Leto IX, ^:ev. 68 &/.¦___________________________________________________________;__________________________________ Urednifttvo in upravniitvo: Celje Strossmaj'erjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. Naša vojska, Dandanes se mnogo pi§e o trgov- sklh pogodbah med državami, o prija- teljskih sporazumih, a ne manjka tudi glasov, ki vedo poročati o sporih, hu- dih zapletJjajih in o krvavih prevratih in vojnah, brez katerih pač ne bo nikoli Jasno je, da mora bu» za resne siučaie pripravljena vsaka država. Tudi Jugoslav! ja. Pariški časopis «Gaulois1 je pri- občU zanimiv članek o naši armadi, ki »e docela protiven člankom v itali- janskih čosopislh decembra meseca. Po italijansko-albanskern paktu so evropski časopisi mnoffo pisaü o itali- janski armad». Toda v Evropi imamo tudi armado Srbov, Hrvatov in Slovenrev, ki za- služ*. da se piSe o njej, kajti pred- stavlia resüno silo, s katero je treba računati. Jasno je, da je ltalija država s 40 milijoni prebivaicev, dočim je kra- Ijevina Srbov, Hrvatov in Slovencev država srednje vrste, toda njena armada ie po orgnni^aciji, Stevilu, izvežbanosti, po opremi in drugih prednostih gotovo močnejga od ostalih sredniih sil v Ev- ropi, kar lahko rnirno konStatiramo, ne da bi užalili njih samoljubjt*. Italijanski tisk je vCasih priznaval vrlino jugoslovanske vojske, čestokrat pa jo je tudi podcenjeval. Neki itali- janski list je oisal sledeče: «Ako se na podlagi realnih podatkov izračuna bor- bena moč kake armade, se lahko trdi, da je srbsko-hrvaška in s'.ovenska vojska v ofenzivnem stanju sposobna z lahkoto uničiti katerokoli balkansko armado, dočim bi defermvno uspešno klubovala tudi dvem ali trem balkan- skim silarn.-> Vendar ti časopisi closfav- Ijajo, da je moč jugosiovan:>l0vanju, ko ie bila že naveli&uoa v»oga, hoje, posedanja in uffibanja, sg je Vaada odiocüa za posledmje sred- &rev.. . , Ali ko je hotela že po- zVomiti, se )i je ta naert kar nekako sam kmuziwl iu. «iaye. Vanda se je ma- hkxnq zaöela bats in vÄnjetöirjati kar se jiT ni doslej še nikoll.pripetdla Smela in predbrzna je bila «nu. unmo-.y pijanih druöctanah, adai pa, v tej preptosti öble- ki in v v!ogi čieto navadiie proejakinje, ki moerda niti sprejeta ne J^q. zdaj se je cutila plahö im panüno. Pastalo jo je aram im strah. ->Morebiti ine je pa žo pozabil . . .«. )e mislila in se nl mogla odsociti, ali bi pozvonila ali ne bi. »Pa kako naj grnm k njemu v taki obleki? Kakor kaka be- racitca ali preprosta nmščanka . . .« NeodlocTio je pozvonila. Za durmi so se zaculi koraki: bil je vratar. »AH je doktor donia?« je vprasala. V tem trenutku bi ji bilo ljubše, če bi bil vratar oclgovorü »ne«, toda ta jo JL namesto odgovora spremit v pred- sobje in jii je pomagal odložiti plašč. Stopnisče se ji je zdelo razkosno in bo- gato, toda izrned vsega raxkosja je naj- bolj vzbujalo njono pozornost veliko zrcalo, v katerem je u^ledala sebe, re- vo, brez visokega klabuka. brez moder- ne joipice in brez žolniičkofv bronaste barve. In Vandri se je zdelo č\idno, da ®o je v njej zbudü cut .sramovanja bas sedaj, ko je bila napravljena v to si- romaeno obleko in podobna kaki šivitji ali perici. V njej že ni bilo ve»o niti drz- nBo ČLsto prav tako, saj je vendar znanec moj.. Samo da bi hišna že odšla. Vpričo hišne pa ne morem . . . Le č§mu .stojž tu?« Gez kakih pet minut so se odprk vTata in vstopih je Finkel. viisok, tem- nopott, okrogliih lie in iizbuljenih oca. Njegov obraz, oei, život, tolsta led ja — vse je bilo tako spiitano, zoperno in gro- bo. V Renesansi ter v nemskem klubu je bil on obieajno zelo dobre voljo. Po- tratil je z ženskami mnogo denarja ter potrpezlii'vo prenašal vse njihove Sale, Na primer ko mu je Vanda zlila pivo na glavo, se }e samo nasmehn.il ter ji pozugal s prstom. Zdaj pa je bil mrk in zaspan; gledal je zelo važno in hlad- no kakor kak predstojnik in žulil ne- kaj po uMih. »Česa želite?