si že ves York. dan prizadeva priti nesrečnežem „ ... . , , I na Domoč. Sodi se, da so rudarji Govoreči film izgleda na zu-1 . rnn , a oaa i ■ , . , , , ... 4.500 do 4,800 čevljev pod zem- naj kot drug. f.lm., k. se ).h ra- ko ogenj divja k.- bi aa premične sl*e, toda na dejl,.,^ loOO čevljev višje. m strani so tanke zareze kot od (britve. S pomočjo posebne priprave, ki jo je iznašel dr. De Forest za uporabi pri brezžičnem telefonu se iz teh zarez povzroča vibracije človeškega glaisu. Ta iznajdba ne bo velikega ipomena le v tem, ker se bo slišalo tudi govorico igralcev v pre mičnih slikah, temveč ge bo rg- bratovščin v Clevelandu, ® snide v Clevelandu konferenca \Thovnih peterih velikih železničarskih organizacij, f ®teiie v stavko, in ki so pretekli te'den v New v prilog poravnave stavke mehanikov 80 P''®PrečIlo vprašanje starostnih pravic. h' in da ne morejo zapostaviti zvestih de- stavkarjem pre i šn je pravice. Void je '*'•*» ' J _ • ___r?___ J.^ .A4It 1 •»r* 1 politikašl in advokatje so baje dobili nad mi-j ilijon dolarjev, da so zavarovali pivovarie, ki so izdelovali s-pro-centno pivo. .. . - _ , London, 28. avg. — Stotnik St veČina takozvanih lojalnih ds- j Norman McMillan je poslal po- pL in da je to mogoče dokazati potom štraj-jtom kabla na Daily N^ws iz Na kak nacin'se hočejo vodje bratovščin , Chittagong, Britska Indija, živ v tu'iiog; poravnave, se še ne ve. '^Srri ^-%niškili vodl.i se je izjavil, da so oni delav- 9 I flQila stara 17 let, in da jo je zapustil še pf'^dno je bilo rojeno prvo in edino dete. O svojem možu ne morem reči ničesar dmzega dobrega," je dejala Mrs. Bergen, ''kot da je imel lepe lase, plave oči in dp je kil staso- "M, ' bo er. to? MI N. J., \ 28. avg. — policija danes i. - "•""'ogratsko ig-povedala film- i, "^'""^otografsk ^^'ne-u o intim-■ ' ^} so vladale med igralcem Berge- Cline zadnji pe »vojem do- igral- CC} % ter umrl na it Qj." 'Cenjena 11 ■'sporočila, da J I hotelu v Sr- 0 L H j ®8nati. k *®8a dekleta mo- opis o skušnjah, ki jih jfe imel v družbi s poročnikom Mailinsom, ko je njun aeroplan padel v moje v poskusu, da nadaljujeta za četi polet okrog sveta, s katerim je pričel major W. T. Blake, in katerega se je sedkj definitivno opustilo. vite postave. ŠVEDI PROTI SUŠI. Zrakoplovca sta bila prisiljena spustiti se na morje vsled nepri-lik 8 strojem. Plula sta okoli 50 ur na morju, kjer je polno mor-fkih volkov, in obupala sta popol-jstane Od $5 dd$6 gOd Chicago, 29- (vg- — Danes je ■prišlo na dan. ta je več promi-nentnih politikfV in advokatov sprejelo milijon dolarjev graf ta, da so skrivali ii protektirali več .pivovarjev, ki lo producirali 5-procentno pivo. Da je umazjna afera prišla na dan. je vzr)k pohlepnost o-nih, ki so skrbeli pivovarjem za "iprotekcijo". Sirva eo bili poli-tikaši in advototje zadovoljni, ako se jim je calo $5 od vsake-. j ga soda alkoholnega piva, toda danes dobivaj o že po $15 od soda. Kot posledica mora salonar danes plačati z; sod pive, ki ga je nekoč veljal HO, nič manj kot $50. NealkoholEno pivo se prodaja po $9 in $11.50. Kot znano, stane pivpvarji produkcija prave pive manj k:t pa nealkoholif-ne pive. Produkcija prave pive New York, 29. avg. — Mrs. Pauline Reinhart je dala pred par dnevi aretirati Mihaela Lyon-pa, 34, iz Brooklyna, kei je prišel na njen dom ter pričel razsajati, ker mu ni bilo po volji, kjer je dovoljevala tudi drugim moškim, da so ji dvorili. Ko pa je prišla njegova zadeva danes pred sodnika, je Mrs. Reingard naznanila, da umika svojo tožbo ter da je pripravljena Lyonsa poročiti, ker mu je njegov izbruh že odpustila. -O-- bila tudi kot a^omatičen revju-ver kot nadomestilo stenografije in sodi se tudi. da lahko izpodrine današnje .