Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakladi 2.000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnlk, urednik Mojca Jagrlč, tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekclja« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974). Kako odločamo? ODLOČANJE PO DELEGATIH IN DELEGACIJAH PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU Ena od oblik odločanja delavcev z združenem delu je tudi odločanje delavcev po delegatih in delegacijah, ki jih izvolijo delavci v organe upravljanja temeljne organizacije, delovne organizacije, v druge oblike združevanja dela in v skupščine samoupravnih interesnih in skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Delavci v temeljni organizaciji odločajo po delegatu v delavskem svetu TOZD tako, da skupaj z drugimi delavci določajo stališča o delegatovem delu ter dajejo delegatu smernice glede izvajanja o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet. Delegat se mora izjasniti o stališčih oziroma o vseh vprašanjih, o katerih odloča delavski svet in ima dolžnost, da posreduje stališča delavcev, ki so ga izvolili. Iz povedanega izhaja, da se delegat mora v imenu delavcev izreči »za« ali »proti« in da takoime-novanih »vzdrževalnih glasov« zakon ne pozna. Delegat ima nadalje pravico in dolžnost, da med sprejemanjem skupnega sklepa vsklajuje z drugimi delegati, da obvešča delavce o svojem delu in o delu delavskega sveta, da zahteva stališča in smernice od delavcev. Delegat lahko zahteva od delavcev tudi dodatne smernice, če se v delavskem svetu ne more odločiti na podlagi že danih stališč delavcev. Delegat v delavskem svetu TOZD je odgovoren za svoje delo delavcem, ki so ga izvolili. Če delegat v delavskem svetu soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ustvarjanje materialnih obveznosti TOZD, se mora izjaviti v skladu s stališčem, ki so ga zavzeli delavci oziroma s stališčem, ki ga je zavzel delavski svet temeljne organizacije, katere delegat je. V primeru, da delegat v delavskem svetu delovne organizacije soodloča o vprašanjih, o katerih se delavci ne odločajo z osebnim izjavljanjem, se mora ravnati v okviru smernic, ki so jih določili delavci oziroma delavski svet TOZD. Delegat v delavskem svetu delovne organizacije, ki ne izrazi stališč delavskega sveta TOZD, ne glasuje v skladu s smernicami ali ne obvešča delavcev o svojem delu in delu delavskega sveta in o vprašanjih, o katerih se delegati niso zedinili, krši s tem svojo delegatsko dolžnost in je za to kršitev odgovoren delavcem, ki so ga izvolili. Enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delegati TOZD, imajo tudi delegati delovne skupnosti. Delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti delajo po smernicah članic samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili ter so njim odgovorni za svoje delo. Delegati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti delajo v skladu s smernicami svojih samoupravah organizacij pri opredeljevanju in glasovanju pa so samostojni. Razmerja med delegacijo, ki jo oblikujejo delavci TOZD in delavskim svetom OZD za nepo- ********************************************** $ I $ ENOTNOST VSEH DELOVNIH LJUDI TER NJIHOVA J $ PRIVRŽENOST SAMOUPRAVLJANJU IN SOCIALIZMU * £ STA VEČJI KOT KDAJKOLI DOSLEJ IN HKRATI BIST- J + VENI DEJAVNIK TRDNOSTI NASE SKUPNOSTI. KON- J * TINUITETA NAŠE REVOLUCIJE SE KAZE TUDI V TEM, J 5 DA V NJENI SEDANJI ETAPI AKTIVNOSTI SODELUJE- + * JO VSI RODOVI, DA SE ZDRUŽUJETA IN PREŽEMATA * i REVOLUCIONARNA IZKUŠENOST UDELEŽENCEV OBO- * X ROŽENEGA BOJA IN NAVDUŠENOST MLADIH, KI V * X RAZVOJU NAŠE SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRU- * + ŽBE VSE BOLJ PREVZEMAJO ODGOVORNE NALOGE. J * TITO (v skupščini 1976) * * i * * * * * * **************************************** k***** sredno uresničevanje njunih pravic in dolžnosti za organizirano skupno izvrševanje funkcij in posameznih skupnosti, teme-jijo v odločanju na načelih vzajemnega sodelovanja in medsebojnega obveščanja. Delegacija TOZD v samoupravnih interesnih in skupščinah družbenopoitičnih skupnostih ima pravico in dožnost od delavskega sveta in zbora delavcev zahtevati mnenje o vprašanjih, o katerih odloča v skupščinah samoupravnih interesnih in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Kot je razvidno iz vsega navedenega, je zakon o združenem delu dal delegatskemu sistemu poseben poudarek. Zaradi tega se bo delo naših delegacij moralo približati določilom zakona, ki sicer daje za delo delegacij osnovna izhodišča, nas pa čaka naloga, da podrobnejše pravice, odgovornosti in obveznosti delegatov uredimo skupno v naših samoupravnih aktih. Štefan Gruškovnjak ^ptizncuifra inaaat&c^em Elza Črepfnšek In Peter Pavlin sprejemata visoko priznanje V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bila 17. marca letos svečanost, na kateri je predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Celje, Venčeslav Zalezina, podelil nagrade in priznanja inovatorjem v letu 1976 z območja občine Celje. V svojem govoru je dal priznanje tudi Ingradu in ga uvrstil med tiste delovne organizacije, ki so posvetile inovacijski dejavnosti veliko truda in dosegle lepe uspehe. Zlato značko, plaketo in denarno nagrado Inovator 1976 sta prejela tudi delavca Ingrada, Elza Črepinšek, dipl. inž. arh. in Peter Pavlin, dipl. gradb. inž., za njun skupni predlog »sprememba v sistemu planiranja in uvedba pre-fabrikatov«. Bronasto značko Inovator 1976 pa so prejeli še: Milan Škoflek, Anton Pesak in Anton Oberžan, vsi iz temeljne organizacije Mehanizacija. Svečanosti so prisostvovali tudi predsednik Izvršnega sveta SRS Andrej Marinc ter najvidnejši predstavniki gospodarstva in družbenopolitičnega življenja občine Celje. Vsem nagrajencem iskrene čestitke z ieljo, da bi se jim pridružili v letu 1977 še drugi delavci iz Ingrada. Franjo Čevnik INGRAD V 1976 LETU: Poslovni uspehi so zadovoljivi Odgovorne naloge za poslovno uspešnost letos Leto 1976 je bilo zelo dinamično, tako v gospodarski dejavnosti kot v prilagajanju dohodkovnih odnosov novim družbenoekonomskim razmeram. Tudi v Ingradu je bilo v tem letu čutiti utrip novih temeljnih organizacij, ki so bile ustanovljene leto prej. Že med letom so bile večkrat prisotne ugotovitve, da se gospodarske razmere tudi v gradbeništvu zaostrujejo. Svetovni zastoj v gospodarstvu se je v nekoliko blažji obliki odražal tudi v našem gospodarskem življenju. Investicijska dejavnost je padala, zato je bila zlasti v drugi polovici leta izredno zaostrena konkurečna borba pri pridobivanju novih del. Posledica tega je bodisi manjši obseg pridobljenih del, ali pa slabše prodajne cene, ki bodo vplivale na poslovne rezultate tudi v letu 1977. Finančno poslovanje za podjetje lahko ocenimo v letu 1976 kot zadovoljivo. Dosežen je bil celotni dohodek v višini 872.186.521,98 din in dohodek 198.503.027 din. V primerjavi s prejšnjim letom so podatki naslednji (v 000 din): 1975 1976 Indeks Celotni dohodek 695.734 872.186 125 Porabljena sredstva 544.671 673.683 124 Dohodek 151.063 198.503 131 Pogodbene obveznosti 5.670 11.554 204 Zakonske obveznosti 16.269 18.864 116 Osebni dohodki 105.740 139.688 132 Osebni prejemki 3.326 12.007 361 Pri analizi rezultatov je treba opozoriti najprej na to, da smo v letu 1976 prvič ugotavljali celotni dohodek po plačani realizaciji, zato so prikazani rezultati primerjalno že zaradi tega nekoliko slabši. Opazimo lahko, da je dinamika gibanja celotnega dohodka, porabljenih sredstev in dohodka ugodna, ker so naraščali stroški nekoliko počasneje kot celotni dohodek. Manj so ugodna nihanja nekaterih elementov dohodka, ki kažejo nenormalne poraste in zato neugodno vplivajo na poslovno u-spešnost, merjeno v ostanku dohodka, oziroma znesku pospešene amortizacije. Visok porast pogodbenih obveznosti je predvsem zaradi občutno večjih obresti od najetih kreditov za obratna in osnovna sredstva. Osebni dohodki so porasli le za en odstotek bolj kot dohodek, vendar glede na visok delež v dohodku vplivajo na manjšo akumulacijo. Izredno visok je tudi porast osebnih prejemkov (za 261 odstotkov), vendar predvsem zaradi tega, ker so bili v letu 1976 zakonsko prenešeni iz materialnih stroškov v dohodek vsi izdatki za tople malice. Že dosedanje navedbe so bralce lahko privedle do sklepa, da ob takšni dinamiki ostanek dohodka ni visoka postavka. Vse temeljne organizacije so ustvarile skupaj 16,387.371 dinarjev ostanka dohodka ki se je razdelil z zaključnim računom na del za rezerve TOZD, občine in republike, na zakonske obveznosti, ki se poravnajo ob delitvi dohodka, na obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih ter na koncu za sklad skupne porabe. Navajamo le nekatere večje zneske, ki so bili izdvojeni ob delitvi v letu 1976: — rezervni sklad 3,570.446.—, — prispevek za izobraževalno skupnost 1,599.805.—, — prispevek za znanstveno delo 329.371.—, — davek iz dohodka 714.544.—, — za železniško gospodarstvo po sporazumu 508.882.—, — za magistralne in regionalne ceste 490.185.—, — za izgradnjo elektroenergetskih objektov 417.720.—, — obvezno posojilo za nerazvite republike 2,737.094.—, — skupne rezerve občine in republike 284.017.