Leto IX, ^:ev. 68
&/.¦___________________________________________________________;__________________________________
Urednifttvo
in upravniitvo:
Celje
Strossmaj'erjeva ulica 1
pritličje.
Rokopisi se ne vračajo.
Qglaai po tarifu.
Telefon int. štev. 65.
Naša vojska,
Dandanes se mnogo pi§e o trgov-
sklh pogodbah med državami, o prija-
teljskih sporazumih, a ne manjka tudi
glasov, ki vedo poročati o sporih, hu-
dih zapletJjajih in o krvavih prevratih
in vojnah, brez katerih pač ne bo
nikoli
Jasno je, da mora bu» za resne
siučaie pripravljena vsaka država. Tudi
Jugoslav! ja.
Pariški časopis «Gaulois1 je pri-
občU zanimiv članek o naši armadi, ki
»e docela protiven člankom v itali-
janskih čosopislh decembra meseca.
Po italijansko-albanskern paktu so
evropski časopisi mnoffo pisaü o itali-
janski armad».
Toda v Evropi imamo tudi armado
Srbov, Hrvatov in Slovenrev, ki za-
služ*. da se piSe o njej, kajti pred-
stavlia resüno silo, s katero je treba
računati.
Jasno je, da je ltalija država s
40 milijoni prebivaicev, dočim je kra-
Ijevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
država srednje vrste, toda njena armada
ie po orgnni^aciji, Stevilu, izvežbanosti,
po opremi in drugih prednostih gotovo
močnejga od ostalih sredniih sil v Ev-
ropi, kar lahko rnirno konStatiramo, ne
da bi užalili njih samoljubjt*.
Italijanski tisk je vCasih priznaval
vrlino jugoslovanske vojske, čestokrat
pa jo je tudi podcenjeval. Neki itali-
janski list je oisal sledeče: «Ako se na
podlagi realnih podatkov izračuna bor-
bena moč kake armade, se lahko trdi,
da je srbsko-hrvaška in s'.ovenska
vojska v ofenzivnem stanju sposobna
z lahkoto uničiti katerokoli balkansko
armado, dočim bi defermvno uspešno
klubovala tudi dvem ali trem balkan-
skim silarn.-> Vendar ti časopisi closfav-
Ijajo, da je moč jugosiovan:>l0vanju, ko ie bila že naveli&uoa
v»oga, hoje, posedanja in uffibanja, sg
je Vaada odiocüa za posledmje sred-
&rev.. . , Ali ko je hotela že po-
zVomiti, se )i je ta naert kar nekako
sam kmuziwl iu. «iaye. Vanda se je ma-
hkxnq zaöela bats in vÄnjetöirjati kar
se jiT ni doslej še nikoll.pripetdla Smela
in predbrzna je bila «nu. unmo-.y pijanih
druöctanah, adai pa, v tej preptosti öble-
ki in v v!ogi čieto navadiie proejakinje,
ki moerda niti sprejeta ne J^q. zdaj se je
cutila plahö im panüno. Pastalo jo je
aram im strah.
->Morebiti ine je pa žo pozabil . . .«.
)e mislila in se nl mogla odsociti, ali bi
pozvonila ali ne bi. »Pa kako naj grnm
k njemu v taki obleki? Kakor kaka be-
racitca ali preprosta nmščanka . . .«
NeodlocTio je pozvonila.
Za durmi so se zaculi koraki: bil
je vratar.
»AH je doktor donia?« je vprasala.
V tem trenutku bi ji bilo ljubše, če
bi bil vratar oclgovorü »ne«, toda ta jo
JL namesto odgovora spremit v pred-
sobje in jii je pomagal odložiti plašč.
Stopnisče se ji je zdelo razkosno in bo-
gato, toda izrned vsega raxkosja je naj-
bolj vzbujalo njono pozornost veliko
zrcalo, v katerem je u^ledala sebe, re-
vo, brez visokega klabuka. brez moder-
ne joipice in brez žolniičkofv bronaste
barve. In Vandri se je zdelo č\idno, da
®o je v njej zbudü cut .sramovanja bas
sedaj, ko je bila napravljena v to si-
romaeno obleko in podobna kaki šivitji
ali perici. V njej že ni bilo ve»o niti drz-
nBo
ČLsto prav tako, saj je vendar znanec
moj.. Samo da bi hišna že odšla. Vpričo
hišne pa ne morem . . . Le č§mu .stojž
tu?«
Gez kakih pet minut so se odprk
vTata in vstopih je Finkel. viisok, tem-
nopott, okrogliih lie in iizbuljenih oca.
Njegov obraz, oei, život, tolsta led ja —
vse je bilo tako spiitano, zoperno in gro-
bo. V Renesansi ter v nemskem klubu
je bil on obieajno zelo dobre voljo. Po-
tratil je z ženskami mnogo denarja ter
potrpezlii'vo prenašal vse njihove Sale,
Na primer ko mu je Vanda zlila pivo
na glavo, se }e samo nasmehn.il ter ji
pozugal s prstom. Zdaj pa je bil mrk
in zaspan; gledal je zelo važno in hlad-
no kakor kak predstojnik in žulil ne-
kaj po uMih.
»Česa želite?« j© vpraeal, ne da bi
pogledal Vando,
Vanda se je ozrla na sobari^in res-
nii obraz, potem na rejeno po&tavo Fiin-
klovo, ki jö menda ni bil poznal, in je
'ysa zardela ...
»Česa želite?« je gpet vpr&sal zobo-
ißÜijiik,..?L.'io pot ie nekoliko nevoljno.
; >Zpr zobje me bolijo . . .« je zaöe-
potaJa Yzuiida. ;
, »Ajja f . . Ka*<*fi zobje? Kje?«
Vanda se je epomnila, da iana vote!
»Spodaij na, desni . . * k> dejbüa.
Stran 2.
> NOVA DOBA<
Stev. t8.
lepo uspela. Bila je taka, da je daleko
presezala pričakovanje. Vabljenih go-
stov se je odzvalo lepo Stevilo. Raz-
položenje je bilo izborno. Vsi udele-
ženci so bili mnenja, da se tako pri-
jetna in lepa družabna prireditev v
Ceiju redko doživi.
Svarilo pred užlvanjem mrtvih
rib. Vsled počenja velikega balona
žveplene kisline v kemični tovarni se
je razlilo v soboto približno ob 9. uri
1950 1 kisline, ki je prišla med vodo
Voglajne in pomorila oziroma omamila
na tisoče rib. Dasi je bila Skodljivost
le hipna, se boao nedvomno naSle
mrtve ribe še več dni v strugi Vo-
glajne in Savinje. V mrtvih nbah se
navadno razvija hud strup, ki upliva
na človeka smrtno in so take ribe
tern škodljivejše, čirn daije so mrtve.
