LISTEK. Pisma iz onstran groba. Pii« pokojni Afron Toljnii, priobeuje Florijan Svon. XI. 1. Svojstvo celote se pojavlja po svojstvu njenih delov. 2. česar ni v oeloti, ne more biti v njenem delu. A. V. Dragi Švon, porečeš: MNe vem, čemu bi priroda zapisovala človeška dela in nedela v vesoljno knjigo življenskega spomina in čemu bi ona bila ustvarila čitatelje, da bere iz te knjige? Meni se vidi, da je prvo in drugo brez smisla t prirodi." Kratko Ti odgovorim na to vpraSanje. Povej mi, prijatelj, kaj bi bil človek brez spomina? Odgovor je kratek: BNema, neumna, mrtya prikazen t prirodi." Kaj bi bilo vosoljno Človeštvo in kaj bi bila priroda? Mrtev plod mrtve snovi. Žalibog, da je še mnogo ljudi, ki so faktično Se analfabeti, akorarno trdijo, da so pre- metali in prelistali vse zaprašene knjige, kijih je kdaj spisala človeška roka na svetu. Prečitali in premetali so te knjige, ali ker so analfabeti za prirodno knjigo življenja, so ostali le pri čitanju snovne materije, niso pa vpogledali t zgodovino duševnega, vsemirskega subjekta prirode same. če je v Tebi ustrarila priroda knjigo spomina, zakaj bi je ne mogla ustvariti za svoje vesoljstvo, to je za svojo celoto, za sebe, v katero celoto spada vsak posamezni pojav bitja? Kar pa je bil vzrok, da ima posamezno bitje spomin, to je bil Tzrok tudi za celoto samo. Ker je posamezno bitja del celote, celota pa vse te dele obsegujoča enota, se ne izgubi iz te enote niti najmanjši pojav, ampak ostane v posameznem delu zapisan v spominu in po spominu posameznika y vesoljstvu. Vedite, da Vam niti las ne pade z glave, da bi ne ostalo to dejanje začrtano t prirodi! Pogoj izpopolnjevanja je bil vzrok, da je priroda takorekoč bila prisiljena, da ustvari spomin v posamezniku in v vesoljstvu samem. Kakor vidimo, je pri vsakem bitju mogoče izpopolnjevanje le potom spomina. Volja pa odločuje imetje izpopolnjevanja vsakega posameznika in celpga človeštva. Zaraditpga je odvisno le od Tebe. dragi, v koliko hočeš ali nočeš biti deležen kot njen del njenega izpo- polnjevanja. Izpopolnjevanje pa se vrši potom spoznanja življenja in to ne skokoma, ampak stopnja za stopnjo. Kdor zaostane v izpopolnjevanju za prirodo, ta trpi, kdor sledi vesoljui izpopolnjujoči se prirodi, ta užifa. Cloveško življenje ni stalno, ampak le prehodno. Zaradi tega, bratje, ne iščite utehe v zemeljbki snovi, ampak iščite jo t poletu svojega duha, ki ne miruje in ne mine, ampak se tudi tostran groba Se vedno nadaljuje po resoljnih dejanjih; izpopolnjuje s tem, da proučuje minljivost kin zre redno jasnejše v večnost. Eesnične so besede Krista: rKdor služi Mamonu, ne more služiti živemu Bogu, zakaj dvema gospodarjema se ne more služiti." Zalibog, da se nahajajo v tem pogledu na zemlji raznovrstna bitja, odkrita in neodkrita. Nekateri hočejo, da obvladajo duha in ga store minljivim, začasnim, drugi pa so uslužbeni Marnonu z dejanji, z besedami pa govore, da služijo Bogu. Te poslednje bi rprašal, tihojim šepetaje na uho, kakor Margareta v Faustu: nNun sag, wie hast du's mit der Eeligion? Du bist ein herzlioh guter Mann, allein ich glaub', du haltst nicht viel davon." Prvim pa bi rekel kakor Temistokles Špartancu Euribiadu: »Udari ali poslušaj!" Sfrfotal je slavček v vinskih goricah ter zapel slavo Stvarniku, ki se mu klanja vesoljstvo in z vesoljstvom tudi jaz Tvoj XIV. Afron. Ear nazivljemo umiranje. je pravzaprav porod v novo življenje. Zaradi tega bi bilo umestno, da bi nazivljali zemeljsko življenje smrt. Giordano Bruno. V svojih mislih si izrazil željo, ki sem jo bral v Tebi in Tej Tvoji želji hočera, da ustrežem, kolikor morem z naslednjim pismom. Shakespeare pravi v Hamletu ; nMed nebom in zemljo je mnogo tega, česar ne slutimo, da je," Du Prel imenuje svet preko groba drugače shvatan svet tostran groba in nadaljuje: nKdor bi pa mislil. da je to le slaba zamenjava za nebo, temu povem, da ne odločuje kakovost kraja, ampak kakovost naše organinizacije in njen odnošaj proti temu kraju. Ta in oni svet, čeravno objektivno isti kraj, zamoreta biti neizmerno različna, torej brez vsake sličnosti." Kakor hiiro se izpremeni pojav, se \ hipu izpremeni za dotični pojav tudi pojav vsemiia. Kaj pa je svet? Svet je skupnost, je celotna enota vsega, kar obstoji. Svet nazivljemo 8 sinonimnimi izrazi tudi: priroda, vesoljstvo, vsemir, univerzum