—, — za sklad skupne porabe 5,395.955.—. Razvidno je, da v delitvi niso bila izločena posebna sredstva v poslovni sklad za obratne namene, kar je nedvomno znak, da so obremenitve v sedanjem obdobju precejšnje. Drug vzrok pa je že naveden, nizek ostanek dohodka. Vsekakor moramo k znesku akumulacije, ki je bila ustvarjena, prišteti še približno eno staro milijardo pospešene amortizacije. Rezultati poslovanja po posameznih temeljnih organizacijah so odvisni od gospodarskih razmer, v katerih so poslovale temeljne organizacije, pa tudi od lastne dobre ali slabše organiziranosti. Na splošno lahko ugotovimo, da so skoraj vse temeljne organizacije gradbene opera ti ve dosegle slabše rezultate kot ostale temeljne organizacije, kar je nedvomno posledica slabših tržnih razmer v lanskem letu. Da bi lahko pokrile sprejete obveznosti, so temeljne organizacije med seboj sporazumno združevale sredstva za te namene. V končnem obračunu je prikazala manjšo izgubo le temeljna organizacija družbeni standard, katera pa je bila solidarno pokrita iz rezervnih skladov TOZD. Posamezne temeljne organizacije so v poslovanju prikazale v končnem obračunu za lansko leto naslednje rezultate: TOZD GO Celje je ustvarila celotni dohodek v višini 189,279.628 din. Dosežen dohodek je znašal 31,018.339 din in je bil v glavnem namenjen za osebne dohodke. Finančni rezultat po pokritju vseh obveznosti, ki so naštete posamično že pri obravnavanju podjetja kot celote, ne omogoča formiranje potrebnih sredstev za poslovne na- mene in za skupno porabo. Temeljna organizacija bo morala pridobiti manjkajoča sredstva s solidarnim združevanjem, oziroma posojanjem drugih temeljnih organizacij. TOZD GO Laško je dosegla celotni dohodek v višini 88,898.537 din ter dohodek v višini 18,913.414 din. Tudi v tej temeljni organizaciji rezultati niso skladno s pričakovanji omogočili, da bi temeljna organizacija poleg sredstev za skupno porabo lahko namenila še del za poslovne namene. TOZD GO Šentjur se je v lanskem letu srečevala z vrsto problemov, zlasti pri pridobivanju del, zato tudi rezultati niso preveč ugodni. Celotni dohodek je nekoliko pod planom in znaša 56,187.211 din. Ustvarjen dohodek 13,810.813 din je bil v pretežni meri porabljen za pokrivanje osebnih dohodkov. Temeljna organizacija bo morala za določene namene koristiti sredstva, ki jih solidarno združujejo temeljne organizacije. TOZD GO Slovenske Konjice je ustvarila celotni dohodek v višini 63,903.498 din in dohodek 10,305.123 din. Tudi ta temeljna organizacija se je pri delu srečevala s problemi, zlasti zaradi razdrobljenosti gradbišč. Ostanek dohodka ni omogočal, da bi po pokritju obveznosti in formiranju sredstev za skupno porabo, lahko namenili še del za poslovni sklad. TOZD GO Žalec je dosegla celotni dohodek v višini 85,020.261 din ter dohodek 13,916.479 din. Zaradi nekaterih težav v začetku leta in nekoliko slabših cen, ostanek dohodka podobno kot v že navedenih temeljnih organizacijah, omogoča samo formiranje sklada skupne porabe, ne pa tudi poslovnih sredstev. TOZD GO Ljubljana je med gradbenimi TOZD dosegla najboljše poslovne rezultate. Ustvarila je celotni dohodek v višini 89,885.965 din, dohodek 14,797.962 din in ostanek dohodka 3,851.881 din. Glede na potrebe po solidarnem združevanju je TOZD združevala določena sredstva za TOZD s slabšim poslovnim uspehom, zato kljub relativno ugodnim rezultatom ne bo mogla nameniti večjih zneskov za poslovne namene. TOZD IGM Medlog je v lanskem letu ustvarila celotni dohodek v višini 113,500.777 din, ali za 3 odstotke več kot v leto prej. Dosežen dohodek 18,671.646 din je za 10 odstotkov večji kot prejšnje leto. Temeljna organizacija ni formirala posebnih poslovnih sredstev, omeniti pa je treba, da je ustvarila 3327.991 din pospešene a-mortizacije, ki jo lahko prištevamo v akumulacijo. TOZD Proizvodni obrati je dosegla relativno ugodne rezultate, če jo primerjamo z drugimi TOZD, vendar slabše kot prejšnje leto. Dosežen celotni dohodek 77,571.431 din je za 5 odstotkov višji kot leto prej, dohodek 26,998.285 din je za 2 odstotka nižji, ostanek pa je nižji za 59 odstotkov. Tudi za TOZD solidarno združuje določena sredstva. TOZD Mehanizacija je dosegla celotni dohodek v višini 70,860.020 din. Dosežen dohodek 25,296.850 din omogoča, da je TOZD pokrila vse potrebe iz delitve. Dela za poslovni sklad TOZD ni formirala, je pa obračunala za 8,507.193 din pospešene amortizacije. TOZD Projektivni biro je poslovno leto zaključila uspešno. U-ustvarila je celotni dohodek v višfni 7,014.171 din in dohodek 4,793.424 din, ki omogoča pokritje obveznosti po zaključnem računu. TOZD Družbeni standard je poslovno leto zaključila z manjšo izgubo. Celotni dohodek je znašal 12,325.664 din, doseženi dohodek pa 2,793.300 din. Izguba din 677.263 je nastopila predvsem zaradi nekaterih objektivnih okoliščin, kot na primer precejšni znesek neplačane realizacije, ki je bremenila tekoči dohodek, nedosledno razporejena osnovna sredstva, precejšnji stroški investicijskega vzdrževanja v preteklem letu, ne nazadnje pa tudi prenizka storitev te TOZD. Izgubo so solidarno pokrile vse TOZD iz sredstev rezervnega sklada, v pripravi pa so že potrebni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja. Na koncu lahko ugotovimo, da so poslovni uspehi na splošno sicer zadovoljivi, da pa bo potrebno ravno zaradi močno zaostrenih gospodarskih razmer, sprejeti vrsto ukrepov, ki bodo povečali poslovno uspešnost in omogočili tudi v letu 1977 zadovoljive rezultate. Janko Golob, dipl. oec. Za vraga, ravno tale tako lepo raste,.. Novo povezovanje TUDI TOKRAT V ŽALSKI OBČINI Prejšnji mesec je bil v Preboldu posvet o povezovanju med gradbenimi delovnimi organizacijami na območju občine Žalec. Na posvetu so sodelovali najodgovornejši predstavniki Skupščine občine Žalec, družbenopolitičnih organizacij občine Žalec, Hmezada in Ingrada iz Celja. Na posvetu je bila podana e-notna ocena, da se je Ingrad izredno uspešno vključil v gospodarski in družbeni razvoj občine, zlasti s TOZD GO Žalec. V mesecu decembru lani je po uspešno izvedenem referendumu bila k Ingradu priključena Montana Žalec. Ocena je bila podana tudi glede delovanja in razvoja TOZD gradbeništvo, ki je v sestavi Hmezada Žalec. Ker ta TOZD v sestavi Hmezada Žalec nima za razvoj dovolj možnosti, saj se Hmezad kot delovna organizacija za proizvodnjo in predelavo hrane, le primarno vključuje v zeleni plan in ji je gradbeništvo le bolj postranska dejavnost, so predlagali, da naj se TOZD gradbeništvo poveže z drugo močnejšo gradbeno delovno organizacijo, kjer bi imela boljšo perspektivo. Konkretno so predlagali, naj se povežejo z DO Ingrad Celje. Na podlagi teh enotnih zaključkov vseh predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini Žalec, so stekli razgovori med predstavniki TOZD gradbeništvo Hmezad Ža-ec in DO Ingrad Celje. Že 1. marca je bila posredovana vsem delavcem v TOZD gradbeništvo Hmezad Žalec in vsem TOZD v GIF Ingrad Celje informacija o tem povezovanju, hkrati pa tudi izhodišča, na o-snovi katerih se bi TOZD gradbeništvo Hmezad Žalec izločilo iz sestave Hmezada in pripojilo k GIF Ingrad Celje. Na osnovi teh izhodišč je bil dne 10. marca letos zbor delovnih ljudi TOZD gradbeništvo. Posredovana izhodišča za pripojitev so na zboru delavci enotno izglasovali z dodatnim sklepom, da skupne službe DO Ingrad Celje pripravijo predlog združitve delavcev TOZD gradbeništvo Hmezad Žalec v DO Ingrad Celje, TOZD gradbena operativa, ki ima sedež v Žalcu. Tak predlog so utemeljevali s tem, da bi bila boljša socialna varnost delavcev v eni temeljni organizaciji, da bi bilo poslovanje racionalnejše in končno ne bi bilo potrebno vsklajevati poslov v istem kraju dveh temeljnih organizacij z enakim poslovnim predmetom in z enako poslovno problematiko. Zbor delovnih ljudi je sprejel tudi sklep, da naj DS TOZD gradbeništvo takoj razpiše referendum. DS TOZD gradbeništvo je na svoji seji dne 15. marca razpisal referendum za dne 30. marca 1977. Na referendumu bodo delavci glasovali o izločitvi TOZD gradbeništvo iz sestave Hmezad Žalec in o pripojitvi k GIF Ingrad Celje. Delavci vseh TOZD v sestavi Ingrada pa bodo o tej pripojitvi glasovali na referendumu dne 31. marca 1977. Franjo Čevnik analiz dobljene rezultate proučiti in z idejnopolitičnim delom nadaljevati tam, kjer je potrebno. Seveda idejnopolitično usposabljanje ni samo potreba članov Po programu idejnopolitičnega izobraževanja članov ZK, je bil v feburarju dvodnevni semi- nar na Dobrni, katerega se je u-deležilo 177 članov kolektiva (komunisti, predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, vodil- ZK, ampak vseh članov naše skupnosti, da lahko vsi sodelujemo pri upravljanju naše družbe. Jože Mešl ni delavci TOZD in OZD). Na seminarju je Emil Rojc (CK ZKS) predaval o ZK pri graditvi marksistično-leninistič-ne teorije v praksi, Franc Gazvoda (Obč. konferenca ZKS) o gospodarstvu občine Celje v letu 1977, Janez Paul (UJV) o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, Venčeslav Zelezina (Obč. sind. svet) o praktične mizvajanju zakona o združenem delu, Uroš Lipušček (RTV Ljubljana) pa je podal pregled aktualnih zunanjepolitičnih dogodkov. Zanimive