Streljačka družiua v Celju ima
v pondeljek ob 8. zvečer v restavraciji
Celjskega doma I. redni občni zbor.
Ker je med drugim tudi volitev no-
vega odbora, je potrebno, da se obč~
nega zbora udeležijo vsa društva in
korporacije, ki žele sodelovati.
c Dljaška kuhinja v Celju ie
prejela v spomin na »Ančeta« od
ge RiČi dr. Mayerjeve, odvetnikove
soproge v Šoštanju, 100 Din. G. Drago
Bernards, hotelir v Celju, pa je poslal
250 Din kot dohodek na domači
veselici v prid dijaški kuhinji.
c Občnl zbor Savinjske podruž-
nke bPD. V soboto se je vršil v
restavraciji Celjskega doma 33. redni
1-etni občni zbor Savinjske podružnice
SPD. Shod jo bil zelo lepo obiskan.
Obširno in pregledno poročilo priob-
čimo prihodnji*.
Mladinska organizacija
„Edinost" v Celju.
V nedeljo, ob treh popoldne je
bil sklican mladinski sestanek v kltibovi
sobi Celjskega doma. Nepričako 'ano
lepo Število mladine se je odzvalo va-
bilu. SJdicatelj, okrožni tajnik SDS
Drago Žabkar je otvoril sebtanek, po-
zdravil navzoče in podal besedo za-
stopniku Zveze demokratske mladine
v Ljubljani bratu Šimnovcu. Ta je raz-
ložil program in pravila organizacije,
s katerimi so se vsi navzoči s,trinjali.
Spontano se je spremeni! sestanek v
ustanovni občni zbor, na katerem so
bila sprejeta pravüa in izvoljen sledeči
odbor: predsednik Bratomir Rebek,
podpredsednik Zmagoslav Bevc, tajnik
Drago černe, blagajnik Vinko Rebek,
odborniki Šollnc, Božič in Žabkar ml.
V nadzorstvo sta bila izvoljena Cergol
in Žabkar st.
DoloČila se je članarina za redne
člane mesečno Din 2'—, za podporne
Din 4— in za ustanovne enkrat za
vselej Din 100, Sklenilo se je pristopiti
k Zvezi kultuniih društev v Mariboru.
V najbližjl bodočnosti se bodeta os-
novala godbeni in pevski odsek, po-
zneje pa tudi dramatični in športni.
Po živahni in lepi debati je pred-
sednik zbora zaključil za celjsko mla-
dino važni občni zbor z upanjem
in željo, da bi bila celjska «Edinost»
vzor in rnatica mladinskih organizacij
v mariborski oblasti.
Občni zbor „Orjune"
v Ceiju.
V petek, dne 11. t. m. zvečer se
je vrSil redni letni občni zbor celjske
«Orjune». Dosedanji predsednik brat
Krajnc je orisal delovanje v prošlem
letu in podčrtal veliko pomanikanje
nacijonalne sarnozavesti, ki vlada meel
našimi Ijudmi. Vseh odborovih sej je
bilo sedemnajst. Iz Celja stu odšla
tajnik br. Pogačnik, ki ie bil prestav- j
ljen v Vojnik in br. Čeh. Umrla sia
br. Vekijet in Štiglic. Prvega majnika j
je Orjuna priredila majsko proslavo, j
ki je pa slabo izpadia, ker so inieli j
isti dan dijaki akademijo v glcdaliSČu. !
Na dan Radičevega shoda v Celju je J
nastopila proti Orjunašem policijsk« i
oblast, ki je posamezne člane vtakniSa
v zapor, ne da bi biii zagrešili kakrSno-
koli nepravo dejanie. Orjuna s« je
udeležila odkritja spomenika padlim v
Trbovijah in pa razvitja prapora Orjune
Sv. Peter-Vodmat. Tudi odkritja spo-
menika kralju Petru Osvobodiieliu v
Kranju in razvitja prapora v Hotinji-
vasi se ie celjska Orjuna udeležila.
Dne 10. oktobra je priredil ob pri -
liki obletnice Rapalla celjski Suko! pre-
davanje, ki pa je bilo policijsko pre-
povedano. Oktobra se je uetanoviia v
Celju Strelska družina, kjer se udej-
stvujejo najveČ Čiatii celjske Or June.
Praznik ujedinjenja se je praznoval to
leto izredno. Priredila se je matineja
z deklamacijanii in sodelüvanjc-m oper-
nega pevca g. Burje.
Dan 23. januarja t. 1. je srnatrati
za pravo srarnoto v Celju. Zvezali so
se ijudje, ki si sicer trkajo na prsi in
povdarjajo, da so ciobri in zavedni
Slovenci, z onimi, ki so nas na teh
tleh zaničevali in pr«iepali, tor g-ospo-
darsko zasužnjevali. Oni primorski
Slovenci, ki so priSü k nam in bili pri
nas sprejeti kot bratje, nam to nidi
ostanejo. Naj se vrnejo v naSo družbo.
Kakor smo mi vedno cutili in spoSto-
vali njih boj z Italijani tako pričaku-
jemo tudi o njih, da nam bodo stall
ob strani v boju z zakletim sovraž-
nikom Slovanstva, z Nemci. j
Iz blagajniškega poroČUa, ki ga je J
podal blagajnik bratČepin, posnemamo.
da je imela Orjuna 88 Članov. Dru-
Stveno premoženje znaša 2034" Din
12 par. Blagajniku se je izrekta za-
hvala za njegovo noumorno poslo-
vanje. Posebno priznanje se je izieklo
sestri Luciji Pertotovi za njeno niar-
Ijivo sodelovanje ob priliki nabiranja
prostovoljnih prispevkov. Po poročilu
glavarja četniške sekcije se ie izvolil
nov odbor s predsednikom Vebletom
in podpredsednikom dr. Laznikom. Taj-
niško mesto je bilo poverjeno bratu
Misiji, biagajniško bratu Čepinu, go-
spodar pa je brat Šafar. Dosedanji
predsednik je zaključil občni zbor z
željo na boijše Case in uspeSuo delo-
vanje novega odbora.
Razširjajte „Novo Dobo"!
»Mm . . . iMpnte iLSia.^
Fkikel je namrüüü obrvk prklržai
sajpo in jel progleciovati bolni zob.
»Boli?« ]e vprašal, drezajc v zob
z nekim železom.
»Boli . . .<: >se ye zlag&la Vamla.
»Ali naj ga sporrmimV« jo pomi«lila.
