Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVI. — I/.dau in razposlan dne 14. aprila 1907.
Vsebina: (St. 101 In 102.) 101. Razglas zaradi pravilne razglasitve zakona z dne 17. marca 1907. 1. o oznamenilu, iz katerega kraja je hmelj. — 102. Zakon o oznamenilu, iz katerega kraja je hmelj.
lOl.
Razglas ministra za notranje stvari v po razumu s poljedelskim min istrom in trgovinskim ministrom z dne 13. aprila 1907.1.
zaradi pravilne razglasitve zakona z dne 17. marca 1907. I. o oznamenilu. iz katerega kraja je hmelj.
Ker sc je zakon z dne 17. marca 1907.1. v K Lil. kosu državnega zakonika s št. 93 razglasil najprej v nepravilnem besedilu in na to s popravkom besedila tako, da ne ustreza predpisom zakona z dne 10. junija 1869. I. (drž. zak. št. 113), se s tem obvezno razglaša zakon z dne 17. marca 1907. 1. <> oznamenilu, iz katerega kraja je hmelj, s št. 102 državnega zakonika.
Beck s. r.	Bienerth s. r.
Auersperg s. r.	Fort s. r.
103.
Zakon z dne 17. marca 1907.1.
o oznamenilu, iz katerega kraja je hmelj.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1-
Ako se ima na prodaj ali ako se spravi v promet hmelj z oznamenilom, iz katerega kraja je, se mora !o oznamenilo narediti po predpisih tega zakona.
Pri tem ni nobene razlike, ali se oznamenilo, iz katerega kraja je hmelj, napravi na shranki hmelja ali je povedano na napovednicah, nanašajočih se na prodajo in promet, na primer: v cenikih, opravilnih pismih, voznih listih, računih ali v izkaznicah, izpri-čevalih izvira i. dr. v., ki se tičejo blaga.
§ 2.
Da se oznameni, iz katerega kraja je hmelj, se lahko ozemlja v tuzemstvu, v katerih se prideluje hmelj, natančno določivši in omejivši jih, ukazoma oznamenijo za hmeljska produkcijska ozemlja.
Preden se izda tak ukaz, je troha zaslišati kmetijske glavne korporacije, ki pridejo v poštev (deželni .
(Sloventsch.)
93
kulturni svet, kmetijsko družbo i. dr. v.), in trgovinske in obrtne zbornice, ki naj v namen, da podajo svojo izjavo, poprašajo udeležene obrtne zadruge (gremije) in industrijske korporacije.
§ 3.
V zmislu § 1 tega zakona je oznameniti, iz katerega kraja je v tuzemstvu pridelani hmelj, tako, da se povfe kraj, občina, morda po § 2 tega zakona določeno produkcijsko ozemlje ali dežela, kjer se je pridelal hmelj, ter v vsakem primeru državno ozemlje.
Omenjene napovedi se lahko navedejo tako posamez kakor po več združenih ali tudi vse skupaj.
§ 4.
Ukazoma se lahko izdadö podrobnejši predpisi, kako je treba nameščati oznamenilo, od kod je. hmelj.
Določilo § 2, odstavek 2 se uporablja tudi v takih primerih.
§ 5.
K oznamenilom, odkod je hmelj, omenjenim v § 3, se lahko naredé taki resnični dostavki, ki obsegajo natančnejšo napoved, iz katerega kraja je hmelj (na primer ime graščinskega ozemlja, posestva, sodnega ali političnega okraja).
§ 6.
Oznamenila, odkod je hmelj, ki ne ustrezajo določilom g 3, odstavek 1, se ne smejo uporabljati. Prav tako so prepovedani neresnični dostavki k oznamenilu, odkod je hmelj, in vsak način namestitve, ki je v stanu varati o tem, iz katerega kraja je hmelj.
Prav tako so prepovedane napovedi ali oznamenila, ki so, ne da bi bila oznamenila, odkod je hmelj, po vsebini ali načinu namestitve v stanu obuditi mnenje, da so oznamenila, od kod je hmelj.
§ 7.