teme in izbrani predavatelji so zagotovili uspešnost in koristnost seminarja. V. S. Udeleženci seminarja so napolnili veliko dvorano v Dobrni Seminar za družbenopolitične delavce Idejnopolitično usposabljanje v Zvezi komunistov Pomagajmo mladim Aktiv mladih članov ZKS v CIP Ingrad Iz dokumentov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS izhaja tudi precej nalog komunistov na področju idejnopolitičnega usposabljanja, kar nam narekuje naš hiter družbenopolitični in ekonomski razvoj. Potrebna je polna udeležba slehernega komunista pri uresničevanju nalog. Posebno je treba izpostaviti, da idejnopolitično usposabljanje ni samo osebna potreba slehernega komunista, da lahko sploh sodelujejo pri upravljanju naše družbe, ampak tudi družbena obveznost, to je odgovornost komunistov in ostalih čla; nov naše skupnosti za družbeni razvoj. Naloge, ki izhajajo iz stališč in sklepov 5. seje CK ZKS nas obvezujejo — da moramo stalno ocenjevati idejnopolitične razmere v svojem okolju, analizirati u-činkovitost in osebno aktivnost svojih članov ZK; da mora idejnopolitično u-sposabljanje zajeti vse komuniste in da morajo biti sestanki organizirani tako, da služi del časa, namenjenega sestanku, predvsem za družbenopolitično usposabljanje. V aktivno uvodno družbenopolitično razpravo (tudi uvodno podajanje) je treba vključiti vse člane; — 00 ZK mora skrbeti za širjenje marksistične in aktualno politične literature med člani ZK in drugimi delovnimi ljudmi; — 00 mora zagotavljati tudi postopnost usposabljanja, da komunist prehaja od spoznavanja osnov do visoke idejnopolitične usposobljenosti. V Ingradu je dana možnost, i-de j nopolitičnega usposabl j anja. Imamo svojo marksistično knjižnico, v kateri si lahko knjige in brušure sposodimo vsi. Aktiv mladih članov ZK u-smerja svoje delovanje predvsem na idejnopolitično usposabljanje članov. Za vse komuniste in vodilne delavce ter vodstvena mesta so organizirani redni seminarji, predavanja in po govori. Seveda je to še vedno premalo in brez osebnega angažiranja posameznikov ne gre. Tudi 00 ZK bodo morale preko Aktiv mladih članov ZKS v GIP Ingrad šteje okrog 60 članov. Naši mladi komunisti imajo veliko volje do dela v vrstah ZKS. Pripravljeni so sprejemati naloge in jih izvrševati, če jim bomo vsestransko pomagali. Zelo velikega pomena je v kakšni okolici živi in deluje mlad član ZKS. Njegov predpostavljeni mora na vsakem koraku spremljati njegov napredek in mu pomagati k izgradnji in izpopolnitvi pri delu na delovnem mestu in pri delu na političnem polju. Mladi morajo dobiti vso pomoč od starejših komunistov, pri katerih naj bi črpali napredno misel in način delovanja v Zvezi komunistov. Na zadnjem sestanku smo ugotavljali, da tiste resnične velike pomoči mladi niso deležni. Vprašajmo se vsi, kaj je temu vzrok?! Mar nismo zainteresirani, da jih vzgojimo v napredne in revolucionarne komuniste, ki bodo za nami prevzeli težke naloge, ki nas še čakajo? Predvzem vodilni ljudje so poklicani, da mladim komunistom povedo vse o stabilizaciji, jih u-smerjajo in jim pomagajo pri napredovanju. Zelo zaskrbljujoče je, da nekaj mladih želi iz našega kolektiva. Mar resnično ne moremo ugotoviti, kaj jih je privedlo do teh sklepov? Kaj ni v redu na deloviščih, kjer so zaposleni naši mladi člani? Vsi smo odgovorni, da razčistimo to vprašanje! Apeliram na vse vodilne ljudi, na vse starejše komuniste, da takoj priskočijo na pomoč pri v-zgoji mladih članov ZKS in jim tako omogočijo zadovoljstvo pri delu na delovnem mestu in pri izgradnji na političnem polju. Lea Čmak Kako deliti sredstva za osebne dohodke Na pobudo Zveze sindikatov Jugoslavije in Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je bil sklican 18. marca v Ingradovi sindikalni dvorani v Celju posvet glede delitve sredstev za osebne dohodke, na podlagi rešitev, ki jih določa Zakon o združenem delu. Posveta so se poleg predstavnikov gradbenih podjetij celjske regije (GP Vegrad Velenje, SGP Rogaška Slatina, GOP Obnova Celje, Remont Celje in GIP Ingrad Celje) udeležili še: sekretar Zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Čedo Makole, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Cepuš, predstavnik RO, komisije za osebne dohodke Jože Krizmanič in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Venčeslav Zalezina. Na posvetovanju so bile izne-šene izkušnje in slabosti dosedanjega sistema nagrajevanja, kakor tudi ukrepi, ki jih je posamezna delovna organizacija že sprejela za delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Sindikat bo še naprej incia-tor celotne dejavnosti za ugotavljanje najbolj ustreznih meril in osnov za delitev sredstev za o-sebne dohodke v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in za njhovo dosledno uporabo v praksi, da bodo uresničena stališča in opredelitev, kakor jih vsebujeta ustava in Zakon o združenem delu. Na podlagi za- kona se mora vsako delo in rezultati meriti. Osnove za ugotavljanje osebnega dohodka delavcev, ki jih vsebuje zakon o združenem delu čl. 129 so naslednje: a) delež iz živega dela — odvisno od — količine, — kakovosti dela, b) delež iz minulega dela — odvisno od — gospodarjenje z minulim delom v TOZD in — gospodarjenje z minulim delom v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, v katerih se pridobiva skupni prihodek (fazna proizvodnja) ali skupni dohodek (skupna vlaganja), c) delež k večanju dohodka TOZD na podlagi različnih oblik ustvarjalnosti (inovacija, racionalizacija, ipd.) Če delavci v TOZD ne določijo popolnoma konkretnih osnov in meril za delitev sredstev za o-sebne dohodke v zakonskem roku, določa zakon kot sankcijo prejemanje zgolj zajamčenih osebnih dohodkov, ne glede na dosežene rezultate. Zavedajoč se težavne in odgovorne naloge na področju delitve sredstev za osebne dohodke, so se udeleženci posveta soglasno izrekli, da naj sindikat nadaljuje z iniciativo sklicevanja podobnih posvetov in skuša doseči skupne osnove družbeno prizadetih vrednosti za posamezne vrste del v gradbeništvu. Franjo Cevni k Klub samoupravljalcev uresničuje svoje začrtane naloge Marsikdo se sprašuje, kaj dela in kaj načrtuje KLUB SAMOUPRAVLJALCEV v Celju. Le-ta 1976 v mesecu marcu smo u-stanovili klub samoupravljalcev v Celju, aprila pa smo že podpisali sporazum o ustanovitvi in delu kluba samoupravljalcev, ki je eden prvih v Sloveniji. Ob ustanovitvi so bile zastavljene naloge, ki bi naj jih klub uresničil v okviru letošnjega leta. Izvršni odbor je z vso resnostjo pristopil k posameznim nalogam in jih s prioriteto uspešno uresničuje. Tako smo se v letošnjem letu vključili v organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v celjski občini. V zvezi s tem smo organizirali posvet s predstavniki DS TOZD in DO, kjer smo izpostavili predvsem II. in III. del zakona. Sodelovali smo pri organizaciji seminarja za razlagalce osnutka zakona za občino Celje, ob sodelovanju z marksistično knjižnico v Celju smo v dogovoru, da se oddelek, ki se nanaša na literaturo iz področja samouprav-nja, obogati in nameni še posebej za koristi samoupravljalcev. Navezali smo stik s predstavniki strokovnih služb-tajni-štev samoupravnih organov v celjski občini, predvsem na pod- lagi ugotovitve, da ravno ti delavci predstavljajo podaljšano roko kluba. Konkretne dogovore imamo tudi z Delavsko univerzo v Celju, ki bo izvajalec strokovnega usposabljanja iz področja samoupravnega organiziranega dela in samoupravljanja, predvsem za koristi neposrednih proizvajalcev. Predviden je seminar v prvi vrsti za delegate delavskih svetov. Če hoče klub obstajati kot je to opredeljeno v njegovi vsebinski zasnovi in če hoče kot tak u-pravičiti svoj obstoj pred celjsko samoupravo, mora usmeriti svojo dejavnost predvsem na naslednja področja: 1. ugotoviti je potrebno stopnjo samoupravne organiziranosti v posameznih delovnih sredinah in spoznati v kakšni meri delavci dejansko uresničujejo svoje samoupravne pravice; 2. pri vgrajevanju zakona o združenem delu želimo nuditi posameznim delovnim sredinam konkretno pomoč; 3. pri samoupravnem organiziranem delu želimo posameznim delovnim sredinam nuditi pomoč za koristi racionanosti in učinkovitosti, predvsem pri deu samoupravnih organov in delegacij; 4. skupno z Delavsko univerzo Celje želimo izpeljati predvidene seminarje, ki bodo po programu in vsebini prilagojeni specifičnosti posamezne- ga samoupravnega organa. To so le nekatere najpomembnejše naloge, ki so okvirno opredeljene in katere čakajo klub v sedanjem obdobju. Lea Čmak Delavski svet je sklenil Delavski svet je na 7. in 8. rednem zasedanju razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — Sprejel je poročilo centralne popisne komisije za letni popis in poročilo permanetne inventure. Sprejel je tudi u-krepe, ki jih je potrebno izvajati za izboljšanje materialnega poslovanja. — Potrdil je zaključni račun za leto 1976 po predhodnem sprejemu na zborih delavcev. Delavski svet je naročil plansko analitski službi, da izdela analizo poslovanja po TOZD in glede na ugotovitve, da so marsikje posamezni stroški previsoki, pripravi ukrepe za zmanjašnje le-teh. Potrdil je tudi zakjučni račun skupnega poslovanja Gi-poss za leto 1976. — Sprejel je poročilo o izvedbi referenduma o pripojitvi Montane k GIP Ingrad. — Razpravljal je o inozemskem poslovanju in sprejel plan firme »Ingrad« GmbH Mun-chen za leto 1977. Plan te firme je bil prikazan v posebnem sestavku. — Potrdil je pravilnik o interni banki. — Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samou-upravnega sporazuma o združitvi v GIP »Ingrad« Celje glede na sprejem sklepa o pristopu TOZD Montana Ža lec k samoupravnemu sporazumu o urejanju medsebojnih razmerij delovne skupnosti skupne službe in TOZD v GIP »Ingrad« Celje. — Razpravljal je o analizi upravičenosti združitve TOZD »Gradbeništvo« Hmezad v GIP »Ingrad« in sprejel sklep o referendumu za združitev. Ta referendum je predviden za 31. marec, zato je v tem času potrebno temejito pripraviti vse za uspešen izid referenduma. — Skepal je o najetju kreditov za gradnjo stanovanj. — Razpravljal je o predlogih odbora za racionalizacijo in tehnične izboljšave v zvezi z nagraditvijo podanih predlogov in odobril izplačilo nagrad naslednjim članom kolektiva: 1. Oberžan Antonu, Škoflek Milanu, Pesak Antonu iz TOZD Mehanizacija, ki so predlagali tehnične izboljšave na cevni prikolici, ki ni bila v voznem stanju je DS odobril nagrado v znesku 4.740.