^gramoffs'-e. Kot se trdi, stroški za aparate, ki bodo proizvajali govoricjp Iju-(di,filmu, ne two VQ, liki in se lahko prikkpi k vsaki kameri za premična slike. Kadar se bo v bodoče vr^lo premično sliko kake prominentne psebe. se bo oibenem tudi rekordiralo njegov govor. Črta, s pomočjo katere se bo Edino upanje na rešitev zajetih rudarjev je v tem, ker je med Argonaut rudnikom In Ken nedy rudnikom svoječasno obstojal predor, ki pa je sedaj zadelan a konlkretom. Rešilno moštvo se je sedaj podalo v Kennedy rudnik in bo poskušalo razbiti konkret ter vdreti v Argonaut rudnik. Daneg se je razši- rila vest. da ge je predor med Kennedy in Argonaut rudnikom sesul, toda koliko je resnice na tem, ni znano. Ar.onaut zlati rudnik, ki je e^;lf ^-;*ed. najslavnejših cali-'ierTujikK aiaCih jt: pričeA obratovati ipred 25 MI. Kennedy rudnik se je odprlo •pred kakimi šestdesetimi leti in je vseskozi produktivei). Ako se je predor med rudniki v resnici sesedel, tedaj je vsako upanje na rešitev zajetih rudarjev za- prizvajalo človeški glas na fi'- j man. Kct se poroča, je 42 izmed mu, je tako ozka, da bi se jih j zajetih ožen j enih. reiflta, ko ju neka Pri raziskovanju O vzrokih, za ČIČERIN PRIDE V AMERIKO? Riga, 29. avg. — Semkaj do-šlo poročilo javlja, da si sovjetski zunanji minister Jurij Ciče-rin prizadeva dobiti potno dovoljenje za Zedinjenje država. Sem namerava bajf priti z namenom, da bi izposloval posojilo za Rusijo. Kot se poroča, se Cičerin sedaj nahaja v Nernčiji. Pred kratkim je bil na belgijski meji zavrnjen, ko je mislil potovati v London, ker njegov potni list baje ni bil pravilno vidiran. -O- RIBA UTOPILA MAČKO. položilo na filmu običajne širo-kosti najmanj 100. Komipakt-nost filma je baje tolika, da bo mogoče samo s toliko količino istega, kot se ga more enkrat dati v kamero, rekordirati vse govore, ki se jih drži v kongresu v teku enega dne. Ako iznajdba ne naleti na kake nepričakovane zavire, tedaj j se sadi, da bo govor .producirajo-ča kamera zavzela mesta časnikarskih poročevalcev in gteno-grafov. Druga možnost je nado- Preddelavec Clarence Brad-shaw se je ob tej priliki izkazal izredno herojičnim. iCa je Brad-shaw signaliziral svojim delavcem, da prenehajo z delom, je pronalšel, da signal ne funkcijo-nira. Par minut kasneje je bil rov prenapolnjen z dimom in vedel je, da je moral ogenj se-žgati žice, in da je zveza z delav ci pretrgana. Hitro je pognal vse delavce, ki so bili na mestu, na vzipenjačo ter jih peljal na vrh, nato pa se brž podal na- ° . izai. Poskusil je podati se sikozl mestitev sodnijskih stenografovt^^^^. je oneLsvestil, ko je dospel do gloiočine 2,800 čevljem. Potegnjen je bil na površje nezavesten, toda pozneje je prišel k sebi. i-o- Oil City, Pa., 29. avg. — Mačko "Julyiet", ki je zabavala pre- Ijil Ci- a j se je od-na večer. nah *Voi' aja London, 28. avg. — Iz Cop penhagena se poroča, da so zadnje volitv% na Švedskem izkazale, da je ljudstvo nasprotno uvedbi prohibicije. Za prohibicijo je glasovalo 859,000 volilcev, proti pa 903,000. --o- ■ PREISKAVA BOJEV V HERRIN, ILL. noma, da se jadr^iica na kateri so bili In-jj^aj da mora j C salunerji plače-dijci, ni marala pobrati, ker ju je vati po $50 zf sod prave pive. smatrala za zle duhove. Celo malo I go prohibicijsk uradniki prona- i^'^^^stvo ob jezeru Chauncey vsfc je manjkalo, da neki mornariški I šh, da clbstoja *Gl roj grafterjev, | poletje s svojim posebnim nagne-čoln ni 5el mimu njih, ker ju je ki ddbivajo jak) Iftpo nagrado za ;"iem do rib, je doletela žalostna SVOJO "protekcjo . Kot se poro-ča, prodajajo jivovarne sod pive P) $30 zaupnirt kuipcem, ki imajo v rokah rax?ečavanje. Ti pro-cajajo sod po 550; razlika je to- """(k! S«. V Marion, 111., 29. avg. — Danes v zaporu,' je velika porota pričela s svojim sprva smatral za -0- indijska ribiča. 1.3-LETNA NEVESTA. Tomy j čin, da je bil drugim zasedanjem, da dožene^roči. Prva poročna ceremonija »< vampir'', in krivce pobojev, do katerih je pri- je izvršila pred sodnikom Dohe». / ^)*8a izpričevala slo pred kratkim pri rudniku v lyjem v Jersey City, zdaj pa e ("ineo- " " .,1 11 .v , . 