»pptern iim? gotovo spozna. . . . Pa . . .
hifina! Cemu noki sloni tit1'?«
Finket je m&homa zaipihal kakoi*
lakomoth^a, njej naravnasf v ms'U.. m
clejal:
>Jaz ne svetovati vajii. ga pliwn-
birati pustiti. ... I/, tern zobom ne bo
nic . . .«
Ko }e se nekajkJ'al pobezal v zoß
in pomaizal VamdiTie uistnice in dle.sni
s svoji.m.-i od ciigaret oruinendirai vtsti.
je spet prkli'zal ,sapo in ji: je segel v
uista z neditni hladnim . . . Vaiixia je
nuaihoma začuftila stiiišno boleč-ino. /.a-
krMala in. za^rabila Finkla za roko.
»Nic hudega. ni€ hudega , . .- je
zaimomlljal. Nil' se bati. Tudi ra Umi
zobom no ho mv. — JJa !"e .hvuhvo sc
držite . . .
In od (.'iigarel ožftaiii ter okrvavlj.e-
n j; prst'i so prinesli pred njeiu! oc-i izrirt
zob in bišna je pri,stopila in ji je po-
dTžala rašo k ustoin.
»Doma izprati usta .s hladiio vo-
do . . .« je rekel Fi.nkeV. > d« kri se
v.stavi.«
Stal je pred njo v pozi cloveka. ki
čaka, da se končno vendar že spravi
odtod in ga pusti v mini . . .
. Z bogom . . .« je dejala, ko je od-
lia.jala.
»Hni! . . . Kdo nii bo pa to delo
plaoal?« je vprašaJ Finkel snidiljaje se. I
¦»Ah, da . . .« so je sponinifa Van-
da; zardela je in mu dala rubelj, ki «a
je bila dobila za prsta.n z dra^uljein.
Ko je stopiJa na ulieo. jo je bilo .se
bolj sram ko prej; zdaj se že ni več sra-
movala svojega siromastva. Niti tega
zdia'j ni opazila, da njima vLsokega klo-
huka in moderne jopice. Sla je po uli<::i.
jiljiuvaia kri in vsak rcleckasü pl'junek
ji je pričad o njenem nespodobnern in
težkeni žkljenju toi- o zalütvali, ki jili
je že prebila in ki jih bo se prebila ju-
iri'L vps teden, vse leto — vse svoje žin- j
Ijenje. prav do smirli . . .
¦'0 kako je to stražno!« je šepetala.
'- Kako grazno je to, nioj Bog!(t
Toda drugi dan je bila že v Rene-
«ansi in je pk\sala. lnieLa je nov, veJi-
' kanski. zelo lep ktobuk, novo moderno
\ jopi'co ter solnicke bronaste barve. Z
vecerjo io je pa poj?ostil tnlad ir^ovec.
kii je bill prisel iz Kazani. ;
Ali ate žo poravna&i ft
narodnino ' f
1 za Ngv® Dobo o
Zamudrsim oaročnikom!
Te dni prejenmjo nasi naročmki,
ki so z naročnino v zaoslaiiku, izpol-
njeite poloznice v kuverli. Iz teh polož-
nic razcidijo kollko dolcprjejo ¦Notri
])obi« na zaoslüli naročniiii do konca
leta 1920. Promnto te, kateri irrejmejo
le opomine, da mini tako} pommiajo
zao-siah mirovmnn. Ne zivvedajo se, ko-
liko nepolrvbm'ijG delo powrocajo s
svojo malomuntostjo npravi. Obenem
jih hid I prosimo, da nam po poloinich
kalero 'so prejeli ob Novem letit. naka-
zcjo nekuj mirocnhte vnuprej za tekoče
leto, da jilt ob koncit četrttetja ne bo
ireba zopel opominjati. — trosimo pa
tudi uaročnike, ki sicer nuročnino red-
no plačKjcjo. pa tega i~ tega all oncga
vzroka :u\sto}nd;k Okrož. rud. urada v Lj'.ub-
ijani in Celju, nadsvetnik inž; Pohaniv
uniiv. prof. inž. Gostiša. ravnatelj drz.
rud. sole v OJy'iu inž. J'lzak ^ svojinii
gojenei, ki so imjzilo okrasili že odprt.
grob z zelenjem m helo-rdcč-e-čniimi.
cvotkami v znak mdanasti, ljubozni in
sožalja, jaiž. Šinkovec iz Vrduika. inž.
Agrinsiki iz LjuJ)ije, številno odposlan-
stvo drž. rud-a.ita Zaibukovca ter nuio-
g'Qbroj,ni prtjateljii in znanci iz Saleške
ki Savi-njske dotiaw. Med petjcm na-
grobniice so se mugnile nad grobom za-
staix-c: sokolki \z Žalt-a in MozLrja, beJo-
niodlro-rdece, govoreoe o spostovanju.
udajiosti in ljubezni, ter ritdarska, crT
no-zelena, v nado preostaMm, da pre-
raste temino groba sveže zelenje, upi na
srerno svidenje nad zvezdanii . . . Ne-
pozabni! Naj ti rre moti sladkega sna
pod homcem žvonket rovnic iai kram-
poy tvojih rudarjev, naj ti bo ta žven-
ket pesem železna vsa, pesem trdega
dola, čegar žrtcv si postal ludi sa»"1;
zvest težkemu rud. poklicu do xa.dnj«?gji
diibljajsi . . . Poslednjl »Na src^-o!^
"RikI. namešč-enci Velenjc.
(I. PLESN]KJU>ŽEK ]|stASI>OV-
CK prii-wli svoj zakljucmi venček v vseh
prostoi'i-h gostidn»? Rössner v riedeljo.
tine 20. februarja ob 7. ur«i zveter. Svi-
ra dabroznani jazz-band '/. Vranskega.
Za liobro izbrani spqr^d skrbi. odbor.
&i**om fSiotmoirine«
š OBVE.STIL0. Po Sloveniji potu-
je noki Forst in nabira, posebno okoli
koroskih rojakov, prilspovke za tiskovn;
! sklad Koroskega «Iovenca< in za Ju-
; go.slovcn.sko Matico. Ker rvima doticni
j ne od uprave fista »Koroski Slovenec«,
I ki takih pooblasty v in-ozonistvu sploh
ne iztlaja. kakor tudi ne od Jugoslo-
von«ke Matice noben-ega poobla.stila,
opozarjamo vse mirodne kroge, da nm
ne nased/iiio in ne darujejo ničasaT
Š KULTURNE PRIREDITVE V
ITALIJI. Posl.-uioc dr. WiJfan \\\ bil pri
drzavnem podtajniku v notiunje-m mi-
nistnstvu dr. Suardu, kaierenm je ob-
razložiil, kako se ustavljii delovanje sio-
veiisskiili kulturiiiuh argaTiizxioij tor s torn
zali in vznemlrja naÄe ljuxLstvo. 0 ne-
kalerih .sl'ueajih mu je poslanex» dr.