— din, ki si jo predlagatelji razdelijo na tri enake dele. 2. Klemen Francu iz TOZD Projektivni biro, ki je podal predlog o racionaliziranju odrov v dvigalnih jaških je DS odobril nagrado v višini 6.250.— din. 3. Ing. Stergar Francu iz TOZD IGM Medlog za predlagan AKO električni pogon in dviganje breme na na vozičku za deponiranje svežih cevi v znesku 4.620.— din. 4. Gajšek Miroslavu iz TOZD IGM Medlog za predlog za porozen plašč iz glinopora za izdelavo vakumskih cevi v znesku 500.00 din. 5. ing. Pavlin Petru in ing. Črepinšek Elzi iz razvojne službe za racionalizacij ske posege pri stanovanjski gradnji in sicer: a) uvedba lastnega sistema montažnih betonskih sendvič elementov, ki so cenejši od izvedb drugih gradbenih podjetij, b) tehnologije proizvodnje in transporta teh elementov, c) racionalizacija pri sistemu projektiranja stanovanjskih objektov po sistemu tiuti-nord, d) Poleg prihrankov, ki so zagotovljeni z uvajanjem omenjenih posegov sta predlagatelja zahtevala odškodnino še za elaborate montažnih sendvič elementov, ki so bili prodani trem podjetjem: SGP Gorica, SGP Pionir Novo mesto in GP Tehnika ljubljana. Glede na prihranke v podjetju z uvedbo racionalizacij in glede na čisti dohodek prodaje elaboratov montažnih sedvič elementov je delavski svet odobril odškodnino v višini 23.149.00 din, ki si jo razdelita predlagatelja na dva enaka dela. Odškodnina je enkratna in je zajela prihranke za leto i974 in 1975. 6. Jamnišek Franc iz TOZD IGM, ki je predložil vgradnjo tresilne mreže za rušenje blokov v boksu granulacije od 0-5 in pri tem zmanjšal število delavcev za enega oziroma prihranil TOZD-u IGM 38.100,— din na leto, prejme odškodnino v višini 4.722.— din. 7. Oberžan Anton iz TOZD Mehanizacija, ki je predložil pomični vrtljivi drog, katerega je sam skonstruiral ter izvršil popravilo avtodvigala, buldožerja in dveh bagrov ter tako za dvakrat zmanjšal čas zastoja omenjenih strojev in prihranil podjetju 48.000.— din, prejme odškodnino v višini 5.450.— din. 8. Poženel Anton iz TOZD GO Celje, ki je podal predlog uspešnega koriščenja požarnih stopnišč pri stolpnicah, prejme zaradi smiselnega in pozitivnega (Nadaljevanje na 6. strani) Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Montažni sistem „lngrad” GIP »Ingrad« je v preteklem letu pričel s poskusno proizvodnjo elementov montažnega sistema, ki omogoča številne možnosti za gradnjo različnih vrst objektov n.pr. industrijski objekti, trgovine, kmetijski objekti, vzgo j no-var s t vene ustanove, upravne zgradbe, skladišča, športni objekti, internati itd. Vsi elementi, ki sestavljajo sistem, bazirajo na osnovnem modulu 1,20 m. Razvojna služba je že izdelala kataloge za osnovne konstruktivne tipe sistemov objektov ne glede na njihovo funkcijo, potem osnovne elemente 3. Zaradi naklona strešin ni možnosti zamakanja. 4. Enostavna rešitev toplotne izolacije. 5. Pri enostavnejših objektih je strop, ki je sestavljen iz (pi) plošč, že finalna stropna konstrukcija. 6. Možnost vizualne predstave ravne strehe pri različnih objektih. 7. Enostavno vključevanje objektov montažnega sistema v zazidalne soseske. 8. Ognjevarnost celotne konstrukcije. 9. Hitra izgradnja različnih ob- Prevoz montažnih elementov za hale sistema, vse karakteristične detajle in različne predloge, rešitev finalne obdelave streh, fasad in tlakov. Izdelani so tudi idejni projekti tipiziranih vzgojno varstvenih ustanov glede na naš montažni sistem. Da se je montažni sistem lahko tehnično in ekonomsko uveljavil, so zanj značilne številne prednosti pred klasično gradnjo: 1. Hitra in enostavna montaža. 2. Cena, ki je nižja od običajnega načina gradnje. j ek lov v kombinaciji z montažno fasado. Približna predstava o hitrosti gradnje je naslednja: zgradba velikosti 3000 m2 površine se lahko izdela in montira, skupaj s temelji in montažno fasado, v dveh mesecih. TOZD IGM Medlog predvideva za leto 1977 proizvodnjo 30.000 m2 elementov za različne vrste objektov. Z dograditvijo dodatne hale, nakupom kalupov in o- V letu 1976 smo v šestih mesecih zgradili tovarno TES v Senovem. Objekt obsega: proizvodno halo s trafo postajo, pisarniške prostore in zaklonišče. To je prvi objekt za trg, grajen v armirano betonski konktrukciji sistema »Ingrad«. Z dobrimi pripravami in organizacijo smo uspešno izvedli montažo konstrukcije in TOZD GO Laško je v predvidenem roku predala objekt investitorju. Vgradnji osnovna šola »Veljko Vlahovič« na Lavi stale opreme, bi se produkcija lahko povečala na 50.000 m2 elementov, kar bi tržišče, ki ga do-sedaj imamo, absorbiralo. V letu 1976 so bili zgrajeni naslednji montažni objekti: 1. Hala težkih elementov v Medlogu — 980 m2 pokritega dela, 390 m2 aneksa ter 1020 m2 deponij z žerjavno progo. 2. Ključavničarska delavnica PO — 860 m2. 3. Hala Senovo — 3800 m2 4. Šola Veljko Vlahovič v Celju. Uporabljene so strešne in e-tažne (pi) plošče površine 2770 m2. Poleg je zgrajena kompletna montažna mala šola — 270 m2. Postavljeni montažni objekti v letu 1977: — skladišče AERO Šempeter — 2370 m2, — telovadnica šole Veljka Vlahoviča v Celju — 700 m2 in 144 m2 v etaži, — skladišče piva »Zvezda« Murska Sobota — 1048 m2. Elementi so pripravljeni za naslednje objekte: — cestna baza Šentjur. Objekt je etažen 1000 m2, — proizvodna hala »Obnove« Celje — 1700 m2. Podpisane pogodbe za dela v letu 1977: — furnirnica LIK »Savinja« v Celju — 4600 m2, — večnamenski objekt Testilne tovarne Prebold — 470 m2, — proizvodna hala AC »AERO« Celje — 4600 m2, — proizvodna hala »Comet« Zreče — 5869 m2. Glede na zgoraj navedene podatke bo do konca julija 1977 izdelano in zmontirano 22.501 m2 hal, kar je velik uspeh za celotno podjetje GIP »Ingrad«. V procesu graditve montažnih objektov sta udeležena tudi TOZD Mehanizacija in TOZD Šentjur, ki montira elemente. Že pri ponudbi investitorju je potrebno, da se ovrednotijo stroški hale, prevoza in montaže, zato je zelo pomembno koordinirati delo med vsemi. Da ta vskladitev odlično funkcionira, je dokaz, da je bila hala površine 900 m2 v Murski Soboti prepeljana in zmontirana v treh dneh. Ugotovimo lahko, da je montažni sistem, ki je bil poskusno vpeljan 1976, v letu 1977 polno zaživel. GIP »Ingrad« je sedaj sposoben investitorjem ponuditi engineering, to pa pomeni, da lahko izvedemo celoten proces gradnje, torej od pridobitve vseh soglasij, projektov, izdelave montažnih elementov, do izvedbe celotnega objekta. Andrej Komel, dipl. gradb. ing. IZ TOZD IGM MEDLOG Velika pripravljenost Prizadevanje delavcev v TOZD IGM ne moremo oceniti kot novost. Ta relativno majhen kolektiv si ves čas gospodarske stabilizacije skuša najti poti in sredstev za izboljašnje delovnih in življenskih pogojev. Temu so priča akcije mladih in vseh drugih delavcev, ki so v preteklem letu s prostovoljnim delom večkrat pokazali pripravljenost izboljšati delovne pogoje, urediti delovno okolje in s tem prispevati svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem celotne družbe. Obsežni investicijski programi, za katerih izvršitev ni bilo zadosti sredstev s strani OZD, so zahtevali maksimalno zavzetost vseh delavcev TOZD v njihovi realizaciji. Kljub rednim vsakodnevnim obveznostim ob tekoči proizvodnji, so zrasle investicije miljardnih vrednosti, v katere smo delavci IGM vložili veliko svojih moči. Vedno smo se zavedali, da so finančne možnosti skromne in da si kolektiv celega Ingrada želi zgraditi industrijo gradbenega materiala na Iz naših TOZD - Iz naših TOZD področju celjske regije, sodobno in močno. Zavedamo se, da je do uresničitve vseh načrtov še daleč in da bo pot, ki je pred nami, polna ovir. Delavci TOZD IGM smo si e-notni, da moramo zgraditi tako industrijo gradbenega materiala, ki bo lahko kos sodobnim zahtevam tehnologije in potrebam po betonskih izdelkih, vsekakor pa potrebam gradbene operati-ve. snovna usmeritev naše razvojne politike za bližnjo perspektivo. Potreba po organizirani razvojno-raziskovalni dejavnosti, kakor tudi