1 ' New York, 29. avg. Castellano iz Bayonne je danes |;ej $20. Iz te s/ote morajo plača dovolil, da se njegova 1 3-letna jci za iprevoz in pa po $15 za molk hči Angelina poroči z Mihaelom jpolitikašev in advoikatov. Morandom, ki je star trideset let. Prohibicijiski agent je so prišli Angelina je pred desetimi dnevJ na sled grafta'ski družibi, ki je zapustila šolski razred, da se po- eden izimed prskuipcev prišel do Berge '^^'■ajni mrtvaš ^ ustreljenega več kot 200 osebam. Herrin, 111. Pričakuje se, da bo porota naperila obtožbe napram bo par se cerkveno poročil. Oe zaključka, da se njegov biznes vsled požrešnoeti politikašev in advokatov več ne izplača. Dal je prohibicijskim uradnikom infor usoda. ' Juliet", ki je bila last oskrbnika kopališča ob jezeru, je imela posebno veselje, da je lovila male ribe, za katerimi se ie podala celo precej od brega. Ko pa se je včeraj zopet zapodila v vodo jo je na poti napram svcje-mumu cilju pograbila za noge ena izmed večjih rib ter potegnila v vodo. Utopljena mačka je bila potegnjena iz vode »redi jezera šele čez štiri ure. Z govor rekordujočimi (kamerami. -o- — Za vzdržavanje večernih razredov. Strošiki za vzdržavanje šol so tako ogromni, da je sklenil Včeraj šolski odbor računati odslej vsakemu učencu, ki obiskuje večerni razred, svoto $10 za dclbp 32 tednov, onim pa, ki obiskujejo amerikanizacijske razrede, po $2 za 12 tednov. S tem denarjem se bo plačevalo u-čitelje, dočim bodo šolske sobe, gorkota in drugo brezplačno. Od bor je glasoval tudi za odpravo raznih stvari, ki niso absolutno potrebne, da se tako prihrani kolikor mogoče denarja. — 97.000 ton premoga. Cleveland ima na razipolago le še 97 tisoč ton premoga, kar bi bilo do mlade neve«te pravi, da se v Ib-1 macije, na podlagi katerih so pri liji 13-letna dekleta čeato mo(c. I šli celi stvari r» sled. Kot se za- trjuje, razpolagajo že z večjim številom izpovedi in faktbv, na podlagi katerih se bo v kratkem pričelo g prcSekucijami. — Pet dni za registracijo. Volilni odbor v Cleveiandoi je naznanil včeraj, da se bodo volilci v Clevelandu lahko registrirali 5., 12., 20. in 21. oktobra, 6. novembra pa bo še poseben registracijski dan, ko se bodo registrirali vsi oni, kateri so bili zadržani ali vsled bolezni ali odsotnosti iz mesta, in se niso mogli registrirati ob rednih dneji. Vsak Clevelandčan, ki hoče voliti ob novemberskih volitvah, se mora sedaj na novo registrirati, dočim se državljanom, živečim v Cleveland Heights, East Cleve-volj za gretje domov v zimskem land, Lakewood, West Parku, času le za dobo 14 dni, za cei'< zimo se ga pa rabi za domove 1,250.000 ton. Šole ga imajo v zalogi le 7,000 ton, raibijo ga pa 40,000 ton za zimski čas. Trdo- Bedfordoi, Rocky River ju in Euc lidij, kjer se vrši registracija na v«aTte. štiri leta, sedaj ne bo treba registrirati. Reigistrirajo naj se le tisti, ki ali niso bili še dr- ga premoga, katerega se potre- zavija ni ali ge niso registrirali buje za forneze, pa sedaj spl( h leta 1920. V omenjenih pred-, dobiti ni in se ga še tudi ne bo mestjih ibosta registracijska dne dobilo nekaj časa. va 20. in 21. oktobra. STRAN 2, "ENAKOPRAVNOST" august 2# ]92& ^^Einalcopravnost^^ issued kyeby day except sundays and houpats izhaja vsak dan izvzemsl nedelj in peaznmov. i • • ...........—............. ....... ' • Owned ud Pabllshed by: fHl AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. twillHM Place of the Corpormtlom — 6418 ST. CLAIB AVE. subscription rates: By Carrier .......................1 year *5.50. 6. mo, 13.00. S mo. 12.00 Cleveland. Collinwood. Newburtrh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. @3.50 S mo. $2.00. Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. S no. S2.00 Europe and Canada ........................... 1 y«*r $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna številka s. SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaJa n Ameriiko-Jugotlovanska Tiskovna Družba. t418 ST. CLAIR AVE. Priacetoii 651. 6418 ST. CLAIR AVE. I — y. "•* Zm ▼lebino cjtlaaoT ml odKovorao me nrednlitTo. me aDrmvuifitvo. CLEVELAND, 0., TOREK (TUESDAY) AUGUST 29th, 1922. : v "OSVOBOJEVANJE" RUSIJE. 