« j© vpraeal, ne da bi pogledal Vando, Vanda se je ozrla na sobari^in res- nii obraz, potem na rejeno po&tavo Fiin- klovo, ki jö menda ni bil poznal, in je 'ysa zardela ... »Česa želite?« je gpet vpr&sal zobo- ißÜijiik,..?L.'io pot ie nekoliko nevoljno. ; >Zpr zobje me bolijo . . .« je zaöe- potaJa Yzuiida. ; , »Ajja f . . Ka*<*fi zobje? Kje?« Vanda se je epomnila, da iana vote! »Spodaij na, desni . . * k> dejbüa. Stran 2. > NOVA DOBA< Stev. t8. lepo uspela. Bila je taka, da je daleko presezala pričakovanje. Vabljenih go- stov se je odzvalo lepo Stevilo. Raz- položenje je bilo izborno. Vsi udele- ženci so bili mnenja, da se tako pri- jetna in lepa družabna prireditev v Ceiju redko doživi. Svarilo pred užlvanjem mrtvih rib. Vsled počenja velikega balona žveplene kisline v kemični tovarni se je razlilo v soboto približno ob 9. uri 1950 1 kisline, ki je prišla med vodo Voglajne in pomorila oziroma omamila na tisoče rib. Dasi je bila Skodljivost le hipna, se boao nedvomno naSle mrtve ribe še več dni v strugi Vo- glajne in Savinje. V mrtvih nbah se navadno razvija hud strup, ki upliva na človeka smrtno in so take ribe tern škodljivejše, čirn daije so mrtve. Streljačka družiua v Celju ima v pondeljek ob 8. zvečer v restavraciji Celjskega doma I. redni občni zbor. Ker je med drugim tudi volitev no- vega odbora, je potrebno, da se obč~ nega zbora udeležijo vsa društva in korporacije, ki žele sodelovati. c Dljaška kuhinja v Celju ie prejela v spomin na »Ančeta« od ge RiČi dr. Mayerjeve, odvetnikove soproge v Šoštanju, 100 Din. G. Drago Bernards, hotelir v Celju, pa je poslal 250 Din kot dohodek na domači veselici v prid dijaški kuhinji. c Občnl zbor Savinjske podruž- nke bPD. V soboto se je vršil v restavraciji Celjskega doma 33. redni 1-etni občni zbor Savinjske podružnice SPD. Shod jo bil zelo lepo obiskan. Obširno in pregledno poročilo priob- čimo prihodnji*. Mladinska organizacija „Edinost" v Celju. V nedeljo, ob treh popoldne je bil sklican mladinski sestanek v kltibovi sobi Celjskega doma. Nepričako 'ano lepo Število mladine se je odzvalo va- bilu. SJdicatelj, okrožni tajnik SDS Drago Žabkar je otvoril sebtanek, po- zdravil navzoče in podal besedo za- stopniku Zveze demokratske mladine v Ljubljani bratu Šimnovcu. Ta je raz- ložil program in pravila organizacije, s katerimi so se vsi navzoči s,trinjali. Spontano se je spremeni! sestanek v ustanovni občni zbor, na katerem so bila sprejeta pravüa in izvoljen sledeči odbor: predsednik Bratomir Rebek, podpredsednik Zmagoslav Bevc, tajnik Drago černe, blagajnik Vinko Rebek, odborniki Šollnc, Božič in Žabkar ml. V nadzorstvo sta bila izvoljena Cergol in Žabkar st. DoloČila se je članarina za redne člane mesečno Din 2'—, za podporne Din 4— in za ustanovne enkrat za vselej Din 100, Sklenilo se je pristopiti k Zvezi kultuniih društev v Mariboru. V najbližjl bodočnosti se bodeta os- novala godbeni in pevski odsek, po- zneje pa tudi dramatični in športni. Po živahni in lepi debati je pred- sednik zbora zaključil za celjsko mla- dino važni občni zbor z upanjem in željo, da bi bila celjska «Edinost» vzor in rnatica mladinskih organizacij v mariborski oblasti. Občni zbor „Orjune" v Ceiju. V petek, dne 11. t. m. zvečer se je vrSil redni letni občni zbor celjske «Orjune». Dosedanji predsednik brat Krajnc je orisal delovanje v prošlem letu in podčrtal veliko pomanikanje nacijonalne sarnozavesti, ki vlada meel našimi Ijudmi. Vseh odborovih sej je bilo sedemnajst. Iz Celja stu odšla tajnik br. Pogačnik, ki ie bil prestav- j ljen v Vojnik in br. Čeh. Umrla sia br. Vekijet in Štiglic. Prvega majnika j je Orjuna priredila majsko proslavo, j ki je pa slabo izpadia, ker so inieli j isti dan dijaki akademijo v glcdaliSČu. ! Na dan Radičevega shoda v Celju je J nastopila proti Orjunašem policijsk« i oblast, ki je posamezne člane vtakniSa v zapor, ne da bi biii zagrešili kakrSno- koli nepravo dejanie. Orjuna s« je udeležila odkritja spomenika padlim v Trbovijah in pa razvitja prapora