hitra izdelava tehnične dokumentacije za naše tipske objekte, nujna. Brez tako organiziranega dela nam še tako razvita in izpopolnjena tehnologija ne bo mogla dati pričakovanih rezultatov. Drugi del problema, ki ga želimo nakazati, so potrebe po in- Sodobna proizvodnja betonskih cestnih robnikov Potrebno je vedeti, da se današnja industrija gradbenega materiala hitro spreminja, osvajajo se nove tehnologije, odkrivajo novi materiali. Vsemu temu moramo slediti in pravočasno ukrepati. Potreba po betonskih izdelkih je prisotna povsod po Jugoslaviji, tako tudi v naši regiji. Potrebna je le pravilna orientacija. Raziskava tržišča tudi in predvsem izven meja naše ožje do-novine se kaže kot nujna. Možnosti povezovanja in sodelovanja z delovnimi organizacijami gradbene stroke, predvsem takimi, ki razpolagajo z ustreznimi materiali za doseganje visokih kvalitet betonov, naj bi bila o- vesticijskih sredstvih v letu 1977. Poleg manjših potreb o-slaja le še ena večja investicija, to je sosednja ladja hale za težke elemente z žerjavom. Z izgradnjo le te bi lahko resnično organizirali industrijsko proizvodnjo težkih elementov. Vse kaže, da imajo delavci Ingrada tudi za takšne probleme razumevanje. To pa je za TOZD IGM tudi spodbuda za čimvečja prizadevanja. To je bilo nanizanih le nekaj problemov z vidika IGM v pričakovanju, da jih bomo v sodelovanju in solidarnostni pomoči zaneslijvo skupaj rešili v dobro Ingrada in družbe kot celote. Franc Stergar, ing. Nasa interna banka Že lani je pričela v okviru finančne službe v skupnih službah poslovati interna banka. Da bi bili seznanjeni z nekaterimi osnovnimi nalogami, ki jih opravlja Interna banka, zakaj je bila ustanovljena in s čigavimi sredstvi razpolaga, je na nekaj zastavljenih vprašanj u-redništva odgovoril šef interne banke, dipl. oec. Nikola Schell. Kdaj je pričela poslovati Interna banka? Kot začetek poslovanja interne banke se lahko smatra 1. 1. 1976. To je čas, ko so konstituirane nove temeljne organizacije na osnovi razdelitve prvotnega TOZD gradbena operativa. Ta datum se tudi ujema s kadrov- sko okrepitvijo interne banke oziroma s prihodom knjigovodje za interno banko. Kakšne osnovne naloge opravlja interna banka? Osnovne naloge, ki jih opravlja interna banka so naslednje: — spremlja promet denarnih sredstev vsake TOZD z vodenjem internih tekočih računov, — omogoča koncentracijo oziroma združevanje sredstev TOZD, — najema in daje vse notranje kredite, — sodeluje pri najemanju zunaj njih kreditov, kakor tudi pri kreditiranju zunanjih investitorjev, — delno opravlja devizne posle in vodi evidenco tujih kreditov ter skrbi za redno vračanje le-teh v skladu z režimi uvoza, — izdeluje zbirne tedenske in mesečne plane potrebnih finančnih sredstev za nabavo materialov in storitev za vsako posamezno TOZD, — opravlja operativno kontrolne posle analiz (razne evidence in obračun). S kakšnimi in čigavimi sredstvi razpolaga interna banka? Interna banka razpolaga s finančnimi sredstvi temeljnih organizacij, potem s sredstvi, ki jih pridobi od zunanjih kredi-torjev in z deviznimi sredstvi. Kako se temeljne organizacije medsebojno kreditirajo? Temeljne organizacije se medsebojno kreditirajo s posredovanjem interne banke. V ta namen se izdelajo posebne kreditne pogodbe, iz katerih je razvidna višina kredita in pogoji kreditiranja. Kakšne koristi Imajo temeljne organizacije pri združevanju sredstev v interno banko? Z združevanjem sredstev pri interni banki se ustvarja enotni finančni potencial za potrebe TOZD ter se s tem dosega možnost poslovanja z manjšim obsegom obratnih sredstev, kar je skupen interes TOZD in krepi delovno organizacijo kot celoto. V primeru, da ima na primer ena temeljna organizacija trenutno negativni saldo na internem tekočem računu, se lahko izplačila dolgov opravljajo iz skupnega žiro računa, kar pomeni, da se z združevanjem sredstev dosega izenačevanje ri-zika. Ob koncu vsakega obračunskega obdobja se razčistijo medsebojni odnosi med TOZD. Ali se zagotavljajo s poslovanjem interne banke čisti računi med temeljnimi organizacijami? S poslovanjem interne banke se zagotavljajo čisti računi med temeljnimi organizacijami zato, ker interna banka vse poslovne dogodke in spremembe spremlja ter evidentira. Delavski svet je sklenil Nadaljevanje iz 4. strani) predloga minimalno nagrado v smislu 42. člena pravilnika v višini 500.— din. 9. V zvezni z inventivno dejavnostjo je DS predlagal, da se množična inventivna dejavnost pospeši v vsaki TOZD, da se čas od prijave pa do izplačila odškodnine skrajša ter da se v vsaki TOZD formira, jo komisije za pospeševanje, pripravo in nrvo o-cenitev inovacijskih predlogov preden se da predloge v obravnavo za inovacije. 10. Predlagane odškodnine so izračunane na podlagi določil pravilnika o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah. Pri dosedanji praksi in glede na nove predpise, pa se je pokaza- lo. da bo potrebno pravilnik dopolniti oziroma spremeniti, zato je delavski svet naročil odboru za samoupravne akte in odboru za racionalizacije in tehnične izboljšave ter strokovni službi, da to čimprej opravijo. — Delavski svet je razpravljal o obrambnih pripravah v GIP »Ingrad«, izvajanju LO in družbene samozaščite po TOZD ter imenoval odbor za LO in družbeno samozaščito na nivoju podjetja. — Reševal je stanovanjsko problematiko ter odobril ® Gašperič Francu dodelitev garsonjere v šaranovičevi ulici, ki jo je izpraznil Vi-tanc Marjan, # Gruškovnjak Štefanu tro- sobno stanovanje v ST-9-6 /G na Lavi, • Petek Ivanu iz TOZD IGM posojilo za adaptacijo stanovanjske hiše v višini 30.000,— din, S Režek Edvardu iz TOZD GO Ljubljana je odobril posojilo za nakup novega stanovanja v višini 250.000 din in to iz rednih stanovanjskih sredstev 150.000 din, iz sredstev za strokovnjake pa v višini 100.000 din. Dalje je DS odobril odkup dvosobnega stanovanja v Ljubljani, ki ga sedaj poseduje Režek za potrebe TOZD GO Ljubljana. — Odobril je nekaj prošenj za plačilo šolnin za šolanje članov kolektiva ob delu. — Odobril je povišanje premije za kolektivno zavarovanje članov kolektiva od 6.30 na 10.— din mesečno na člana kolektiva. Na podlagi povišane premije bi bile izplačane zavarovalne vsote v primeru smrti ali invalidonsti v naslednjih zneskih po posameznih skupinah nevarnostnega razreda (po pravilniku zavarovalnice): Za posameznega zavarov. znašajo zavarovalne vsote skupina nevarn. b c razreda g '-5 za p 15 > c .39 naravnz smrt din I 41.760 83.520 2.000 II 27.840 55.680 2.000 III 20.880 41.760 2.000 IV 16.700 33.400 2.000 V 13.930 27.840 2.000 Ivica Bezlaj 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000000000000000000000000030000000000000 Ustanovili smo aktiv ZSMS Domska skupnost Že vrsto let je ostajalo le na poskusih, da bi združili učence v organizirano celoto, da bi imeli svoje vodstvene organe in program dela. Nekako odmaknjeni in skoraj zapostavljeni so bili učenci v Domski skupnosti, čeprav smo vsi vedeli, da so ravno tam skrite rezerve, ki lahko poživijo in pospešijo naše delo. Iz omenjenih razlogov smo pristopili k ustanovitvi aktiva ZSMS Domska skupnost, ki spada neposredno pod predsedstvo KK ZSMS GIP Ingrad Celje. U-stanovni sestanek, ki je bil 3. 3. 1977, je pokazal, da smo vso stvar postavili na noge, vendar bo treba delo pravilno začrtati in usmeriti, da ne bo prišlo do razhajanj. Da bo organiziracijska oblika aktiv, smo se odločili zato, ker je vsak učenec že član 00 ZSMS, kjer je zaposlen in po statutu ne more delovati še v eni osnovni organizaciji ZSMS. Aktiv bo združeval delo vseh u-čencev, ki so nastanjeni v delavskem naselju. Predsedstvo akti- va sestavljajo predsednik, sekretar in blagajnik ter sedem delegatov delovnih skupin. Aktiv i-ma tudi posamezne sekcije in krožke, katerih vodje se po potrebi lahko vabijo na seje predsedstva aktiva, ki je dolžno v najkrajšem času na osnovi smernic in izhodišč izdelati konkretizirani akcijski program za tekoče leto. Aktiv ZSMS Domska skupnost oziroma njegovi člani, se bodo lahko z vso pravico udeleževali vseh akcij, prireditev in tekmovanj v okviru podjetja z lastnimi predstavniki ali ekipami. Na prvi prihodnji seji koordinacijskega sveta bomo dali v razpravo predlog poslovnika o delovanju aktiva, ki je nujno potreben, da ne bo prišlo do razhajanj v mišljenju 00 ZSMS, ki imajo učence kot svoje člane in predstavniki aktiva ZSMS. To bi bil zelo grob opis delovanja in organiziranosti aktiva, v prihodnjih številkah glasila pa še kaj več. Dani Kerkoš Bodimo kritični do samega sebe in svojega dela Delo mladih in organiziranost mladine v Ingradu je izven meja našega podjetja zelo dobro ocenjeno in se ponašamo kot ena najboljših sredin v Celju. Kjub temu pa prihaja med našim delom do momentov, ko posamezniki pozabite na svoje odgovornosti in zadolžitve. Ni biti težko član ZSMS, težje je biti dober in vesten mladinski delavec. Delo vsakega posameznika je sicer cenjeno, a veliko več uspeha bo pri akcijah in nalogah, ki jih postavljamo, če bo delo timsko, se pravi, če bo čimveč mladih s svojimi idejami skrojilo določeno nalogo in jo speljalo do konca. Žal opažamo, da vse prevečkrat odpovedo predsedniki nekaterih OO ZSMS po TOZD, tisti, ki