7 Iz Pariza se javlja, da se je veliki vojvoda Ciril pro-:^Iasil za "osvoboditelja" Rusije, V kratkem namerava podati proklamacijo, zatrjujoč rusko ljudstvo, da jim bo ^jovrnil vlado Romanovcev, toda se napram pristašem so-'tjet^ke vlade ne bo podvzelo inikakih represalij. Tako poroča "Figaro", organ francoskega imperija-lizma in plutokradje, katerega poročevalec se je razgo-tvarjal z velikim vojvodom Cirilom, ki se je baje izrazil, da ' ne namerava prire'diti napram sovjetski vladi nikake vojaške kampanje, temveč da pričakuje, da se bo sovjetska |i|lada sama na kak način razpustila, nakar bodo ljudske inase sprejele njega z odprtimi rokami kot svojega "osvo-loditelja." To je inajbrže ja'ko pametno zamišljen načrt, da se pripravi svet'na novo oboroženo intervencijo v Rusiji, kajti ni ga menda toliko ^nespametnega človeka, ki bi verjel, da bo sedanja ruska vlada izginila, ako k temu ne pripomorejo tuji bajoneti. -Očividiio je to naznanilo^samo signal za intervencijo-niste sirom sveta, da se pripravijo za novo vojaško pustolovščino, toda vsako tako gibanje je že naprej obsojeno na tak konec, kot so ga doživeli Kolčak, Denikin, Judenič in Wrangel; Nihče ne trdi, da se v Rusiji cedita medi in mleko ali da je sovjetska vlaga la^jidealnejša, toda gotovo je toliko, da Rusije ne bodo "rešili" veliki voj^'^ode iin'monarhisti. Ako se v resnici želi, da se položaj v Rusiji kristalizira in uredi, tedaj naj prizna sovjetsko vlado. To bi bila najvišja preis'kusnja o stabilnosti sovjetov. Ako sovjetska vlada res ne odgovarja željam ljudstva, kot trdijo svetovni imperijalisti, tedaj bi se to z obnovitvijo odnošajev z zunanjim svetom prav kmalu pokazalo. ŽELEZNIČARJI SPREJEMAJO BOJ. nad "pravicami" stavkokazov napravila prav nikakšnega vtisa. Bert M. Jewell, predsednik železničarskega depart-menta American Federation of Labor je po zavrnite načrta za poravnavo od strani kompanij podal formalno izjavo, rekoč, da 400,000 stavkujočih mehanikov sprejema poziv na boj. Pozneje je podal Jewell še eno izjavo, ki jo je objavil organ želegničarskih bratovščin, "Labor", izhajajoč y Washingtonu, v kateri je dokazal, da so veliki železniški interesi Amerike pod popolno diktaturo bankirjev n^ Wall Streetu. "Ako je treba aiadaljnih dokazov," piše Jewell, "tedaj jih nudi trgovski tajnik Hoover, ki je priznal, da je pred pi'edlozitvijo pr\ega predsednikovega načrta za poravnavo, prisostvoval konferenci bankirjev, ki se je vršila v Equitable Trust Building." Jewell pravi, da razpolaga z dokazi, da prvotnega ,načrta za poravnavo niso zavrnile železnice takoj od začetka, temveč šele na diktat bankirjev, "Kar se tiče Hooverja", pravi Jewell dalje, "prav gotovo ne goji nikaikih iluzij z ozirom za prave vodilne sile v transportni industriji," Sklep železnic je torej samo odobritev sklepa višje zbornce kapitala. Ta sklep pomeni odprt boj za strt je ne samo stavke, temveč organizacije železniških mehanikov. Slednji ta boj sprejemajo, pravi Jewell, zavedajoč se, da postaja učinkovitost stavke z vsakim dnem večja. Ne bo dolgo, ko bo vlada prisiljena poseči vmes. Od načina '.ladne intervencije odvisi vse. Spor med socialisti v Zdeziniški magnatje so pretekli četrtek z 254 glasovi proti 4 odglasovali, da bodo vztrajali na svojem trdovratnem stališču z ozirom na vprašanje starostnih pravic stavkujočih mehanikov. V svojem zagovoru, v katerem se sklicujejo pravičnost, postajajo celo sentimentalni, toda na one, ki poznajo zgodovino železinic, ne bo njih jokavost Rimski poročevalec poroča z dne 15. junija berlinskemu "Vor waertsu" o sporu; ki se je že dalje Časa pojavljal v taktičnih vprašanjih med parlamentarno frankcijo in načelstvom socialistične stranke v Italiji. Strankino načelstvo in parlamentarna frakcija presojata, današnji politični položaj različno. Strankino za povr^tek k zakoJiitostim, in sicer na podlagi nedavnega sklepa glavne konfederacije dela v tem zmislu. Na podlagi te resolucije se je najprej posvetovalo strankino načelstvo ter sklenilo, da zasliši strankin sivet. Strankini svet se je o tem vprašanju posvetoval, presojal, če je falšiatovsko gibanje In ogro zanje strokovnih organizacij res ustvarilo položaj, da bi bilo treba oipustiti Intransigentne sklepe zadnjega strankinega zbora ali ne, ter je končno to vpraša- Konfederacija dela ni odvisna od stranke; v zvezi sta si med seiboj stranka in konfederacija le s pogodbo glede delitve dela, po kaiteri pripada politično delo stranki, strokovno gospodarsko pa konfederaciji. Iz tega razloga pravi konfederacija, da je naloga stranke, da varuje stro kovne organizacije proti političnim naipadom fašizma. Parlamentarna frakcija je pri šla s tem v težek položaj. Na vo-lilce se ne mere obrniti, ker so mnenja v obeh organizacijah različna. Odločila se je za j ako kočljivo stailišče, proglasila se je za avtonomno na predlog, Zirar tra se dbčevalni jezik, ki ga je priseljenec govoril doma, v starem kraju. Tujerodci so klaslfi-cirani po svoji lastni materinščini in njihovi otj;pci po materinščini starišev. Zanimivo je, da se je število tujerodtev in njihovih otrok z an'gleSk'o materinščino (vštavSi Irce, Škote, Velše) znižalo od 964.936 1. 