BObstoji pa vobče svet," mi porečeš, prijatelj Švon, Bto jeprvo kosmološko vprašanjp?" Na to vprašauje se nikaluo odgovorili Leibnitz, Kant, Fichte, Schopeubauer. Oui pravijo, da se sveta zaredamo le potom svojih čutil. človek, ki bi ne imel čutil, bi se sploh ne zavedal sveta, torej ne bi imel pojma o svetu. Iz tpga zaključujejo, da svet objektivno ne obstoji, ampak da si ga mi ustvarjamo s svojirni čutili Ti učnnjaki trdijo. da je svet le subiektivna predstava. k«kor so barve le subjektivne in niso nič realno objektivnega. Njih skl^p je: BCesar <e ne zavedam, to tudi objektivuo ne obstoji." Ni to nesmisel? Ali Kant sam je pozneje uvidel, da je za vsako predstavo treba predmeta. ki pr?dstavo zbudi, proizvodi. Vedo pa li ti učenjaki, kaj je barva ? Da dobimo predstavo, mora predmet delovati na naša f-utila. Ako nič ne deluje, tudi nifiesar oe občutimo in ako ne občutimo, si tudi pr^dstave ustvariti ne morerao. Predstave niso neodvisne od eplošnih predmetov, ampak one so po predmetih provzročene. Pred izkustvom nimamo predstare in svet imenujemo Cutnim baš zato, ker iz njega po predmetih dobivamo predstave. Ker obstoje prej predmeti, preden se zbude v nas predstave, zaradi tega obstoji tudi objektivno evet in to brez ozira na naše predstave o njem. Predmet zbudi predstavo in predstava namrefleksivno očituje predmet. Da svet objektivno obstoji, o tem sploh ni več dvojbe. Brezdvomno je tudi, da naši čuti niso dovršeni, zakaj mnogo sil, ki so v vsemiru, naši čuti niti ne občutijo. Zaradi tega nima človeški rod niti pojma še o vesoljstvu. Poznam Te, dragi Švou, da živiš v neprestanem dvomu o biti in nebiti po smrti. Da je v človeku neka življenska sila, na katero ne vpliva fizična sila, to nam je pred nedavnira časom odkril Baraduc. Posrečilo se mu je, da je izumil neke vrste iglo, na katero vpliva le izključno življenska sila živih bitij. Ta fluid, ki se javlja s pomočjo te igle, je podvržen le človeški volji ali pa živalskemu iostiuktu. On torej ne odvisi od fizičuih sil in nima z njimi nič skupnega. Ne misli pa, da živiš samo Ti v dvomih. Dvomi o biti in nebiti se pojavljajo v vsakem človeku. Moderni apostol miru in ljubavi, Tolstoj, pravi: BMnogo sem premišljal o Bogu in o bitnosti svojega žitja. Kotično sem se prepustil veri v Boga in v neumrlost svoje duše. Od takrat občutim v sebi neko žiyo, a vrhutega mirno upanje v bodočnost." Sokrat nasprotno je bil prepričan o neumrlosti duše. Na vsak način ni prišlo to prepričanje samo, ampak ga je dosegel po trudapolnem razmišljanju. On pravi: BPo smrti izide duša filozofa in pravičnega človeka čista, nasprotno je duša egoista in zložinca polna slabosti in strasti, zaraditega je nečista in omadeževana z neko vrsto materije. Duša poštenjaka se dvigne v višje sfere uživanja. Preprost zločinec pa sploh nima duše, zakaj ona je tako snovna, da umre in propade s telesom." Plato je bil mnenja, da je v človeku neko bitje, ki prooicuje vse človeško telo. Pravi, da to bitje živi samoobsebi in najdalje; zove ga samotoid. To Platonovo naziranje se vjema z Lotzejevim in z naziranjem drugih raodernih učenjakov. Platonov samotoid je moderno nazvana monada, ki ji pripisujejo sedanji učenjaki samozavestnost. Od kod je prišla in kam gre ta nerazrušljiva monada? Ona ni prišla in tudi ne prohaja, ampak je bila, je in ostane v večni sedanjosti vesoljstva, podvržena večnim zakonom izpopolnjevanja. Vsako bitje se zaveda svojega BJ»z", ki se nam očituje po razumu v neminljivi, hipni sedanjosti. Ta »Jaz11 je Schopenhaurov rdas Ding in sich". Ta jaz nima razteznosti v prostoru, zato ni prostoren, on je razum, ki poteka iz božanskega, vsevednega razuma in vendar ni njegov del, akoravno ima v volji božanstva stoj izvor in svoj obstanek. Podvržen je evoluciji vedno se izpopolnjujoče psihe, ki je božanstven dih, ki oživlja vsak posamezen, vsemirski prašek. Smoter psihe je izpopolnjevanje, to je spoznavanje sebe v v-iem in Tsega v sebi. Da zamore proučiti sebe v ?sem in vse v sebi, mora provaliti brezmejnost, mora vstajati iz pojava v vedno višji pojnr, dokler ne pade zadnja senca, ki zatemnuje spoznanje najvišjega bitja, živega pravzroka raz njo. Zasušteli so po operelem listju jutranji dihi poml«di, in vzdignili so zvončki svoje glavice, žele6 svojim sestricam: BDobro jutro !" Tfoj Afron. (Dalj«.)