Ukazoma se lahko odredi, da uaj se določila §§ 3 in 6 tega zakona — toda ne dalje nego za dobo petih let potem, ko dobi moč ta zakon — ne uporabljajo gledé določnih napovedi, ki se navedejo
v ukazu in ki po prometni navadi udeleženih krogov nimajo izključnega pomena, da kažejo, iz katerega kraja je hmelj, ali so vsaj ta pomen izgubile, ker so se začele rabiti za označbo vrste hmelja.
§ 8.
Ako se hmelj, ki se ni pridelal v tuzemstvu, tukaj prodaja ali daje v promet; mora imeti oznamenilo države, v kateri se je pridelal. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo dojočila §§1,3, 4, 5, 6 in 7 tega zakona, pridržujč v tretjem odstavku tega paragrafa obsežene izjeme.
Ako so v kaki zunanji državi določena hmelj-ska produkcijska ozemlja tako. da ustreza zaukazom § 2, odstavek 1 tega zakona, se lahko v zmislu § 3 tega zakona oznameni, iz katerega kraja je hmelj, tudi z napovedjo dotičnega inozemskega produkcijskega ozemlja.
Ukazoma se lahko oJredi, da naj v spredaj stoječih odstavkih 1 in 2 omenjena uporaba določil tega zakona na inozemska oznamenila, odkod je hmelj, obvelja le v obsegu, ki se oznameni v ukazu in v katerem se tuzemsko oznamenilo izvira varuje tudi v dotični inozemski državi. Vendar se v ozemlju, za katero velja ta zakon, ne sme uporabljati za hmelj, ki se ni pridelal v tuzemstvu. oznamenilo izvira, ki gre tuzemskemu hmelju (§ 3).
§ 9-
Kdor ravna zoper določila tega zakona in po njem izdane predpise, tega naj kaznuje, ako ni s tem dan učin po občih kazenskih zakonih pod hujšo kaznijo prepovedanega kaznivega dejanja, politično okrajno oblastvo na denarju od 10 do 2000 K, v ob-težilnih okolnostih, zlasti ako se to ponovi, z zaporom od enega dneva do treh mescev. V poslednjem primeru se lahko s kaznijo na svobodi združi denarna kazen do 2000 K.
Kadar se kdo obsodi na denarno kazen, je hkratu izreči zaporno kazen, ki stopi na njeno mesto, ako se ne dd izterjati.
Pri tem je za kazenski znesek od 10 do 20 K razsoditi na en dan, pri višjih denarnih kaznih za vsakih 20 K na en dan zapora; toda zapor ne sme trajati dalje nego tri mesce.
Ako se kdo obsodi, je razsoditi, da se odstranijo oznamenila, obsegajoča predpisom nasprotne napovedi, ako se pa ne dajo odstraniti, da zapadejo obalke, ki nosijo to oznamenilo, kolikor ima obsojenec še pravico razpolagati s temi predmeti.
Ta zaukaz je ukreniti samostojno, tudi če preganjanje ali obsodba kake določne osebe ni izvršljiva ali ako obsojenec nima več pravice razpolagati s temi predmeti, glede tistih predmetov, s katerimi razpolaga oseba, ki je odgovorna za izpolnjevanje predpisov o oznamenilu, iz katerega kraja je hmelj.
Da se zagotovijo te naredbe, ki jih je izvršiti na obsojenčeve stroške, lahko odredi politično oblastvo že, dokler traja postopek, zasego ali kako drugo namenu primerno hrambo tistih predmetov, s kojih predpisom nasprotnim oznamenilom se je storil prestopek.
§ H-
Tuzemske zavode, ki jih ustanové občine, okraji ali dežela, društva, zadruge ali druge korporacije in ki imajo namen potrjevati, da je hmelj iz kakega določnega ozemlja (zaznamovalnice za hmelj), lahko z ozirom na ta namen pripozna politično deželno oblastvo za javne zavode (javne zaznamoval-nice za hmelj).
Tako pripoznanje se more zgoditi le:
1.	ako je za ustav in določila o opravilnih uredbah zavoda, ter za izpremembe pridržano odobrilo političnega deželnega oblastva;
2.	ako izdajajo od zavoda izhajajoča potrdila in oznamenila, odkod je hmelj, edino le taki organi zavoda, ki jih je potrdilo in zapriseglo politično okrajno oblastvo, in
3.	ako se uprava zavoda podredi nadzorstvu političnega deželnega oblastva.