1910 na 897.452 v 1. 1920; razmeroma še več se je znižalo število Nemcev, od 8|0.-041 1. 1910 na 690.789 1. 1920. Vse druge važne narodnostne skupine pa so narasle, nekatere kar skokoma. Zlasti velja to glede Italijanov, Iki so narasli od dinija, ter izjavila, da bo o tem, 546.583 1. 1910 na 803.048 1. izjemnem položaju poročala'^^^O; Rusi, od 27.155 na 221.153 strankinemu zboru. Za ta pred- Poljaki od 112.374 na 161.310. sledili skozi dvesto bi kdo mishl. 0^ d)# Pa načelstvo meni, da se morajo proti vedno naraščoječemu faSiz ''j® v dolgi resoluciji zanikal. Re rnu in njega nasilstvu, ki uniču-| solucija, ki nosi Serratijevo ime, jo strokovne organizacije, str- izjavlja, sklicevaje ge na sklep strankinega zbora, da bi sodelovanje vedlo proletariat v roke niti vse prol^tarske organizacije, iijf ga streti, ker je hlapec reakciji, graja : ravnanje parla- najiiuj.še reakcije. Parlamentar-na frakcija pa meni, da je mo-{mentarne frakcije^ kakor tudi goče proti fašizmu stvariti izdatjvotum konfederacije dela (stro- Icg je glasovalo 33 poslancev, 14 proti, 3 niso glasovali. Manjšina je oibenem izjavila, da ostane v parlamentarni frakciji, dokler se nova taktika ne bo izvajala, v slučaju izvajanja pa bi izstopila in pričela javen boj proti večini frakcije. V nasiprotju sta si tukaj desno in levo krilo. Eno krilo čuti nasilsitvo, je ogorčeno nad krvjo in razbijanjem proletariskih organizacij, drugo krilo se pa boji kaki-'snegakoli sodelovanja z reakcionarno buržoazijo ker bi s tem iintra,n!sigentni proletarski boj trpel na ostrini. Obe vpraSat nji sta važni, o^be odgovorni. Levica, meni, da je fašizem malenkost, za katero se ne izplača žrtvovati prestiž stranke; desnica pa se boji, da pride zaradi pasiv noati ob ugl^, ker se zaveda svoje sedanje moči. Na vse te dogodke je tudi strankino načela-tvo sklenilo skli cati strankin kongres, ki bi rešil taktični sjgor. 'Zarja '. -o-- Tuje narodnosti v New Yorku, no silo le, če -se vzame vlado v za ščito pred nazadnjaškimi elementi. Da bi pa mogli podpisati kako ministrstvo, ki bi hotelo streti fašizem, bi se moralo frak ciji dovoliti glasovati za tako mi nistretvo, kar v zmislu sklepov milanskega .strankinega zbora danes ni mogoče. Ko se začetkoma tega meseca fa'sistovska nasilja dosegla v po krajini ibolonjski vrhunec, je siprejela parlamentarna frakcija s preoejišnjo večino resolucijo Zi rardinijevo, katera zagovarja podpiranje vlade, ki bi jamčila kovne centrale) ter zahteva pospešeni e akcije za združitev pro letarijata. Resolucija strankinega sveta izreka, da je .padamentarna frak cija le orodje socialistične stranke v zakonodajni korporaciji, ki nima pravice piikrojevati strankino taktiko, rr.arveč se le ravnati po njej. Za resolucijo je glasovalo l2 ilanov, iproti 6, vzdržalo se je fiasovanja 5 članov. Stvar bi bila s tem rešena, če bi se bila sklspu podredila tudi konfederacija dela in parlamentarna frakcija v celoti. KOLIKO .IE JUGOSLOVANOV. New York (Juigojlavanski oddelek Ft L. L S.) Department of Commerce je ravnokar izdal izid zadnjega ljudske'ga štetja glede materinščine prebivalstva mesta New York. Kakor običajno, se taka statistika razteza le na takozvani "foreign white stock"', to je, na belokožne tuje-rodce in one tukaj rojene domačine, katerih stariši (ali vsaj e-den izmed starišev) so se rodili v inozemstvu; z drugimi besedami, v to statisUko je zaipopadena Ipi-va in druga generacija prišel jencev. K^ot materinščina sma- Skujpno prebivalstvo tujerocl-cev in njihovih otrck je znašalo 1. 