Wilfan podal pKsmena porociJa. Nada-
lje je prosiJ podtaänüka. da naj bi opo-
zoril prefokte, da naj se nv pretirava
zabrainuovnnjp sloveiuski.h glasbenüi in
draanaticjid'h pricedticcv ter poljudnih
predavanj. ür. Wilfan je dohü vtis, da
je podtajnik Suond-o pripravljen do-
brohotno vpoStevati predloženo mu pri-
ložl-jo in proänje gled* n«usUi kultumili
orgaiiizacij. Ljudsko fflodališče v Tr-
gm-'skem donut v Gorici je zopel odprtu
š f FRAN DliENIK. T« dmi je
uuirt v Ljubljani g. Fran Drenik. Umrli
je dusegol starost 88 let. Udejstvoval su
je mnogo v dobi Iriiborm ter je mnogo
stoi-il za povzdigo narodne zavesti. Bil
je met! soutttanovhtelji Južnega So-kola
1863. ter j« bil najstarejsi clan slovon-
skiili sokolskih drustev, v katerih je za-
vzeniaJ ininoge ca.s1n.e fuaikcije. Udej-
stvovaJ so je tudi na polju ga^iJstva.
narodne prosvete ill narodneiga gospo-
darstva. Osebno je bil bTas in dobei'
/Jiačai,
š NAPREDOVANJE SODNIKOV.
Mimist'Or za pravosodje ie predložil kra-
lju v pod pis ukaÄ, s katerim napredu-
je.jo v naslednjo vifejo stopiiijo mod dxu-
glimi: dežeLuosodni svetnik dr. Fran
Sdiau-baoh pri okroinem soditsču v Ma-
riljoru, d'ez.-s(xini s-vetnik Anton Kaj'fez
pri okr. sodiišcn v Lozu. dey.. sod. s\~v\.
dr. Josip Tombiu;b pri okrozneni socli-
Sču v Marjbaru/, okv. odntük dr. Rudolf
Sajovk pri dež. »¦]. \ Ljublja.ni i.n
okr. sod-nik Anton 1'otoLUiik \>r\ okraj-
nem soddscu v Šostanju.
š UP0K0JITVE IJČITELJEV. Z
ukazom prosvetnoga mlniiistrstva so
upokojoni: Ivan Ptl#r.ain, ucLtelj na.
nieseaivski soli \ Bi-okiLtüüi, Ivaji Jam-
šek, solskti upravitelj na soli Tg-Stude-
iiee. Ana Saršon-Šepk, ut'itelsüca v Ka-
stviu, MarjeUi Podkrajskova v Tržičn.
Ana Guček v Poljcanali, Anton Steskn
v Starah, Ivan Vidniosor v Vuhredu.
š SMT ODLlCNE IGRALKE. \
Biitolj-u je unirra glodalfcka igTalka
Luiza »Staoiojcvic. Pokoj.ua. je delovala
nad M) let pri asijo.skem, Ix'opst-aj.skoni
itn sko}ilja.n«koin gLoduJiiiscu.
« PRVA ZDRAVN1CA V JUŽiNJ
SilUl.II. Nedavno jo promoviralo na
beograjski uninorzi 10 mcdicincev za
doktcxrje medk^ne. Med njarni jo bila
ludi gdr. An^ta .laiiačkovLc iz Strumi-
ce. ki je prva zdravniica iz Juiaic Srbiie
š VKLIK KONGRES CEBELAl^-
| .IEV. V Zaigrebu se bo vnsil od 8. do
10. juMja vekik vejeslovanski kongres
cebelarrjov. ki bo zdražen ^ cebelaxsko
razstavo.
s AMNEST1JA. V pravosodiiem
lninistrstvu so podipisa^j n«vi uka^.i o
pomiJastltv! večjoga «tcvila obsojencev.
Tußi v jannarju je pravowod-n.o niLnistr-
stvo pomidost'ilo mnogo ob.sojencev.
Š NARODNI KMECKI KLUB. Te
dni se je vrSLla v Beogradai seja hrva-
skoga seljaskoga kluha, \ kateri je klu-
bov ])redsediiik dr. Sibeniik predlagal
resoliucijo, da se odslej naziva. Hrvatski
seljstžki klu.r>: ?Narodiii seiii«ški klub«.
j Po dalj^i debati je b:ii predtog scglusno
| sprojot-
! Š FUZ1JA CKNOGORSKtH FE-
i DERALISTOV Z RADIČEM. V Bgo-
gradu so pred pair dnevi kanferii'ali č,y-
nogorski federalitsti. z raddcevi-i.• Skk;p
kojiforejwe je bil, da. se bodo fofiwniisU
zdiaižild s.HSiS.
š KONKUKZ UHVBiJ AiN.SKK
, POS.Ü.Jt.LNJCE ODPR.A/YJUJEN. —.S
I aklepoin deželuesa ko?ü6w-i- v Ljiubljajü
je od|jnivli>n konkmrz Ljubljanske. po-
sojiiliniiice r. z. y. o.. z., ker ni krilja za
sti-ofike postopanja. Pasive toga zavoda
znažajo preko 2 milijona dmarjcv. —
! Kred'itorj.i) »o U9 T?ciini ylag-Melji.
manjvši Jjiwdjo.' ki o ž noč*. Sa mo ko- j
T.wh ima, pa Ap la jo krpa na krpi.
Ponoei je postalo beraču »laba. |
zj-utraj »» .slafcse — komaj di< Jo dihal! i
Lo^rol }('-. ležal in nirn-l
Kaj hoce kmet s kožuhom, kam
rut) dfflio tako dra^o<-(>no.^ —- krpa j,a j
ki.*pi- via1 uma wm o!
KunUa so jo, pet-, kind jt> ai-o-pJ k0-
žuh na ogonj. Fw jo uü?asnila.
• Dobro..'. si jo mislil, vrj>ol y;i j
b(joii v reko!«
Obiokol so \v in šol k voki. Prices
jo potirpljati kažiih. pa ga. ni magol po- I
iapiti koziüi iln so ni hotel pogro-znitd na
dno, \^oda ga ni nikainoi' nosla. Kinoi
jo 6el damov. -Bom« p-ogtodal< -^ misl-i. j
kakson čndon kožnih jo to.« Kožirh p;' j
,io |rpa na krpi. unia^tn. strašnn ga jo
v ^bko vzoli.