naj bi bili gonilna sila pri delu in izvrševanju nalog, ki jih dobijo na skupnih sestankih. Predsedniki osnovnih organzacij so tisti, ki imajo vpogled do vsakega še tako skritega posameznika v neposredni proizvodnji, katerega morajo pritegniti k sodelovanju in ga zainteresirati za delo, ki ga že po naravi privlači. Dve neizvršeni nalogi v začetku leta naj bosta znak in opozorilo, da se podobne reči ne bodo več dogajale. Kompromisov pri našem delu ne sme biti in zelo neprijetno bi bilo, če bi se morali v bližnji prihodnosti posluževati kadrovskih sprememb v vodstvih OO ZSMS po TOZD. Dani Kerkoš Naša beseda 77 Tudi letos se je naša dramska skupina, ki deluje v okviru koordinacijske konference ZSMS, udeležila Naše besede 1977, ki je bila v SLG Celje, 19. marca 1977. Nastopili smo kot edini zastopniki DO. Za pripravo nastopa smo imeli zelo malo časa, a smo kljub časovni stiski uspeli pripraviti recital. Sodelovali smo z delom TITO-TITO. Žal si kljub rezerviranim vstopnicam, ki jih je posala koordinacijska konferenca ZSMS Celje, recital ni ogledal nihče iz naše DO. Zopet smo ostali sami. Dramska skupina »Ingrad« na proslavi 8. marca Dramska skupina lani Mladina v TOZD Montana Žalec Z integracijskimi procesi dobivamo nove zadolžitve tudi mi mladi. Po uspelem referendumu je bil v mesecu januarju posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Montane Žalec in GIP Ingrad Celje, kjer smo sprejeli več važnih zaključkov. Mladina v Montani ni organizirana, čeprav je zaposlenih glede na starostno mejo 33 mladih, od katerih sta dva člana ZK. V letih nazaj je bilo več poskusov, da bi delo mladine oživeli, vendar je bil vedno največji problem zaradi dislociranosti obratov. Iz lastnih izkušenj vemo, da to ni in ne sme biti vzrok neorganiziranosti, zato smo si zadali nalogo, da do konca meseca marca organiziramo ustanovno in volilno konferenco 00 ZSMS Montana Žalec, s tem, da se predčasno ustanovi iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za brezhibno izvedbo konference. Do tega časa ima TOZD Montana v predsedstvu KK ZSMS GIP Ingrad svojega začasnega delegata, ki je vabljen na vse seje koordinacijskega sveta. Dani Kerkoš Zaradi nenadnega odhoda šestih članov naše dramske skupine (Anica Ramšak, Nuša Re-brhar, Valerija Škerbec, Jožica Ocvirk, Rudi Štiftar in Davor Wimmer), smo bili primorani iskati nove člane dramske skupine. To je bilo težko, vendar nam je uspelo pridobiti za naše delo devet novih članov. Pripravljali smo programe za naše najvažnejše praznike. V prvi vrsti smo se pripravljali za proslavo 29. novembra, ki je bila združena s podelitvijo jubilejnih nagrad članom kolektiva, podelitvijo priznanj inovatorjem in s podelitvijo pokalov za športne dosežke. Za to priložnost smo naštudirali recital z naslovom OB DNEVU REPUBLIKE. Ta nastop je bil obenem tudi naša premiera v novem se- stavu. Recital je dobro uspel in nam dal spodbudo za nadaljnje delo. Zelo veliko dela je bilo tudi pozneje. Zastavili smo si nov cilj, v roku 22 dni pripraviti recital za 22. december in obenem predstaviti naš ansambel. Sredi decembra smo se tudi dogovorili, da obnovimo veseli večer ter se odzovemo povabilu bolnice v Vojniku. S tem programom smo nastopali nato še drugje. Naš nastop za 22. december, ko smo sodelovali s kulturnim programom in ob zaključku predstavili ansambel, ni bil preveč čislan. Mimogrede povedano je bilo med govoricami opaziti, da nekaterim še danes ni povsem po volji, da se ta zvrst dramskega dela drži pri nas. No upam, da smo tako mišljenje s kasnejšimi nastopi v okviru naše dramske skupine, ki so več kot uspeli, popolnoma Zavr- li. Kasneje smo nastopali še: 23. decembra za družbenopolitične organizacize Ingrad, 27. za sindikat delovne skupnosti skupnih služb, 28. v nevropsihiatirični bolnišnici v Vojniku, 28. v vojašnici na Mariborski cesti (ob 9. uri), ob 13. uri istega dne pa že v Domu železarjev za UJV Celje. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem družbenopoitičnim organi- zacijam podjetja, ki so nam pomagale ob določenih težavah ter v prvi vrsti našemu mentorju Franciju Beleharju. Zlatko JalSovec V TOZD GO Žalec Pet mladincev v naši TOZD je izrazilo željo, da postanejo člani ZK. Po pregledu njihovih prošenj in ob upoštevanju delovnih ter moralno-političnih kvalitet, so bili trije mladinci, KV tesarji, Nebojša Popovič, Miladin Jovič in Milenko Arsenič, ki je ob- prvi mladinci v ZK enem tudi član predsedstva naše OO ZSMS, sprejeti v članstvo ZK. To so prvi mladinci v naši TOZD, ki so postali člani ZK in potrudili se bomo, da ne bodo zadnji. Drago Svoboda Delovno okolje -ogledalo zaposlenih Mladinci TOZD Mehanizacija in Proizvodnih obratov smo ob koncu preteklega leta organizirali skupno akcijo čiščenja delovnega okolja, ki se je iztekla v treh popoldnevih. Uredili smo parkirne prostore ter okolico in s tem dali svoj prispevek k lepšemu videzu naših obratov. Ob vseh večjih praznikih na koncu leta smo poskušali s primerno okrasitvijo opozoriti na to, da delo mladih v obeh temeljnih organizacijah ne zamira. Pozivamo ostale OO ZSMS, da organiziramo interno tekmova- nje v številu opravljenih udarnikih ur v enem koledarskem letu. Miran Knez REBUS Obisk iz sončne Makarske Sredi januarja so bili gostje OK ZSMS Celje predstavniki mladih iz Makarske, s katerimi smo navezali stike tudi mladinci iz Ingrada. Prijateljsko sodelovanje med mladino obeh mest je pomembno tudi zato, ker i-mamo Celjani v Makarski že vrsto let počitniški kamp Savinja in je s tem neposredno omogočeno skupno delovanje. Omejili smo se na kulturno, zabavno in športno področje z občasnimi obiski in dopisovanjem zaradi velike oddaljenosti med krajema. Na neuradnem prijateljskem posvetu smo s predsednikom OK ZSMS Makarska, Mirom Ravličem, izmenjali mišljenja in izkuušnje o delu in organiziranosti. Prva skupna akcija bo v mesecu maju, ko bo delegacija mladih iz Celja vrnila obisk Ma-karčanom. Zraven naj bi bilo tudi pet mladincev Ingrada, po možnosti kegljači, ki se bodo srečali z mladimi iz tamkajšnjega gradbenega podjetja. Da je bil obisk zares prijeten, priča fotografija s celjskega drsališča, kjer so Makarčani, vajeni sonca in morja, preizkušali trdnost spolzke ledene ploskve. Po nekajdnevnem smučanju na Golteh, kjer je marsikdo od njih prvič stopil na snežno odejo, je bilo drsanje spet nekaj novega in izvor smeha ter skušnjave. Splošna ocena pa je bila, da so vsi hitro prilagodljivi na zimske športe. Po drsanju so si o-gledali objekt in hokejsko tekmo. Tako vnetih in glasnih navijačev celjski hokejisti še niso imeli. Slovo z mladimi iz Makarske je bilo prisrčno tako, kot vsi dnevi, ki so jih preživeli v naši sredini. Podarili smo jim značke našega podjetja, mi pa smo prejeli spominsko knjigo o Makarski rivieri s posvetilom. V domači kraj so se vračali z naj lepšimi spomini in našo željo, da sodelujemo z njimi še v bodoče. S tem, ko se bomo mladinci Ingrada vključili v sodelovanje z mladimi iz Makarske, bomo uresničili Titove besede o krepitvi in ohranjanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Miran Knez isinnimsinjinnnnsinjinnnsinsinniinnnnrdnnnnnnnnMrtniinnsi ja NAS ODNOS DO SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Vsi vemo, da je 8. februar dan smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Vemo pa tudi, da je ta dan slovenski kulturni praznik. Na vhodnih vratih v naše upravno poslopje je ju pritrjeno obvestilo o proslavi v počastitev Prešernovega dne. Ves teden, vsak dan hodimo mimo tega obvestila. Smo ga prebrali? Ali smo za hip pomisli- ju li, kaj pomeni to obvestilo. Za njim se skriva nešte- j:j to ur dela mladih entuziastov — naših sodelavcev, ki v popoldanskih urah pripravljajo pogram prosla- ja ve Prešernovega dne. Veliko ur, ki smo jih porabili j zase, so oni vložili v to, da so pripravili program proslave. To so mladi ljudje, za katere sem prepri- ja čana, da jih zanima še marsikaj drugega. Da bi svoj § čas lahko porabili tudi dragače. Zase. Toda ne, oni rij so za nas in zase obudili spomin na našega pesnika, la na njegovo življenje in na njegove pesmi. Se več. jjj Pripravili so kratko enodejanko — komedijo »Ho- j tel PLAZA«. In naredili so našo sindikalno dvorano ja primerno prazniku. In rezultat vsega: na dan praznika ob 17. uri popoldne je vse pripravljeno za proslavo. Samo še tisti, za katere so proslavo pripravili ja manjkajo. Ura je 17.15 in v dvorani se je zbralo le cj 15 ljudi. Čudno se počutim, ko sedim v prazni dvorani, jj Vprašujem se, kako je šele njim, ki so se tedne pri- u pravljali za ta dan. Ko ugasnejo luči in se prične ijj program, premišljujem o tem ali ljudje danes res ja nimajo več časa in posluha za lepo slovensko besedo in ne nazadnje za trud in prizadevanje mladih, jjj Nataša Klemen cj Stanovanjska gradnja na Danskem Gradbeni center Slovenije je v sodelovanju s SAP Ljubljana organizirala strokovni ogled razstave v Kopenhagenu pod naslovom »gradnje za milijarde« in vzporedno s tem tudi ogled stanovanjske gradnje. Poudarek je bil predvsem na socialni gradnji oziroma na velikih satelitskih naseljih. Čeprav je Danska dežela, ki ima znatno višji standard kot mi, smo se lahko o racionalni gradnji veliko