1920: 4,294.629, d oči m vse pre bivalstvo mesta New York znaša 5,620.048. Največjo skupino tvorijo Židje (katerih materinščina je '"jidiš") namreč 946.139. Za njimi prihajajo Angleži in Kelti (Irci), 897.452; Italijani, 803.048; Nemci 690.789; Rusi 221.163; Poljaki, 161.310. Teh šest skupin tvori 86.6 odstotkov celokupnega "foreign stock" me sta New York. Kar se tiče Jugoslcanov, nastanjenih v mestu New York ljudsko štetje za 1. 1920 prinaša neke j ako presenetel j ive podatke. Jugoslovani so (topot pravilno) razdeljeni v dve jeziWovn! skupini: slovensko in srbo-hrvat sko. Tu objavljamo izid ljudskega štetja — brez daljnega komentarja : Slovenci: Tujerodci, 5.839; tukaj rojeni od tujerodnih starišev, 4.732; skulpaj 10.571, nasproti 3.886 v letu 1910. Srbo-Hrvati: Tujerodci 3,100; tukaj rojeni od tujerodnih starišev. 4,732; skupaj 10,571, nasproti 3,886 v letu 1910, Jusiroelovanov skupaj je bilo torej po ljudskem štetju od 1920 leta: 14.878 nasproti 5,929 % 1910. . Vse slovansko prebivalstvo mesta New York r>a znaša 4'/0.-257. RAZNE VESTI. 1722 jih lo samo 36, , skoro vsi angle^k' . žele za seboj preceJ premier Je f f pole. On je "Prime Minister je vladi polnih 21 ® ^ Za rednega profe^orj ^ za reon K gije je izbi al P ^ medicinske fakul # gospoda vladnega Eda Šlajmerja v w ^ f je kdo zaslužil s ^ nimi aposdbnoatm' j«, j, delom takšno odliK gotovo dr. Šlaji"^' gjjo lovanje je bilo^ mu človeštvu, ur. ■ den tfatih redkh , je bil že od orijentiran \ " ska vojna, je jiite''' šimi zdravniki, ' bijo ter stavili &v ^ sposobnosti in ' sko pomoč v ske. Tega mu ^oi med svetovno vojJi pustiti, zato g« postavljala jeklenegamoza^^^^^t: govih nacehh. , " kakor je bil, je ^ nes. Razkol v demok ki/' Epoha" Poroc«^,ol^, jem "Znaki "Znaki konstelacijo vica nezadovo'lji^® sedanje gla^ za ske koalicije, ijo stranko, k^^ere nik "Borba • stf' sCi" itf- Ijiv. baje HENRI BARBUSSE: Poslovenil Anton Debeljak. i '___3.^=. Pride ovinek, potem gremo nai\'kreber. Dan se je slednjič odločil napočiti. Stvari se vidijo umazane. Po cesti leži bilserno-aiva barvna plast z belimi, testenimi pegaimi, na desni in levi pa se vzbuja turobni svet resničnosti. Porušeni Souchez puščamo za sabo; hiše tega kraja «0 že sama ravna tla na'gomiljena z gradivom, drevje pa je le še nekako raztrgano robidovje, ki tvori grbe po zemlje. Na levi se pogrezaš doli v luknjo. Tu je vhod v rov. iCar Se odlušči tvoriva, ga vržeatio za ograjo, ki je (,jiala'šč za tb, razbeljeni in prezebli hkratu, z mokrimi, krčevito stisnjenimi ter ogoljenimi rokami se nastanemo v predoru, čakamo. Vo brade smo zagrdbeni v luknjah in s pivsi se naslanjamo na iprst, ki nas ščiti s svojim mogočnim okleipom; tako opazujemo ra'zv'oj bleateče, globoke drame. Obstreljevanje .postaja jaičje. Na grelbenu so postala ognjena debla v jutranji ble'dosti slična isopamim padalom, bledfčnim morskim klobukom s plamtečo liso; Čimlbolj se dani, tem jasneje se rišejo pgfjamice iz dimastih peres: belo in sivo nojejo perje vstaja hipoma iS tožnih in zaibrisanih tal višine 119, pet ali šest sto metrov pred nami, nato počasi vse izgine. Zares, ognje-nisteber in oblačni steber se kopičita vkup in grmita ob enem. V tem trenotku je videti na pobočju hriba skupino ljudi, ki beže in se udero v zemljo. Potuhnejo se zaporedoma po mravljinčjih luknjah, ki so raztre- sene tam. Sedaj razločimo bolje postavo "došlecev": pri slednjem strelu se naredi v zraku, na približno šestdeset metrov višine, belo-žveplena puhljica, črno podčrtana; nato se razipolovi, dobi siraste pike in ko se tedaj razleti, zazna uho sikanje nagrmadenih krogel, ki jih rumeni kcsem besno luča na tla. Pri tem se čuje .sunkoima šest .pokov zapovrstjo: pam, .pam, pam, pa m, pam, pam. To so 7.7 cm-iski šrap-neli. Sicer se jih ne bojimo posebno, vendar pa je pred tremi dnevi ravno 77-mi'limetrnik usmrtil Blesboisa. Ti šraipneli še razpcčijo skoro vselej previsoko. Bargue nam pojasnjuje zadevo, četudi jo poznamo: — Ponočna posoda ti zadostno čuva tikvo pred svinčenkami. Ne rečem, pleča ti že razdene in te lopi na tla, fenta te pa ne. Seveda se je treba vseeno potuhniti. Dokler reč tripi, ni dosti koristno moleti rilec kvišku ali ,pa iztezafi ^cremiplje po dežju. Ampak naš 75-aiik.. — Saj niso samo 77niki, prekine Mesnil Andrej. Vsake baže jih je. Daj mi ognja... Rezko