Lučka Lorber, Ivan Lorenčič, Majda Wozniak PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO NA II. GIMNAZIJI MARIBOR UVOD Prostovoljno socialno delo sodi med tiste elemente vzgojnoizobraževalnega procesa, ki so pri nas (zaenkrat) manj navzoči. Pojavlja se sicer na različnih šolah v več oblikah, vendar ni sistemsko vgrajeno v šolski sistem. Obstoječe oblike v preteklosti tudi niso bile dovolj pred- stavljene javnosti. Naš prvi stik s prostovoljnim socialnim delom kat sistemsko obliko je bil zgolj na- ključen. Ob obisku United World College of the Adriatic v Devinu je bilo kot del programa mednarodne mature predstavljeno prostovolj- no socialno delo. V programu mednarodne mature je prostovoljno socialno delo obvezni del programa, tako da je oznaka "prostovolj- no" le pogojna. Pri predstavitvi so presenečali preprostost izvajanja, vključenost različnih profilov učite- ljev, predvsem pa jasno definirani cilji izvaja- nja. V United World College of the Adriatic so namreč zbrani zelo sposobni učenci iz vsega sveta. Podobno velja tudi za večino šol, ki izva- jajo program mednarodne mature. Večina učencev pozneje v življenju opravlja najodgo- vornejša dela v družbi. Zato seveda ni na- ključna obvezna seznanitev z marginalnimi družbenimi skupinami. Privzgojeni odnos do teh skupin v fazi odraščanja igra pomembno vlogo pri kasnejšem odnosu nosilcev gospo- darske in pohtične moči do teh družbenih skupin. V času seznanitve s prostovoljnim social- nim delom je bila II. gimnazija Maribor (tedaj Srednja naravoslovna šola Miloš Zidanšek) izvajalec programa narovoslovno-matcmatična dejavnost (predhodnica današnjega gimnazij- skega programa). Program naravoslovno- matematična dejavnost (enako velja tudi za današnji gimnazijski program) ustreza (iz izo- braževalnega zornega kota) vsem kriterijem elitnega programa. V oba programa se vklju- čujejo najsposobnejši učenci z razmeroma viso- kim socialnim statusom. Ob vrnitvi z United World College of the Adriatic je naključni po- govor z današnjimi nosilci prostovoljnega dela na II. gimnaziji Maribor pokazal, da so s pro- blematiko prostovoljnega socialnega dela do- bro seznanjeni in da so ga pripravljeni uvajati v šolo. Opisani uvod kaže nekatere izkušnje, pa tudi nekatere zakonitosti uvajanja prostovolj- nega socialnega dela v šole: a) S cilji in pomenom prostovoljnega so- cialnega dela mora biti natančno seznanjeno vodstvo šole. Odnos vodstva mora biti pozi- tiven, prav tako pa se mora vodstvo po potrebi vključevati v reševanje nastalih problemov. b) Enako ali skoraj pomembnejše je, da so na šoli učitelji, ki so seznanjeni s problematiko prostovoljnega socialnega dela in so pripravlje- ni v šoli načrtno uvajati prostovoljno socialno delo. c) Uvajanje ne more biti uspešno, če ni ustreznega sodelovanja in razumevanja v uči- teljskem zboru. V primeru II. gimnazije Mari- bor je bilo to razmeroma lahko, saj je učiteljski zbor naklonjen uvajanju inovacij in novosti v vzgojni proces. d) Ideja prostovoljnega socialnega dela mora biti učencem skrbno in občutljivo pred- stavljena, saj se bodo le v tem primeru začeli vključevati. e) Doseči je treba ustrezno sodelovanje strokovnih institucij. V nadaljevanju predstavljeni model upošte- va omenjene zakonitosti. 