naučili. Navedla bi le nekaj glavnih značilnosti, ki bi bile posnemanje vredne ali vsaj služile kot smernice za razmišljanje o usmerjanju naše stanovanjske gradnje. m flsg- s« ; :=si Es**- l*od>rm]| I*1 ll - _ «*■»«■* l*-he* . , ««■■■ i« »■ »• ■f—. —i «■ 16-etažne stolpnice iz modularnih armiranobetonskih elementov v eni izmed sosesk Danska je velika le za dve Sloveniji, a kljub temu gradijo stanovanjske soseske do 2000 stanovanj in več. Kompeksi so urbanistično rešeni tako, da je celotna zazidava predvidena iz dveh ali treh različnih tipiziranih zasnov, ki se ponavljajo v različnih kompozicijah. Sam sistem gradnje je pretežno velikopanelni montažni sistem, ki ga zasledimo celo pri individualni gradnji. Betonski elementi so v večini ohranjeni v vidnem betonu. Kot bistveno značilnost tega tako razširjenega montažnega sistema bi omenila, da je zasnovan strogo v modularnem rastru, ki je reduciran na tri osnovne skupine modularnih elementov: 6 M, 12 M, 24 M. Po debelini se ločijo za razpone pod 54 M in razpone do 63 M. Celotna stanovanjska soseska sestoji iz okrog 50 takih različnih elementov. Za ilustracijo, kako ta red vpliva na ceno gradnje, smo si ogledali drugo sosesko, kjer je število različnih elementov naraslo na 90. To je tako vplivalo na ceno, da je še danes v tej soseski veliko neprodanih stanovanj, čeprav je dograjena že več let. Glede zasnove stanovanj bi bilo vredno omeniti, da so stanovanjske površine na račun skromnejših obdelav znatno večje kot pri nas. Saj meri dvoinpolsobno stanovanje že do 97 m2, prevladujejo pa triinpolsobna stanovanja s površinami do 130 m2. Zelo dobro je urejen tudi center sosesk z vsemi servisi, pralnicami (v stanovanjih ni pralnih strojev), delavnicami, centri in ostalim. Posebna skrb je posvečena otroškemu varstvu in zelenim površinam. Promet je popolnoma ločen od peš cone. Vsako stanovanje ima po tri parkirne prostore, ki so delno pokriti (pod objekti), delno na prostem. Čeprav gre za velike aglomeracije betonskih objektov, učinkujejo te soseske zaradi intimnosti zaključnih zelenih površin humano. To dokazuje tudi življenje ljudi v takih soseskah. Odtujenosti, ki je pristojna v večini velikih naselij, tu ni zaslediti. Verjetno je k temu pripomogel tudi urbanizem, ki je pri novejših soseskah opustil gradnjo nad 4 etaže. Nasploh pa 50 odstotkov celotne gradnje na Danskem zavzema individualna gradnja, ki je prav tako organizirana na večjih zazidalnih kompleksih in podrejena enakemu redu. Glede materialov ima tu opečna gradnja prednost pred velikopanelno betonsko gradnjo. Zanimiv je tudi hiter odziv Danske na sve- Otroško Igrišče — v ozadju 4-etažnl montažni stanovanjski objekti Skupna pralnica, ki jo uporabljajo vsi stanovalci soseske, ker v stanovanjih nimajo pralnih strojev. Tu so tudi sušilni in likalni stroji. Na balkonih ni videti perila tovno energetsko krizo. Takoj se je močno zaostril predpis o toplotni izolaciji objektov. Debeline izolacijskih slojev, ki so pretežno iz mineralne volne, dosegajo debelino tudi do 30 cm, normalne izolacije zunanjih zidov pa so od 15 do 20 cm. S tako izdatno izolacijo dosežejo prihranke tudi do 10001 goriva na 100 m2 stanovanjske površine v enem letu. Zanimivo je, da prej izolaciji niso posvečali posebne pozornosti. Ker nas tarejo enaki problemi, se bodo prav gotovo tudi pri nas gospodarni investitorji odločili za tak ukrep, čeprav predpisi tega še ne zahtevajo. Veliko je še tega, o čemer bi bilo vredno razmisliti, najbolj od vsega pa bi nam bila lahko v pouk skromnost bogatega naroda. Elza Črepinšek, dipl. ing. arh. Iz TOZD GO Ljubljana Tloris dvoinpolsobnega stanovanja s površino 97 m2. Viden je instalacijski vozel, ki združuje sanitarije in kuhinjo v skupno vertikalo Dva tlorisa trosobnega stanovanja z dvema kabinetoma, velikosti 123 mz in 128.3 m2 Stanovanjski bloki »Koseze« Ljubjana so terasasti, prizmatičnega prereza. V enem objektu je 40 stanovanj, skupno neto stanovanjske površine 3596 m2. Sistem gradnje je liti beton s toplotno zaščito Dryvit. CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Gradbeništvo v resoluciji Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na sejah ob koncu februarja sprejeli končno besedilo resolucije o izvajanju družbenega plana občine Celje (v okviru petletnega načrta) v letošnjem letu. Po tem izredno pomembnem dokumentu se bo družbeni proizvod v občini letos povečal za 6.5%. industrijska proizvodnja za 7, izvoz za 7.5, zaposlenost za 2, produktivnost dela za 4, investicije v osnovna sredstva za 6 in realni osebni dohodki na zaposlenega za 2 do 3%. V resoluciji ima posebno poglavje tudi gradbeništvo ter industrija gradbenega materiala. Tako so med drugimi navedene naloge tega področja: Organizacije združenega dela na tem področju bodo morale doseči v tem letu večjo stopnjo sodelovanja in povezanosti z ustreznimi povezovalnimi procesi zato, da bi zagotovile kompletnejšo in kakovostnejšo ponudbo na ožjem in širšem prostoru. V ta namen bodo organizacije združenega dela tega področja pristopile k ustrezni projektni nalogi skupaj z Razvojnim centrom. To projektno nalogo pa bo treba, pred končno odločitvijo, primerjati in povezati tudi s projektno nalogo razvoja malega gospodarstva, ki je že v izdelavi, zaradi analize možnih skupnih točk nadaljnjega razvoja obeh dejavnosti. Občinska priznanja Po novem so vsa družbena priznanja in nagrade, ki jih podeljuje celjska občina zajeta v enem občinskem odloku. In ne samo to. Nekaterim dosedanjim priznanjem so dodali nova. Doslej je celjska občinska skupščina podeljevala za posebne zasluge za mesto in občino naziv častnega meščana, zatem Šlandro-vo nagrado in Priznanje samoupravi; aleem. . Vsem tem družbenim priznanjem pa je dodala še Celjski grb, Priznanje občine in Plaketo mesta Celja. Ta nova priznanja bo po-daljeval izvršni svet občinske skupščine, in scier Celjski grb za dosežke na športnem in kulturnem področju, Priznanje občine za uspehe in dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti v občim ter Plaketo mesta Celja, ki ima tri stopnje, kot priznanje za kvaliteto izdelkov, razstavljenih na sejmih in razstavah v občini. ključavničar iz Proizvodnih obratov. Na lastno željo sta odšla: Jakop Jože, VK strojnik iz Mehanizacije in Bosnar Martin, KV stavbni ključavničar zi Proizvodnih obratov. Samovoljno so odšli: Blagojevič Radoljub, KV tesar, Antunovič Marko, NK delavec, Lakič Nedeljko, NK delavec in Šabič Munib, PK zidar zi Celja; Durakovič Atif, PK delavec, Šesičar Antonija PU čistilka, Božič Duško, PK delavec iz Šentjurja; Čavič Jovo, NK delavec iz Žalca; Subotič Slavko, PK delavec, Bečirovič Sakib, PK tesar, Mamzič Sead, PK tesar, Ičano-vič Bečir, PU tesar in Kahrima-novič Rukib, PK železokrivec vsi iz Ljubljane; Vučetič Mihajlo, KV strojnik iz Mehanizacije; Mitrovič Savo, PK železokrivec iz Medloga; Brglez Ivan, KV sli-kopleskar iz Proizvodnih obratov; Zupanc Terezija, KV kuharica iz Obrata družbene prehrane v Celju. Na novo življensko pot so stopili: Filipčič Leonard, Kadrič Hiz-mo in Arsenič Djuradj iz Celja; Blagojevič Branislav iz Laškega. Naraščaj v družini so dobili: Ogrič Bajro, Požegič Rašid, Šistek Adem, Kovačevič Jožo in Blazinšek Viljem, vsi zi Celja; Kosec Stjepan in Marčeta Pejo iz Laškega; Hidžič Seval iz Šentjurja; čarkič Mesud iz Žalca in Kovač Anton iz Proizvodnih obratov. Jožica Verdnik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem IO o-snovne organizacije sindikata temeljne organizacije Mehanizacija za enkratno denarno pomoč, ki sem jo prejel, ko mi je umrl oče. Rade Lupret ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta IVANA LESJAKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v temeljni organizaciji Mehanizacija za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jože Lesjak z družino OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJCOOOO Letos mladinski festival Celje bo letos znova zaživelo kot festivalsko mesto, kot organizator tradicionalnega mladinskega pevskega festivala. Tudi letošnja prireditev, od 26. do 29. maja, bo imela mednarodno razsežnost, in bo po vsej verjetnosti tudi osrednja prireditev v mestu ob Savinji v počastitev meseca mladosti. . . , Na festivalu bo sodelovalo deset slovenskih m enajst zborov iz bratskih republik. Iz tujine so že zdaj prijavili udeležbo zbori iz Čchosovaške, Finske, Belgije in Zvezne republike Nemčije. Po vsej verjetnosti pa bodo nastopili še zbori iz Bolgarije, Estonije, Nemške demokratične republike in Madžarske. Kadrovske vesti V JANUARJU IN FEBRUARJU SMO IMELI TELE KADROVSKE SPREMEMBE Pridobili smo nove sodelavce: čakš Stanislav, KV zidar, Bre-kalo Ivan, KV zidar, Djulbič Sa-fet, VK zidar, Hoti Hazir, PU tesar in Pavlovič Pejo, KV zidar v Celju; Dizdarevič Delija, Diz-darevič Osme, Draganovič Ha-sib, Lovrenovič Momčilo in Vrabič Janez, NK delavci v Šentjurju; Djurič Petar, NK delavec v Žalcu; Strnad Ivan, gradbeni tehnik v Ljubljani; Sadar Andrej, KV strojni ključavničar v Mehanizaciji; Maslič Luka, Go-renšek Stanislav, Islami Bajram, Lukič Milan, Matavšek Martin, Pavrič Jože in Vrbošek Srečko, NK delavci v Medlogu; Kampuš Aleksander, NK delavec in Zagoričnik Vojko, KV inštalater centralne kurjave v Proizvodnih obratih; Furman Srečko, KV kurjač centralne kurjave v Delavskem naselju; Tratar Franc, ekonomist in Gazvoda Marija, socialna delavka oba v Skupnih službah. Iz JLA so se vrnili: Hrovat Drago, KV zidar in Tamše Silvo, KV zidar v Celju; Medjič Šaban, KV tesar iz Žalca; Mastnak Milan, KV elektrikar iz Mehanizacije. Invalidsko sta bila upokojena: Esih Franc, rojen 3. 