Pod št. 1 omenjeno odobrilo se sme podeliti le tedaj, ako je po mnenju političnega deželnega oblastva v ustavnih in opravilnih uredbah zavoda dano jamstvo za popolnoma zanesljivo dokazovanje, potrjevanje in oznamenjanje, iz katerega kraja je hmelj.
Za organe zavoda (odstavek 2) se smejo potrditi in zapriseči le take osebe, ki so po mnenju političnega okrajnega oblastva strokovno pripravne in popolnoma zaupanja vredne.
§ 12.
Potrdila in oznamenila, iz katerega kraja je hmelj, ki izhajajo od kake javne zaznamovalnice hmelja, je smatrati za javne listine in javna oznamenila, kojih ponarejanje ali posnemanje je podvrženo določilom občega kazenskega zakona.
Ukazoma je izdati zaukaze o obliki teh potrdil in oznamenil.
§ 13.
Politično deželno oblastvo mora nadzorovati upravo javnih zaznamovalnic hmelja, zlasti izpolnjevanje določil po pravilih in določil o opravilnih uredbah. Pravico ima glede uprave vsakega zavoda ukreniti tiste zaukaze, o katerih se pokaže, da so vsakčas potrebni za zagotovljeno dosego zavodovega namena.
Politično oblastvo lahko postavi za izvrševanje nadzorstva, ki mu gre, tudi politična okrajna oblastva ali stalnega komisarja.
Nadzorni organi imajo zlasti pravico vsakčas priti v opravilne prostore zavoda, zahtevati od njegovih nameščencev pojasnila in vpogledavati v dopisovanje, druge zapise ter opravilne knjige zavoda.
§ U.
Politično deželno oblastvo ima pravico preklicati izrečeno pripoznanje kakega zavoda za javno zaznamovalnico hmelja,
1.	ako se pokaže, da ustavna in opravilna uredba zavoda v izvrševanju ne zadošča, da bi dajala v § 11 oznamenjeno jamstvo ; ali
2.	ako zavod sam ali posamezni izmed njegovih organov ne ustrezajo ustavnim določilom ali določilom o opravilnih uredbah; ali
3.	ako zavod ali njegovi organi ne slušajo za-ukiizov političnega deželnega oblastva ali ovirajo oblastveno nadzorovanje (§ 13).
§ 15.
Ako se ne ravna po določilih ustava ali po določilih o opravilnih uredbah zavoda, ako se ne slu-šajo oblastveni zaukazi ah ako se ovira oblastveno nadzorovanje, lahko naloži politično okrajno oblastvo krivini organom, tudi če se ne posluži določila § 14 in ako ni ravnati v zmislu § 9, kazni zaradi nereda od 10 do 200 K.
§ 16.
Na podstavi tega zakona izterjane denarne kazni (§ 9) tečejo v zaklad za uboge tiste občine, kazni zaradi nereda (§ ) 5) v deželni kulturni, oziroma deželni zaklad tiste dežele, v kateri se je storilo kaznivo dejanje.
§ 17.
Politično okrajno oblastvo ima pravico organom javne zaznamovalnice hmelja odtegniti oblast potrjevati in oznamenjati, odkod je hmelj, ki jim gre v zmislu § 11, št. 2, ako se more smatrati, da niso več dani pogoji, s katerimi so bili potrjeni in zapriseženi.
§ 18.
Glede pristojnosti političnih oblastev za uradovanje po tem zakonu, nadalje gledé pravnih po-močkov in zastaranja se uporabljajo obča določila o postopku na političnih oblastvih.
O pravnih pomočkih zoper odločbe na podstavi §§ II, 13, 14, 15 in 17 lega zakona odloča poljedelsko ministrstvo v porazuinu z ostalimi udeleženimi ministrstvi.
§ 19.
Ta zakon dobi moč šest mescev po času, ko je bil razglašen.
§ 20.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu poljedelskemu ministru, Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
Na Dunaju, 17. dne marca 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Bienertli r. s.
Auersperg s. r.	Fort s. r.