Kmet je ctdparal ki^o. na tla se jo
vsuJ donar. Kolbkor krp jo odparal. n-
Ysa&e so niu j v.sul denar.
sot;. f .oliknn'i: •dfMiar.join'}
Kjtt^i riili iio \o. kaj hi ž njiin.
;"';;Z.GfrHi^: 5(*Mt»,"dfl jo^el-mimr/ his:-
»'iiishr, iikodei' stfti-ček. OUrček po*LuSa-
in glodfl,¦fnml.PT je. Kmet stopi-k lomat-
.'¦ '¦ ¦ ' ' ' ; :!o.
)¦•-....; . ¦ -i: ¦¦¦¦' ¦¦; ''V« vprasji.
»•Vzcani denar«: rece rorhar, pojdi
na fr-,cr. kvipi prašiča in sa redi.«
Kmet jo storiil po na»vetm. J
Ku'pil je prasica, pricol ga jo re-
dirt i. Redi ga eno lodo, dve loti, tri lota.
Redil ga je. dokler je bilo kaj denarja.
Donxu' pa jo koTLČno posol, kmet mi imo!
vov sredstov za nadafjovaiijo rejo.
Zopot ni vodol kaj poceti.
SvinjN ima in veo denarja za svinjo. ni-
niam jo .s rim rediti.«
Tedaji- rece rexmar, »spusti-svi-
njo na u.Ik'0 in hodi za njo. cuvaj jo!«
Kmet jo tako storil. Tzrpu.sti.1 jo svi-
njo; sla jo svinjii. on pa za njo: kainor
svinja. tja tudi on. Hoda p;> .k' l>il<> za
(kittfo dnoA o.
f^risla jo svinja na travnik.
Travnik jo sh'ok, zolon. po snx\\
t.wV' rečica., v rečk-i w vrti ognjeiio ko-
Jo. v kotes-n sodijo ljudjo. voliki tjudjo
in borač jo med njuni.
Svinj^i ^koči naravnosr v roko
v kolo.
Vse jo Izgi-nilo: reka, travnik. kolo
in v<\*inja vidoti jo bilo samo prazno
polj-o. Kinol }v sel sam domov po praz-
nom polj-n. broz svinje.
Naproti mu pr.ido pepomi rnmar,
inodri starcek:
No. kaj je s svinjo?« vpra&a vo-
niiU' in izgleda kaJcor bi sc necesa vo-
selil.
Kmet mu jo povedal, kaku j<' bilo.
Vklifc, dote-:, jo rokol roma.r. >bo-
j'ao je hodir in prosil, ni dolal, skrival
jo tuje kajjejke, nabral donarja. eel ti-
socak .k1 prLsted.il. drug%n ga jo odvzel.
zjüshiKen. grena.k denar, za.to jo moral
(tdgovai'jati in vse to jo pogorelo. Tako
za/hteva (xl na» Gospod plačilo za.
S"toJio.« (Iz raslcega.)
Ljudaka» jp»«rcnssiret»«
1 PRVJ Z1DÜVSKI LIST V ZA-
JMDNl EVUOVJ. V Anversu jo izšla
.prva stevi.lka žiidovskegči liista >Moz-
nairn«?. Za nalogo si je list nadel živah-
no propaganiranjo kulture < cionistiv-
nem gi'ibanju.
f PliaSLAVA i>5U-Lh:TMGK Si\l-
RT1 FILOZOFA B. SPINOZE. 21. fe-
bruarja sr> bo vi\šiila \* Uaa^n slavnast-
iifi jn-osIJava 250-lelnice .snuti onog.!
iiajvočjih filozoi'ov Barucha Spinozv.
Oh toj pi-iililki se bo otvoriJ v JiLši. kjer
je bival in umrl Spinoza, Zavod za fi-
Jozofske sladije.
1 PREDAVANJK 0 JUGOSLAV f-
Ji NA AMERIŠKI UNIVERZT. Ljub-
Ijctiican «¦. inž. dr. Alojzsiti Tavčar, do-
ceiit zivgrebsktgii v«eucilišca, ki se mu-
di sedaj kot Stipendist Rockosoller.k'AO
mstitucije International - Education -
Board v Zedinjonili dirzavah, je prirodiT
na Cornell Uni'versity predavanje o
»gocspodai-skiih in kulturnih razmerai) v
.Iugoskivjiji<:, .Predavanje jo bilo ilustri-
ra.no s štovJlnfiini slikanii in preda-valua
dvorana je bila polna najcd'Licnejsega,
obeknstva.
1 UNIJA SLOVANSKIH UČITELJ-
SKJH. DRUftTEV. Povodoni voliko ok-
i kurzijo naišib uviteliev na Ccskoslova-
sko in Poij'sko &e bo vcršila v Varša\i.
konferenoa delegatov na.šega. poljsko-
j j?a in oeskoslovawkega u<*iteljstva. na
I katorem so bo razpravljato o ustanovil-
vi Umiijt» slovaiivsk'ih uciteljskih drustov.
Inioijativo za ustanoviitev te Unije je
da I poljski Save/. učitoljskiJi organ i-
za<-]j.
! Modern: zirasije angiikanske
cerkve. V angleskem bogoslovju pride
j v kratWem do večiih sprememb, ki jih
je uvedel vrhovni poglavar anj^likanske
cerkve. Vprr^šf.nje teh sprememb j
] sta.ro tri sto let in se je reSilo spdaj
n* podlagi knmprosTiisa med evange-
I'C» M na eni in anglokatüliki na drugi
. ^'-ani. S-iremembe se tičejo obhajii,
j K.at«ri obred naj se prllaffo-ii mocJernim
I zahtwam in rszmeram. - Zanimivo !«•.
! da ysebuje novi molstvenüt molitv« za
I industnjalni mir in ?a DruStvo naro-iov.
j • ZsiravMo protl rtvmatizmu. Dr
! William Krisen, ravnatelj zclravstvene^a
j in<:i:' ¦*-' •' Fil:;del,f»jj. naznania v listih,
';• d,» .:Ji>l nov-lek 70,.er r,.vm:...
! 'tlz'önu Zdravüö se "vbrizjfava
1 I..7J revr:>atiCrsc> g-rozruco ter i,,m.:..-
: r?vfnatičh(!f baciie. Uft^itw-^p^^gf
, ari izdfiiövapju sergma tudi^zdvavnik „
! ir. Grf»al, ki tzja*l|l, da .*Jfcrevmat»-"'
• !;om .s. turn lelvon: rnnog«. porna^aaa,
1 ker r»rrflfo boiniltj laWto Qz*
na srčnih bo!c?:nih, ki so Cestokrat. le
posledice revmatičnili obolenj.