31 LUČKA LORBER, IVAN LORENČIČ, MAJDA WOZNIAK CILJI PROSTOVOLJNEGA SOCLVLNEGA DELA Začetki socialnega prostovoljnega dela na II. gimnaziji Maribor segajo nekaj let nazaj. Že na začetku smo k delu pristopili sistema- tično, tako da smo definirali cilj prostovoljne- ga socialnega dela. Za motiviranje učencev-prostovoljcev pri uvajanju prostovoljnega socialnega dela v šolo so primarni zlasti ti cilji: - oblikovanje in razvijanje občutka solidar- nosti in socialne odgovornosti do posameznika in skupnosti pri učencih prostovoljcih, - omogočanje boljšega samospoznavanja in osebnostnega zorenja z vzgajanjem in izobra- ževanjem za uravnavanje medčloveških stikov, -spodbujanje učenčeve samostojnosti pri ocenjevanju in odločanju o problemu, njego- vem vrednotenju in reševanju, - omogočanje vzpostavitve odnosa s skupi- nami ljudi, odrinjenimi na rob družbenega živ- ljenja, potrebnimi prijateljstva in razumevanja, - spodbujanje globjega razumevanja kore- nin socialnih probemov. UDELEŽENCI PROSTOVOLJNEGA SOCIALNEGA DELA UČENEC Učenčeva odločitev za socialno delo je pro- stovoljna, toda ko jo sprejme, pomeni zanj moralno odgovornost za kvaliteto in obseg nje- gove prostovoljne dejavnosti. Motiva za od- ločitev naj bosta humanost in solidarnost, brez kakršnekoli materialne nagrade. Predvidoma traja prostovoljno delo od vključitve oziroma od začetne navezave stikov vsaj eno šolsko leto, preden učenec zapusti šolo; če prostovoljec in njegov prijatelj ugo- tovita, da je želja po njunem stiku iz kakršne- gakoli razloga zamrla, se po skupnem pogovo- ru obeh in mentorja stik pretrga in se izbere drug partner. Prostovoljno socialno delo je organizirano in koordinirano na II. gimnaziji Maribor. MENTOR Mentorjeva naloga je seznaniti učence s cilji, oblikami, organiziranostjo prostovoljnega socialnega dela na šoli. Mentor zbere želje učencev za delo na posameznih področjih ter predloge in dopolnitve programa; pridobi po- datke o osebnih interesih učencev in njihovih notranjih nagibih za vključitev v prostovoljno socialno delo. Hkrati se dogovarja z ustanova- mi, kjer bivajo posamezne socialne skupine, in sodeluje s strokovnimi sodelavci. Organizira uvajalni seminar in strokovne sestanke; s pote- kom dela seznani starše oz. vzgojitelje v domu in jih pritegne k delu; vodi minimalne baze podatkov in dokumentacijo. Izredno pomemb- na naloga mentorja pa je, da oblikuje pozitiven odnos do prostovoljnega socialnega dela v ožjem in širšem okolju. STROKOVNI SODELWEC Pomembno vlogo pri razvijanju prostovolj- nega socialnega dela imaja psihologi, sociologi, socialni delavci, zdravniki, ki strokovno in psi- hološko pripravijo mladega prostovoljca za navezovanje stikov, komunikacijo, sprejemanje verbalnih in neverbalnih odzivov, aktivno pos- lušanje itd. Mentor in strokovni sodelavci pos- kušajo na rednih mesečnih konzultacijah zavarovati prostovoljca pred napakami, ki lahko povzročijo dejansko in emocialno škodo. USTANOVA Stike z varovanci navežemo s pomočjo us- tanov, v katerih živijo, in društev, katerih člani so. Ustanove omogočajo ali dovoljujejo razvi- janje prostovoljnega socialnega dela, spoštujoč uveljavljen življenjski ritem ustanove. Ustanove, s katerimi sodelujemo ali prek katerih navežemo stik z varovanci, so: - Otroški dom, - Otroški oddelek Splošne bolnice Maribor, - Dom upokojencev Danice Vogrinec, - Medobčinsko društvo slepih in slabo- vidnih oseb, - Center za socialno delo, - Mladinski dom Toneta Koželja, - OŠ Veljko Vlahovič