12. 1925, KV strojnik v Medlogu. V podjetju je bil zaposlen polnih 25 let in 4 mesece. Trkulja Mile, rojen 10. 6. 1937, VK tesar v Laškem. V podjetju je bil zaposlen polnih 11 let in 9 mesecev. V JLA odšel: Podkraješk Franc, KV stavbni V soseski ŠS-7/1 Ljubljana-šiška gradimo skupaj z GP »Tehnika« stanovanjska bloka s skupno 142 stanovanji. XV. zimske ŠIG v Kranjski gori Smučarji »Ingrada« na otvoritvi ŠIG 77 Jubilejne 15. zimske igre so bile množična prireditev, saj se jih je udeležilo več kot 1300 gradbincev. Organizator »Slovenija ceste« iz Ljubljane je odlično pripravil proge za tekmovalce iz 83 podjetij. Ingrad se je iger udeležil z ekipami v alpski disciplini (dosegli 24. mesto), v tekih ni sodeloval. V skupni uvrstitvi je zasedel 38. mesto s 534.33 točkami. Zmagovalec je bil Gradbinec Kranj 1832.77, 2. IMP Ljubljana 1763.43, 3. Gradis Ljubljana 1706.76 točk itd. Za Ingrad so tekmovali: Ženske: 44. Vlasta Oberžan 68.61 točk, Meta Lesjak 9.48 točk (uvrščenih 136, odstopila 1). Moški nad 40 let: 32. Franc Berginc 80.45 točk, 98. Milan Colarič (38.83), 136. Leon Črepin- šek (14.87), 137. Ivan Čmak (14.24), 154. Ivan Trobiš 3.52 točke (uvrščenih 158, diskv. 1, odstopili 3). Moški od 33 do 40 let: 67. Karl Rom (62.01), 98. Vinko Čater (44.17), 116. Andrej Komel (33.81), 122. Anton Mohar (30.55) in 154. Alojz Kranjc 11.94 točk (uvrščenih 173, odstopilo 10). Moški do 33 let: 73. Anton Špi-ljak (71.03), 93. Karl Gornik (62.98), 130. Igor Gorjup (48.09), Izven konkurence — v patruljnem teku, je nastopil Roman Aj-ster in zasedel 46 mesto 158. Stane Kovač 36.82 točk, Dušan Ribežl je odstopil (uvrščenih 247, odstopilo 26). v. š. ŠAH V KOČEVJU Šahisti so tekmovali 27. februarja v Kočevju. Nastopilo je 35 ekip. Organizator tekmovanja je bil »Zidar« Kočevje. Naši šahisti so z lahkoto zmagali, a kljub temu je bilo celodnevno šahiranje zelo naporno. Pa tudi nedelja ni primeren dan za šah. To bodo morali organizatorji prihodnjih tekmovanj u- STRELJANJE V TRBOVLJAH Organizator tekmovanja v streljanju je bil GIP Beton Zasavje, TOZD operativa Trbovlje. Med 44 sodelujočimi moškimi ekipami so se v finale uvrstile: Konstruktor Maribor 866, Beton Zasavje Zagorje 860, Salonit Anhovo 851 in Stavbar Maribor 840 krogov. Naša ekipa (22. Ivan Ahtik 172, 49. Marko Kobale 164, 59. Velimir Todorovič 162, 101. Alojz KEGLJANJE V CELJU Najbolj množična panoga na vsakoletnih ŠIG je kegljanje. Letošnjega, ki je bilo 12. in 13. marca, se je udeležilo 606 moških in 115 žensk. Nastopilo je 25 ženskih ekip, v finale pa so se vrstile: »Ingrad« Celje 1582, »Vegrad« Velenje 1514, »Poinir« Novo mesto 1513 in »Cementarna« Trbovlje 1481 podrtih kegljev. Za Ingrad so izvrsto kegljale (2 x 50 lučajev): Metka Lesjak 412, Ljuba Podbrežnik 399, Ivica Bezlaj 386 in Krista Novak 385 podrtih kegljev. XXVII. športne igre g rad bi ncev Slovenije 1977 poštevati. Za Ingrad so nastopili Franc Brinovec (12.5 točk), Zvonko Streicher (13.5), Tomo Stud-nička (13.5), Milan Ojstrež (13.5), Vinko Harinski (12.5) in Anton Hajnšek (9). V finale so se uvrstili: Ingrad Celje 43.5, ZRMK Ljubljana 36, Konstruktor Maribor 32 in Gradis Ljubljana 25.5 točk. Streicher Krajnc 153 in 110. Franc Belehar 149 krogov) je zasedla 13. mesto s 799 krogi. Ženskih ekip je nastopilo 20. V finalu bodo nastopile ekipe: Pionir Novo mesto 474, IMP Ljubljana 473, Izolirka Ljubljana 467 in Stavbar Maribor 462 krogov. Naša ekipa (6. Zvonka Perovič 162, 31. Milena Petrič 129 in 32. Ema Pelko 129 krogov) se je u-vrstila na 6. mesto s 420 krogi. Tekmovanje je bilo 9. marca 1977. V. Š. Moških ekip je nastopilo 56, tekmovali so v borbenih igrah 19., 20., 26. in 27. marca na kegljišču Ingrada. Nastop v finalu so si priborili: »Gradis« Ljubljana 943, »Konstruktor« Maribor 929, »Ingrad« Celje 910 in »Cementarna« Trbovlje 908 podrtih kegljev. Za Ingrad so tekmovali: Dušan Vanovšek, Ivan Ahtik, Maks Lipovšek, Branko Orešnik, Dušan Lipovšek, Ivan Cizej, Milan Lipovšek, Stane Turščak, Zdravko Radič, Jože Lipovšek, Zlatko Radič. Ekipo je vodil Alojz Justin. Organizacijo kegljaškega tekmovanja je v sodelovanju s KK Celje odlično izpeljal Ingrad. V. Š. POKAL HIS LETOS HMEZADU Zmagovalec letošnjega troboja HIS (Hmezad-I ngrad-Savin j a) v veleslalomu, ki ga je organiziral Ingrad 18. febmarja na Gol-teh, je bil Hmezad Žalec. Tekmovalci treh delovnih organizacij so tako že tretjič zapovrstjo merili svoje sposobnosti na smučeh. Dvakrat, lani in predlani, je bil zmagovalec Ingrad, ki si je že priboril pokal v trajno last. REZULTATI Ženske: L Hmezad 108,84, 2. Ingrad 110,57, 3. Savinja (nep. ekipa). Moški nad 35 let: L Ingrad 119,41, 2. Hmezad 121,16, 3. Savinja 149,56). Moški do 35 let: L Hmezad 140,68, 2. Ingrad 155,21, 3. Savinja 176,27. Skupna uvrstitev: L Hmezad 370,78, 2. Ingrad 385,19, 3. Savinja (nepopolna ekipa). Vsi tekmovalci so tekmovali na isti progi. Naši so se uvrstili: ženske: L Oberžan 47,21, 4. Vrane 1.03,36, 8. Mackovšek 2.15,22, odstopila Novak, diskv. Klemen (uvrščenih 8 tekmovalk). Moški nad 35 let: 2. Pirnat 39,28, 3. Berginc 39,74, 4. Trobiš 40,39, 5. Mohar 40,80, 10. Komel j 43,51, 13. Čmak 48,70, 14. Šuster 49,69, 17. Uplaznik 58,75, 18. Ajster 59,08, 20. Slemenšek 1.02,33, 21. Colarič 1.11,00 diskv. Črepinšek, odstopili: Mirnik, Novak Ahtik, Zajc (uvrščenih 25 tekmovalcev). Moški do 35 let: 3. Špiljak 36,60, 8. Ribežl 39,20, 9. Kovač 39,32, 10. Turk 40,09, 13. Gorjup 41,91, 14. Jalšovec 42,44, 18. Šprajc 44,76, 19. Krajnc 46,37, 24. Inkret 52,21, 25. Vanovšek 53,53, 28. Sel-čan 57,60, 29. Čater 1.14,00, diskv. Gajšek, Čretnik, odstopili: Gornik, Kovačič, Debenjak (uvrščenih 29 tekmovalcev). mj TRIM V SMUČANJU — NAPREDEK Letošnje smučarsko tekmovanje v okviru TRIM iger občine Celje je bilo pravzaprav že finale, saj se je vsako podjetje lahko udeležilo veleslaloma le z eno ekipo. Torej je bila množičnost prenesena na interna tekmovanja posameznih organizacij združenega dela. Člani so tekmovali L marca na Gol teh. Startalo je 178 tekmovalcev. Naša ekipa — 42. Tone Špijak, 44. Andrej Sadar, 56. Ervin Pirnat — je dosegla 3. mesto v dejavnosti gradbeništvo (1. Nivo, 2. Razvojni center...), odnosno 10. mesto v skupnem vrstnem redu. Članice in starejši člani so tekmovali naslednji dan ne glede na dejavnost. Med 71 tekmovalkami je bila 6. Vlasta Oberžan in 30. Valerija Prevoršek. Ekipno sta dosegli šesto mesto. Enako mesto je dosegla ekipa IGRE starejših članov. Med 52 tekmovalci je bil 18. Franc Berginc in 24. Ivan Trobiš. Na Golteh je bila organizirana tudi TRIM akcija v smučanju: »Vsi veselo na poljano belo!« Od Ingrada se je akcije udeležilo 28 moških in 8 žensk. V ŠAHU — PONOVNO PRVAKI V dejavnosti gradbeništva se je tekmovanje v šahu odvijalo v dveh ligah, iz katerih sta se po dve ekipi uvrstili v finale. Rezultati finala: Ingrad I — Gradis 3:1, Ingrad II — Obnova 4 : 0 b.b., Gradis — Ingrad II 3:1, Ingrad I — Obnova 4 : 0 b.b., Gradis — Obnova 4 : 0 b.b., Ingrad I — Ingrad II 2.5 : 1.5. Vrstni red: L Ingrad I 9.5 točk, 2. Gradis 8, 3. Ingrad II 6.5 točk in 4. Obnova 0 točk. V. S. oooooooooooooooooooooo ^pta&LamLe cJ)an zena Skoraj 200 Ingradovih delavk se je udeležilo proslave ob Dnevu žena. Kulturni program je pripravila mladinska organizacija podjetja z zunanjimi sodelavci. Po programu je bilo za vse udeleženke skupno kosilo, ki je ob prijetnem kramljanju trajalo v popoldan. 0000000000000030000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Dne 14. marca letos je imelo športno društvo »Ingrad redni letni občni zbor. Podana so bila poročila — predsednika, v katerem je o-cenil delo društva in posameznih sekcij, ki delujejo v o-kviru društva ter probleme, s katerimi se srečujejo le-te, — blagajnika, — nadzornega odbora in — gospodarja. Izglasovana je bila razrešnica starega odbora in izvoljen nov upravni odbor v naslednjem sestavu: predsednik: ing. Prelec Marjan, podpredsednika: Ivica Bezlaj, Berginc Franc, blagajnik: Marija Jan, gospodar: Rafko Grabner, informacije-propaganda: Vili Šuster. Referenti sekcij: šah: ing. Tomo Studnička, odbojka moški: ing. Hubert Gol-ner, kegljanje moški: Dušan Vanov- šek, kegljanje žene: Olga Kopitar, streljanje moški: Alojz Borinc, Nagradna križanka (ilWU) INCiRAD nnevt- SA ?LAVTI?CN PFVkAT POVfcflNC K?Ma)- SfcA oULA i»n£ $€V€TlNfH Monp 16 T čNfi' Pne A -AOc *AlA ikra 4 POrČM- T»lT t>OAA( VOIVTUI tAHoMCT vnvt«, FVent,i- le Wf) ?ti bOhiMAH VAtto (ANT.fN0\ PokoPA-utc; 'lOC, iti; Ce^TrVO VOZ/ LO ptLK IWt-MTl CihhtN SLIKAfUčA Potokar o-fč fbVbJ MtScTL I*0SRA7-itA PICA. '60ALM A-AS otfc, VftOV K-HAm? mm: ir wr»ve- Dovaika lonofjc srur > T0IUNO i- IMČ II V€C)*0 A MOV/C ttovn pr- InCCiA _ KO lA d/i^na a a rr\ rt M > hč TfTI. Knčevt -NA , LAT £7 AVTO TDVMaAT t/r«oe*v MMOSki OČAK. 'tAUtA kut v vu pneuoc, JAMo naC frSRAT NA gOAML -VtcM t