Lipsbi velesejm
Hojugoddcjšl nahupoyalni trg ü Evfopi l
- ——--------------- -------¦
11.000 razstavijalcev iz 21 deŽKJ
150.000 nakopovAicev iz 41 de?.el
1600 bUgovfjin skupm iz vseb ^trok.
Od hucike do tovo^-nega avto-vox«!
PodrohncjSa izvestila dajo:
W. Strolibacli, Maribor, Gosposka li>-
Balkan poslovalnica urada Lipskega
velesejma, Beograd, Cuhrina ul. H.
gALBANSKA NARODNA BAN-
JvA. Albanska. Narodna banka je bila
lustajiovljena 2. soptembra 1925 v Ri-
mu, s Mxlelovanje.nl predv^sem italijan-
tikeg'ä kapjtala poleg iuffaslovarivskojj;a.
šviicarskgea in bergiijisiketfa. Jtaliija ima
z oziirom na svojo mocno ndeložbo naj-
več vpli'va na vodstvo Ixinko. V pnoin
loin svojega obstoja so jo banka bavila
pred'vwem v. enuusi'jo bankovoov kakor
tudi s posli finamciraanja. Albanski zfa-
ti frank .se jo že precej vživel v notra-
njcin proanetu. venida'r obstojajo že ved-
iio tozkuL'o, ker albanski narod do .sedaj
ni poznaJ bankovcev, temvec lo kovano
zlato in vsrebro. Navzloc težkočam pa
obtok baaikovcev po 5 »lekov« (lek jo
petina alb. frank a) in po 5, 20 in ILK)
frankov staino naprodiije. Aibanska
Narodna banka. jo dost^daj ustanovila
podružmiice v Tiranif, Skadru, Valoni in
Koriei.
« 1IAZ8TAVA NAČRTOV «TAV-
UJ0NI.H ZADRIK.;. Zvexa /stavbenih zji-
drag nanierava ob ppi.liki svoje^a. rod-
iicga obenc^a zbora v »io,stH;u uiarcu
J927 prirediti v LjubljaJii ray.stavi) na-
rrt ov .stanovajxjtskih in druziin.skJh hi«.
Razstava ima narnen i>okaza(i javnosii
predvsem dosedanje itspeho zadruine-
ga stavbciiega g-ibanda in načrte ki jiib
ianajo posainezno stavbene zadrivse pri-
pravljeno za bodcK-nost. Oben em pa ho-
ce Zveza sta-vbenih za.dniR nud.itL tiidi
pritLko nashn arhitektom in stavbeai-
kom, da razstavijo v medseboini tekmi
svoje näherte za vzorne diružiiksko in
stanoA-anj'sko hiše, bodi^i, da so že zgra-
en^ all Sele v osniutku. Zveza vahi vse
stavbeno zad-ru-ge kakor tudi naze ar-
hitekte in stavbeniike, da prijaviu'o naj-
ka.sneje do 1. marca t. 1. .svojo udeležbo
in prLblifeni ohsog rm razsta\'o naino-
nion.ish na^rtov na naslor: Zveza stav-
Ix'ni'h zaibrug- \ Ljublja/ni. \' roko t. v.
ta'jnika dr. Frana Spilkr-Muysa. v
Liubljaiuii, Tnrjaški \rp; 3/2. Dobrodasli
so tudi inodeli.
g VAŽN0 ZA VINARJh. VliSI-
CARJE IN SOLE. Vinarski in sadjar-
ski odisok Kmetijske druibo v Maribo-
ru jo poveril gftspodu Andreju Žmaveu.
diirektorju srednje vinarske in sadjar-
sko sole v Mariboru, pi-iiroditov letaka
v obliki brosiurice v najliujšem žival-
sikein skodil'jiivcu vinsko trte, o grozd-
nern sukaru (senenem črvu in kiselja-
kn). ki povzroca tudi že pri na.s vsako
leto mili'jonsike škodo. Letak jo v tisku
in se bo kmalu v lisocih Lzvodili raz-
posi'ljal. Opremljen je s padobami. l)ra-
gooena je priloga v barvoti'sku z 12 po-
doljami skodljivca po nara.vi, ucmetni-
ško rlolo enega. iviibolisih slika.rjov žu-
želk \- NoiTK'iiji. Raizon Ločne. pi'oglodno
. railage podob i>n splosin'ti opomJj, vse-
bnjo lotak ghivna poglavja o škodljiv-
sin:'opi«, razvojni kol'obar in nacin živ-
ljonja, škoda, zatiraiLJe, polroba poi'o-
T'ovaine službe iitd. Letaik so pošlje na
ogled vsem Kmetiijskim podružnicam*
po vimarski'ii okoliisih Slovon/ijo z vabi-
' torn; cftt'tf ga ^kiTpno "harofo za'\«Vöjp'
člane..yi.uarje. Ako bi se katero j^odrui-:
niow Tiehote pirrarlo, naj pise po letak
Lna.vedmiemu odsoku. XinjüLca se poälja
M>r^l^^tTo^lTr^^rt^im fcmfvt.i'jskim're-
'. 'erentom v-vinorodnilj okrajih. Cena bu
' ])J'ouv.idonia 5 do 10 dinarjev, pri skup-
niih naročiJih ])oiom Kmctijskih por
driižnic pa se znatno nižja. Kraisni
barvotisk sam jo vee vreden. Vinarji,
viTiicarji in sole se na to aktuatno in te-
ineljdto strokovno doLo že zdaj opozar-
jajo. Vsafcdo bi g"a moral proa&iti se
pred lot own jo trsno rozjo, da se na njem
zo leto« izdatno okoxisti.
RasgBed po swettu«
r Pot okoH sveta v 24 urah. Iz
Newyorka poročajo, da naincrava ame-
riški major Garder.i-r v spremstvu
svoje soproge nastopiti pot okoii sveta
in prejadrari celino v 24 dneli. Seveda
ne bo uoorablal na tern Dotovanjn samo
ladje, marveč tudi letaio in v!ak. Kakor
znano, pripada dosedanji svetovni re-
kord v tem oziru Ämericar.u Winstonu
Welsu, ki je prepotova! svec v 28 dneh
m 14 urah.
r Usodne posleölce filma Seljak
Reed iz Burltngtoru v Amenki je ne-
davno v mestu prisostvoval predstavi
filt^a, v katerem sv. Jjne?.\i odsekajo
g.avo. Ssljak je po predstavi od5el
domov in ženo kraikomwlo ob^lavii.