žvižiganje, drhtavo ali Skripavo sikanje. In tamkaj na rebri h, ki prosevajo v vsej svoji noizmei*-nosti, se t išče naši po skroviSčih. Obloki vjjeh oblik se kopičijo. Med gorostasna goreča iji meglovita peresa se mešajo brezkončni čopi pare, iz iskrečih perjanic srše navpična vlakna, dimovita c:mela se razcepirjajlo padaje na tla — ves prizoi- je bel ali zeleno-siv, vranji ali bakren z zlatim odble^skom ali ko g črnilom pobriz-gan. Oba zadnja sta sc razletela čisto blizu; iz teptane zemlje je šinilo dvoje velikanskih, črnih in črljenih kep prahu, ki se razvijata in ju veter zložno cdnaša; storivši svojo nalogo, sta zadobili qjbrise bajnih pozo j ev. Niz naših obližij se ozira preko prstenega roba proti temu mestu in zasleduje z očmi prizor iz svoje jame, sredi te dežele sijajnih in arepih pojavov, v tej poljani, ki jo pritiska nebo. — To so 150-ovke, netilne. Tele, to so celo 210-ovke. - v — Vme« so tudi betičarke. Svinje! Lej no to-le tam! Videli smo, kako je treščila granata v .zemljo in privzdignila mračen oblak prsti in podrtin v obliki pahljače. Človek bi menil, da se je ognjenik nagrmadil v drobovju sveta in da strašansko bijuje sWozi razklano grudo. Satanski hrumot nas obdaja. Nečuveni vtis imaš. kakor bi vesoljni bes rastel nepretrgoma, se neprestano množil. Vihra hripavih in zamolklih udarov, srditih vikov, presiljenih živinskih zvokov divja brezumno po vsej zemlji, na debelo pokriti s čadastimi cunjami, v kateri smo pokopani do vratu; granatni puh pa jo tak-rekoč maje in mikasti. — Slišiš, se dere Barque, nekdo mi je pravil, da niniajo 'streliva več! — Nc, no, je že prav! poznamo take in 'ovake burke, jci nam jih novine vbrizgavajo kakor po štrkalici. Medel tik-tak tedaj oblada to šumečft zmes. To počasno klepetanje vam nad vsemi bojnimi glasovi naj-b'olj stiska srce. — Mlir, za kavo! Eden naših, poslušaj: prasketa pravilne, med tem ko švabski pokajo v nerednih presledkih; delai.o: tak... tak-tak-tak... tak-tak... tak. — FatljiS, ti taiiitiol! Saj to ni šivalnica: motor kolovrati tamipo poti od kritja št. 31. Jaz p^ibi verjel preje, da visoko tam gori kakšen svetec ja%! metlo ter ogleduje vso reč, se roga Pepin, viha nos veha Po vzduhu za letalom. Prepir seVazprede .Kaj se zna! Je že taka. Sredi te tutnjave se?medeš, pa bodi še tako vajen razločevati vsakojakoroštanje. Saj ee je oni dan primerilo celemu voju, d; se je v gozdu za trenutek zmotil in Zgodovina angleških ministr-ekih predsednikov, 200 let poteče letos, odkar ima Anglija "ministrekega predsed n i k,a". Tem povodom je izšel debel zvezek z bogato vsebino interesant-nih zgodovinskih in parlamen- _ tarnih dogodkov, anekdot in slik, stavbarske posvečenih državnikom, ki so si tehniki g- imela kot svoi ibere pod svobodomiselne žavi in da z 'bodo umniwi . (j«' bia » «"4% / ; Icrmil. nov ,,i K*.. bi bil položaj \ _ nameravajo g ne Triibune jgvU. "Naroda" v Sa ^ ^ • cija ter ■"'""V«'"'', j, na. Kupili so ze dn trijo". v kate" ^ ^ggil izhajati ba,", katere f in vseučiliskJ P Čubrovic, g^^^' „ j vojin Vidakovi j ,trok® InženirsH n« slišal raskavo šumenje prihajača- ^ nedaleč ravno mezeg nekaj zadiral ^ — Ti, današnje jutro pa ni ma o pripomni Lam use. . Gledamo kvišku ter jih štejemo-^^^^ pf Osem klobas je pri nas m osr rojil- of'!';# postreže Cocon, ki je že prej P''®"'v,'I Nad obzorjem plava zares v r ■sproti skupini sovražnih priveznih ' ^ vidijo manjši zbog razdalje, osmero^^ g s" ^ .1 kih in Občutljivih oči naše vo.isKe. poveljstev po živih nitih. J — Oni vidijo nas, kakor m' ^ ^^00' ki naj ibi ušel človek onim deibelinJi' — Eve našega odgovora! . jj^j Za našim hrbtom naenkrai. jasni, hreščeči tresk 75-nika. PrasK Ta grom nas. povadigne, topovi in se gledeamo, ne da bi se dovitem bobnanju, — kjer vsak " — se čuje zgolj neobičho proniklji^^ "velikega gdbca". Potem obračamo oči naprej, ^ vrsto 1 zimo vrhu griča gorenjo črno katerih grozne korenine se zagr® mol, kjer se je potajil neprijatell — Kaj pa je tb-Ie? ibaJ" Dcčim 75.ovska batrija sto ;P tro\ Kir ;> dalje bevska — zvonki udarci o' naklu — ter ji sledi krik, oniarnc" kosti, začne tedaj čudefžno grgranje i<; cert. Tudi to prihaja od nase — Ta ipa pihne! strani- i (Dalje 29th, 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 8, INŽENIRJEV PALEC. Iz Sherlock Uolmesovib doživljajev. Spisal SIR ARTHUR CONAN DOYLE. da . To je bilo sikaaj« ognal Pa sredi tišine nami je srce rožljanje _ G 'puščajbčega SijeTT stroj. Sve- ,r ^ vedno na tleh "tpfp.