in Angel Besednjak, - RK Maribor, - Mariborska knjižnica. S prostovoljnim socialnim delom se vzajem- no bogatita, osebnostno rasteta in razvijata oba, učenec in varovanec. Zelja vseh je, da za- četni odnos med prostovoljcem in varovancem preraste v iskreno prijateljevanje ob medseboj- 32 PROSTOVOUNO SOCIALNO DELO NA II. GIMNAZIJI MARIBOR nem spoštovanju ter upoštevanju dostojanstva in svobodnega človekovega odločanja o sebi. STARŠI Glede na izredno vlogo, ki jo v življenju in delu prostovoljca igrajo starši (sodelovanje pri prostovoljnem socialnem delu ima viden vpliv tudi na družinsko življenje prostovoljca), je pomembno njihovo neprisiljeno vključevanje ali vsaj informiranje in pridobitev pristanka za prostovoljčevo delo. DOSEDANJE IZKUŠNJE Na šoli teče prostovoljno socialno delo že peto leto. Prvotna skupina dvajsetih dijakov se je razširila in šteje med 70 in 80 prostovoljcev. Zanimivo je, da želi večina prostovoljcev po svoji odločitvi za prostovoljno socialno delo in vključitev v skupino ohranjati navezane stike vsaj do odhoda s šole, nekateri pa se vračajo (zlasti v Otroški dom) še pozneje. Delo v vsaki skupini je seveda specifično, izrazito individualno pri prijateljevanju s staro- stniki in slepimi; v skupinah z otroki pa najprej vedno skupinsko, šele pozneje, po navezavi tesnejših stikov in zaupanja, tudi individualno. Pregled mnenj in pogovori pokažejo, da se lastna notranja motivacija pri prostovoljcih v začetku navezuje na izobrazbo (kar je ra- zumljivo, saj so v gimnazijskem programu zelo storilnostno naravnani učenci). Njihova priča- kovanja so usmerjena k spoznavanju življenj- skih izkušenj v prijateljevanju z odraslimi, k posredovanju znanja in spretnosti v stiku z otrokom, za prostovoljno delo pa so se odločili zlasti iz čustvenih nagibov (želja po pomoči, sočutje). Po prvih stikih prepoznajo v svojem delu nov čar; prostovoljno delo predvsem ni le razdajanje, temveč možnost za ustvarjalnost, izziv njihovi človečnosti, zrelosti, še zlasti pa to delo veliko pomeni za njihovo osebno zorenje. NAMESTO SKLEPA Razmišljanje učenke - prostovoljke po tri- letnem delu v Otroškem domu "Prostovoljno socialno delo nam je odprlo drugačen pogled na življenje. Ob prvih korakih nas je vodilo predvsem sočutje, želja po po- moči ljudem, ki živijo odrinjeni nekako na rob našega vsakdana (in še zlasti zavesti), zaprti za zidove domov (družbenih ali lastnih). Prvič smo se soočili s hladom institucije in doumeli ironičnost besede 'dom'. Kako drugače je zdaj zazvcnela v naših ušesih! Odpravili smo se na to pot polni človeške topline in želje po razda- janju - ljubezni, prijateljstva, nežnosti. Tudi polni notranje skrbi: ...bom našla prave be- sede... sem dovolj močna in vztrajna...? Potem pa - drobna otroška dlan, ki se je ob slovesu prikradla v mojo, slabo prikrit strah v vprašan- ju (Boš drugi teden imela čas?), nosek, pri- tisnjen na okensko steklo, od odhodu - danes ne dvomimo več, da delamo 'pravo delo', in še nekaj - če smo mi obogatili njihove dni, potem je prav toliko življenskega bogastva, zrelosti, zadovoljstva, sreče pustilo to delo v nas. Kako že pravi Shakespearova Julija? Čim več ti po- darim, tem več imam." Cilj prostovoljnega socialnega dela je blažitev psihičnih težav varovancev zaradi dejanske osa- mljenosti ali občutka osamljenosti ob strokovno vodenem prostovoljnem delu učencev. 33