Nato je mi mo nadaljeval svoj posel.
Pi zasiiSevanju je svtčano zatrjeva!,
da se je bai, da .era doh*ti sliilna usoda,
kakor s,v. Jancza. Seljaka so oddaii v
op«?ovalnico za umobolne.
i Po^reb japonskega cesarja. Te
dn> je bil v Tokij» po^reb nmrlcga
japonskega cesaria. Žalnetra sprt-voda
se je udelcžilo nad 100.000 oseb. Po-
gr^b miWad« sp je vrSII po starem ia-
ponskem cevemonijelu in se je price!
Sele ob 9. zv^čer. Vse mesto je bilo
razsvetljeno, nad 4000 vojakew pa je
nosilo ^oreče baklie v sprevodu.
r Cesta milljonarjev. Ni glasoviti
Park Avenue v Newyorku, ki ie zrasla
tbkern zadnjih desotih let in posekala
svetovnoznano Pive Avenue, biva gla-
sorn zadnjcr statist.kt? nad 4000 mi!i-
jonarjev. Na vsej cesti prebiva okoii
16.000 oseb.
r Tež«s: zacln)i tekmi v Franciji ve-
liko smolo. Z avtomobilom znamke
Miier je hotel doseči svetovni lekord
na 5 in 10 angleških »niij. Vozil je na
cesti pi r Montheiyju s hitrostjo 210 km
na uro Pri rem se je avromobil ne-
na'ionrd prevrn/'l j?) E'dnd.^e jt1 zlete.1
v jarek. Zdiavniki niso rnoRli ugotovitj
težkih noTrarijfh po^kodb, vendar se pa
Eidrißde več doi ni zavedel.
r MadŽArsUi natakarU proti na-
pitnln!. Savez buaimpeStansicjh nata-
karjev je imel te dni v.elo burno zbo-
rovanje, na katerem je bilo sklenjeno
poslati vladi spomenico, v kateri na*
takarji zahtevaio opustitev napitnine in
uvedbo pobiiaoju posebp.e odstotne
cioklade pri računu. Zborovanje se je
izrekio tudi proti zapn-'» ' ?»nsk v
kavarnah in uosrilnah.
r KAJ STANK Z\ ivCA iNAKO-
1X3V. Neki. li^t v ŽeneAi pravi, da jo
Zvezi narodov kljiib wsem nasprot-
stvom u.sojiono dolgo živJijenje. ^Zve^a
prehranjuje veliko armado uradnikov.
Dolgo bo živela; kaj-ti ni^tvarila je uo-
kaj, kar bo pi'ozivelo slolotja.. vo-jske in
l-ovohiciije, cOvsar no morejo unmiti \w
nnihe viadarjev in no mnho usode, no-
kaj, kar io Visem,oski list izra-
o-niiiiil, koliko stano za.sedanje Zvey.e na-
rodov. O zadmji seji rac'u,no\ še ni, pao
pa n pi'exi'zadn.ji. Z.tiM'dii.njv jo stalo to-
daj 424.500 zlatih frankov. MajemniriH
iin kurjava jo staJa 1000 frankov na
dan, osobje¦ «kupaj 150.000 frankov. ti-
.skovi!no220.(K)() frankov. Pravi'jo. da bo
račun zadjije^a zascdanj«. še malo vee-
ji. In vendar vse to ni ni<- \- primeri v,
nalio^o, ki jo zveza vim.
i BÜDI8TOVSKi PAPEŽ AÜ1TI-
HA PBOTI vSOVETOM. V Mukctenu se
vrši velika konferenc-a, katere se ude-
lezu.je kol protl^Hlnik t.ndi budiistič-ni
pape7..\Veliki l^a.ma. Na konforenci so
za.stopani stovilni Tiljetanoi. Turkmen!
m druffi pripadniiki biKliistične verc-
Veliki Lama je nastopil enorgiiwio pro-
ti bolj-sevwcnrii. \ katerem \M\ i'.zrazit
¦protivorski pokrrt. Veliki Lama je bajo
naklonjen ^pneralu ('lanooliim in zato
so n-jegow tiB.fi-priürt-t^ prepricani, d;;
bo /ave/ni.štvo mod An^lijo in Oa.nco-
liijlOin prop tW i'loiiad ill'ni.' in-n.Tir.inic
boJjseviizma \.Kini.
NICA. Te dni je slavil Thonuus ALva
Edilson osenDdiesetletn.ioo. Hieffovo živ--
Stran 4,
»NOVA DOB A«
Štpv. \ 8,
Pupilarnowaren iait javn&kopi&ften denag»e*i zavoel celjskega mesfa
CelisKa mestna hranilnica
Ustmiovljena letn 1864.
:^V 1 «äto»t;ir%t palaci p*>i kolodvoir»u.
VsihranUntcnu posli se ixvršui«)c nalfeioilsnineie, hsiro ftnioč«
no. Ugodno ot>re»kovanje. Pol&snila In nasven brezplačno,
/W trajnim drž. rmdzorstvom.
Za hraniSne vloge jamči mesto Cetje s celim svojim premoženjern in z vso svojo davčno mocjo.
ijenje je kakoor pravildiica. Začel je kot
kolportcr, nadaljeval kat telegTafist in
mehaniik — danes je tvorničar in niiJi-
janar. Med prvo in pcxstedinjo etapo pa
loži dolga ciaba n.eumorne#a. dela in
borbe za osrecenje čtov&štva. — Število
njegovih iznajtLb? Kdo bi jLh m.ogel na-
vson,u.
r OGROMNA MEZDNA BORBA
NA SAŠKEM. Organizacija ko\in»ki>i
delavcev v Lijpskem okrožju je radi
mezdnoga gibanja napovedala stavko.
Zveza kovmskih indastrijcev je radi
tega sklenila, da odpiißti vse stavkujo-
fe delavstvo. Prizadetih je samo v Lip-
«kem 25.000 ctesavcov. V zaščito lip.ske
zveze industrijcev je deželna zveza in-
dustrijcev ra Saškem sklenila, da od-
pu«ti v ponedeljek 14. februaxja v znak
solidiarnasti vse delavstvo v svojih pocl-
jetjih, tako da bo stevilo izprtiih delav-
cev presegalo 150.000.
r SMRT NAJSTAREJŠE KALT-
PORNICANKE. V Panami v Kalifor-
niji je iimrla ena najstarejsih tamos-
njih navseljenk. v starosti 127 let. Njoiio
smrt objokujeta dv« hčeri, 28 vnukov
i,n 72 praivnukov. Za pogrebom sta šla
twdi njena dva brata, kii sta tudi stara
že oba nad 100 let.
r REKORDNI SMUGARSKI SKOK.