-? postavil, ko ^ kqpanjo. In pri 0 KitfJ videl, da se je * ^ 0(1 mene po-' ^libni- ^ — Česar ni-f !%, nego jaz — z * Sidohi-a j® morala tekom minute streti v * k proti neraz-^avpil sem in se ter z nohti ' ^nika Prosil sem jW^-.^^_udušiio sem uzrl med dvema deakama svetlo progo, ki je postajala vedno širja in širja, ko sem mali oboj nazaj potiskal. Za trenutek si skoro nisem mogel misliti, da bi bila tam vrata, ki vodijo od smrti proč. V naslednjem trenutku pa sem se stisnil skozi ter tibležal napol nezavesten na drugi strani. Oboj se je za menoj zapet zaprl a pokanje sve-tiljke in nekoliko trenutkov pozneje zvenenje obeh kovinskih plošč mi je pričalo, da sem se rešil v posle.dnjem trenutku. "Silno vlečenje za členke me je ,privedlo zopet k zavesti in spb znal sem, da sem ležal na kame-nitih tleh ozkega hcdnika, čez mene pa se je sklanjala neka ženska ter me z vso silo vlekla za levico, med tem ko je v des niči držala svečo. Bila je zopet lista dobra prijateljica, ki sem bil njeno svarilo tako nespametno zavrgel. "Hitite! Bežite!'" je zavpila brez sape. "Takoj bo(sta tukaj. Opazila boste, da vas ni tam notri. O j, ne tratite tako dragocenega čaisa, marveč bežite!" "To pot nisem zameta val njenega .sveta Vstal sem in tekel ž njo po hodniku in vijugastih atqpnicah navzdol. Te so držale v drug širok hodnik, in ravmo k* ^^SPela tja, sva zaeula ®^ srce 7 _ )«lal30ve hitrih korakov in klica- nje dveh glasov — drug je odgovarjal' drugemu — iz nadstropja, na katerem sva bila, in iz spodnjega. Moja vodnica je obstala ter se ozirala okoli sebe, kakor da ne bi vedgja, kaj ji je ®no rožljanje na-Moje krike. #f še eden, dva Slarvo In ko sem ^ sem čutil ' N ip . ' površino. šinilo v gla-%na ^'^°^ečina moje smr- ^ r*' bi opi , ležal na o-oTidUi.; teža pri'šla dol na 111 mraz me je Drifi 1 pomislil na ' SiČin t ■ ^V^ilo na %1 ^ ° ^'®e in vendar, ali '»tifton ^ ^leči se in zreti I. oko - ' • P^^onci, ko ®^ce z nekoliko na- , da so bile ste-iz /°''»vyo so bila tla v Ko sem se še ^%hdomi4kbi storiti. Zatem je hitro odprla neka vrata, ki so držala v spaj-nico, v kateri je svetlo svetil mesec skozi okno. ■'To je edina vaša rešitev," je rekla. "Visoko je sicer, morda pa vseeno srečno dol skočite." "Pri teh besedah se je na daljnem koncu hodnika zasvetila luč in ozrl sem suho postavo polkovnika Lysandra, ki je hitel naprej v eni roki_svetiljko, v drugi pa neko orožje, podobno mesarski sekiri. Planil sem ipre-ko spalnice, odprl okno ter pogledal venkaj. Kako miren in prijazen je bil videti vrt v mesečini; vež nego trideset čevljev hi moglo biti globoko. Zlezel sem na "okenski naslon, vendar nisem hotel skočiti prej, dokler ne bi videl, kaj agodi med mojo rešiteljico in loipovom, ki me je zasledoval. Ako bi ji pretila nevarnost, sem bil na vsak način odločen priti ji na pomoč. Nisem še pomislil vse to, ko je pritekel do vrat ter planil mimo nje proti meni; a ona mu je vrgla svo je roke okoli pasu terga skušala zadržati. KEEPING WELL MEmS A domimi MGMT hmmi GATARRH nosv^t lohko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj; štev 1 želodčne in črevesne nadloge, je Ic \l ®® Brn« iiavadnih bolezni, katere povzroča katarh. Vrk/\^^ 1 . »1 D1 ATMn 1 —». rw f*r1«n ^ slabo '"pvrop«''' iii gije, vzivajte EvWlP t«r je naravno z^rav" ^ blagodejno delovanj pfP jetra in ledvica ^ opravljajo svoj P Cen. Evr^p""'' i Guenther Collinwood 70-9th Ave.,^' ^ pošilja 4':"®^jn ^ zanesljivo prodaja ''"^"®g)ie ne prekmo opravlja tari"« 1" v zvezi 3 P" j„ s#-^ Postrežba gmmiiiHimMa«'!'!''''''''''' I mljevih trebBCln. A"" . -------- ■ i klieite ■| CBTON 18T3- ■ s Odprto W^'-iiPt#^ si ElYRIA AUTORg y II eb]2St2S^ Randolph 2529-'' gramo - Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v "Enakopravnosti." Ali ste že kupili delnico S. N. Doma? Ako jo še niste kupili, kupite jo danes. UiliTtla #« pri iai aH