:>Kölnische Zeiitunitg« poroča o zanimi-
vem smucarskem skoku, ki sc zdi Bko-
raj neverjeten. Dne 11. fobruarja 1911
se je napotil vojak Gurdes ia Hirschen-
berga v Krkon.oše. Vreine jo bito kras-
no in smucar je srecno prispel na gor-
ski groben Visoko Kolo. Ko je dosegel
vrh, je nastal naenkrat hind viihar, ki je
izpodnesel vojaka in ga vrgel v 120 m i
glabok prepad. Vojak je padel v sneg '
tako srečno, da se ni poškodoval. Uol-
xina njegovega neprostovoljnega skoka
je znaiala 150 m.
r POT OKOLI SVETA V 24 DNEH.
Tz Newyorka porocajo, da namerava
ainerißki major Gardener v spremstvu
svoje soprogo nastopiti pot okoli sveta
ipQ prejadrati celino v 24 dneh. Seveda
ne bo uporabljal na tem potovanju sa-
mo Ladje, marvec tudi fetal o in vlak.
Kakor znano, pripada dosedanji sve-
tovni rekord v tem ozuru Američann
Wiii&tonu Welsu, ki je prepotoval svet
v 28 dneh in 14 urali.
Samo I dan I
Četrtek 17. februarja 1927
pozprodaja
konkurznega blagst
Celje, Preüiea«nova ulica 17.
Prodajala se bo obleka,
manufaktura in galante-
rija pod polovično ceno.
Lepo mebHrana soba
se odda. VpraŠa se v trgovini Kralja
Petra cesta 11.
KjeTje?
Stanko Sajna, 16 let star, rojen v Di-
vači, Primorsko. I5če ga brat Jožef
Šajns, Celje, Zavodna 73.
Šoborica h otrohom
poleg kuharice, zanesljiva, ki ima rada
otroke ter razpolaga z dobrimi spri-
čevali, se sprejme pri dr. R a j š p u,
Ceije, Krekov trg 8.
,, Premog ,,
iz državnega rudnika v Zabuknvci in na
željo tudi iz vsch drugih premogovnikov,
za domačo porabo ter za obrtna in indu-
strijska podjetja, dobavlja in dostavlja na
KP* dom točno in po najnižji ceni -^n
Fratilo Joss« Celje,
Aleksandrova ulica štev. 4.
Dva dijaka
ali dijakinji iz dobre družine se sprej-
me na stanovanje in dobro hrano ter
nadzor. Naslov v upravi. 2-2
Otroške vozičke
gramofone in šivalne stioje vam renovira
in popravi najbolje in najceneje RUDOLF
PERDAN, mehanična delaynica, Celje,
Krekov trg 5, vhod z Matija Gubčeve ul.
Domača izdelovalnica pietenega
blaga in podpletil ica
podpleta in plcte najbolje, hitro in najbolj
trajno ženske in nioške nogavice iz ovčje
volnc, pavole in svitle preje itd. od najna-
vadnejše do najfinejše izdeiavc ter po naj-
nižjih cenah. Na novo izdeluje nogavice za
gospode, dame in otroke z močnejšo peto
in palcem, brez Siva, gladke ali patentne v
vseh velikostih, barvah in kakovostih po
brezkonkurenčnih cenah. Prepričajte se ! En
poizkus zadostuje!
Strop pUtarna BAHDECR
Celie, Gosposka ulica 30, H. vrata
na dvorjšču.
Oglasiijte v ,Novi dobiM
Jabolčna
drevesca
triletna, močna, najboljše vrste, irna za
pomladansko sajenje na proda; vfrč
100 komadov zdravi!i5če Dobrna. 1-2
Hisni sluga
oženjen, brez otrok, do 40 let star, ki
se razume tudi navinogradstvo in vrt-
narstvo in katerega žena bi v hišr
služila, se išče za 1. manec pri baro-
nici Salis, Zagreb, Kaptol St. 20. 1-2
prirneren za kakršnokoli trgovi-
no, išcem; najraje v sredini
Celja. Ponudbe na upravo lista
3-3 pod «Čimprej».
A IV 369/26
22
OKLIC.
Na predlog dedičev po dne 25. novembra 1926 v Štorah
št. 33 umrli hišni posestnici in trgovki Mariji Peer se bodo dne
2. marca 1927 in eventuelno" naslednje dni, vsakokrat od^9. ure
naprej, prodajale potom javne dražbe na licu mesta v Štorah
št. 33 raznovrstne premičnine in dragocenosti, posebno hišna
oprava, perilo, obleka, podobe, preproge, železna blagajna, ku-
hinjska oprava, kletne potrebščine itd. proti takojšnjem plačiiu.
Dražba nepremičnin, t. j. hiše št. 55 z vrtom in pritiklinami; kr
stoji ob okrajni cesti in je enonadstropna, komaj stara 20 let,
za vzklicno ceno 117.756 Din, hiša št. 43 s pralno kuhinjo
št. 33, ki je zidana, 16 let stara, enonadstropna za 97.572 Din
kot najmanjši ponudek, pa v pisarni notarja Franca Burgerja
v Celju, dne 18. marca 1927 ob 9. uri dopoldne.
Vadij znaša 10%. Dražbeno izkupilo se mora plačati v
14 dneh v gotovini. Dediči si pridržijo pravico odobrenja naj-
višjega ponudka 14 dni.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v sodnih spisih.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 7. febr. 1927.
Delaj, nabiraj in
hrani, varčevati
se ne brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v siaberju pri Celju
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti!
LASTN I DOM
Obrestuje hranilroe ^^ ®/t\
vloge po ^-P /%ß
VcCjc stalnc vlogc po dogovoru najugodneje.
Tamstvo za vlogc uad 2,000.000 öln-
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnosti!
Pri naloibi xneska do SO Din se dob8 nabiralnik na dom.
Iz malcga raste
veliko •
Pisarna v Celju, Presernova ulica 6.
Zvezna tiskarna vCeUu
......___ ---- ----——*——"—wmm————^—
izvrSufe v«a v «sRarsko stroko tpadajoča dolci soUdno, ol«»«M> in «oJWtr«,J«
Cenč zmernel
PreprtCaJtte se samlJ
Najmodleriieje urejena RitJIgoveagKttca
Tiska in Isdaja Z*mmnm timhmrmm. - Odgovorna sta: u izdajatelja iiTubkarnoTill«« Öotln« I » rtdakci>o Viok« V. 6.k.f«. - Oba v Cel}o-