Orjune Sv. Peter-Vodmat. Tudi odkritja spo- menika kralju Petru Osvobodiieliu v Kranju in razvitja prapora v Hotinji- vasi se ie celjska Orjuna udeležila. Dne 10. oktobra je priredil ob pri - liki obletnice Rapalla celjski Suko! pre- davanje, ki pa je bilo policijsko pre- povedano. Oktobra se je uetanoviia v Celju Strelska družina, kjer se udej- stvujejo najveČ Čiatii celjske Or June. Praznik ujedinjenja se je praznoval to leto izredno. Priredila se je matineja z deklamacijanii in sodelüvanjc-m oper- nega pevca g. Burje. Dan 23. januarja t. 1. je srnatrati za pravo srarnoto v Celju. Zvezali so se ijudje, ki si sicer trkajo na prsi in povdarjajo, da so ciobri in zavedni Slovenci, z onimi, ki so nas na teh tleh zaničevali in pr«iepali, tor g-ospo- darsko zasužnjevali. Oni primorski Slovenci, ki so priSü k nam in bili pri nas sprejeti kot bratje, nam to nidi ostanejo. Naj se vrnejo v naSo družbo. Kakor smo mi vedno cutili in spoSto- vali njih boj z Italijani tako pričaku- jemo tudi o njih, da nam bodo stall ob strani v boju z zakletim sovraž- nikom Slovanstva, z Nemci. j Iz blagajniškega poroČUa, ki ga je J podal blagajnik bratČepin, posnemamo. da je imela Orjuna 88 Članov. Dru- Stveno premoženje znaša 2034" Din 12 par. Blagajniku se je izrekta za- hvala za njegovo noumorno poslo- vanje. Posebno priznanje se je izieklo sestri Luciji Pertotovi za njeno niar- Ijivo sodelovanje ob priliki nabiranja prostovoljnih prispevkov. Po poročilu glavarja četniške sekcije se ie izvolil nov odbor s predsednikom Vebletom in podpredsednikom dr. Laznikom. Taj- niško mesto je bilo poverjeno bratu Misiji, biagajniško bratu Čepinu, go- spodar pa je brat Šafar. Dosedanji predsednik je zaključil občni zbor z željo na boijše Case in uspeSuo delo- vanje novega odbora. Razširjajte „Novo Dobo"! »Mm . . . iMpnte iLSia.^ Fkikel je namrüüü obrvk prklržai sajpo in jel progleciovati bolni zob. »Boli?« ]e vprašal, drezajc v zob z nekim železom. »Boli . . .<: >se ye zlag&la Vamla. »Ali naj ga sporrmimV« jo pomi«lila. »pptern iim? gotovo spozna. . . . Pa . . . hifina! Cemu noki sloni tit1'?« Finket je m&homa zaipihal kakoi* lakomoth^a, njej naravnasf v ms'U.. m clejal: >Jaz ne svetovati vajii. ga pliwn- birati pustiti. ... I/, tern zobom ne bo nic . . .« Ko }e se nekajkJ'al pobezal v zoß in pomaizal VamdiTie uistnice in dle.sni s svoji.m.-i od ciigaret oruinendirai vtsti. je spet prkli'zal ,sapo in ji: je segel v uista z neditni hladnim . . . Vaiixia je nuaihoma začuftila stiiišno boleč-ino. /.a- krMala in. za^rabila Finkla za roko. »Nic hudega. ni€ hudega , . .- je zaimomlljal. Nil' se bati. Tudi ra Umi zobom no ho mv. — JJa !"e .hvuhvo sc držite . . . In od (.'iigarel ožftaiii ter okrvavlj.e- n j; prst'i so prinesli pred njeiu! oc-i izrirt zob in bišna je pri,stopila in ji je po- dTžala rašo k ustoin. »Doma izprati usta .s hladiio vo- do . . .« je rekel Fi.nkeV. > d« kri se v.stavi.« Stal je pred njo v pozi cloveka. ki čaka, da se končno vendar že spravi odtod in ga pusti v mini . . . . Z bogom . . .« je dejala, ko je od- lia.jala. »Hni! . . . Kdo nii bo pa to delo plaoal?« je vprašaJ Finkel snidiljaje se. I ¦»Ah, da . . .« so je sponinifa Van- da; zardela je in mu dala rubelj, ki «a je bila dobila za prsta.n z dra^uljein. Ko je stopiJa na ulieo. jo je bilo .se bolj sram ko prej; zdaj se že ni več sra- movala svojega siromastva. Niti tega zdia'j ni opazila, da njima vLsokega klo- huka in moderne jopice. Sla je po uli<::i. jiljiuvaia kri in vsak rcleckasü pl'junek ji je pričad o njenem nespodobnern in težkeni žkljenju toi- o zalütvali, ki jili je že prebila in ki jih bo se prebila ju- iri'L vps teden, vse leto — vse svoje žin- j Ijenje. prav do smirli . . . ¦'0 kako je to stražno!« je šepetala. '- Kako grazno je to, nioj Bog!(t Toda drugi dan je bila že v Rene- «ansi in je pk\sala. lnieLa je nov, veJi- ' kanski. zelo lep ktobuk, novo moderno \ jopi'co ter solnicke bronaste barve. Z vecerjo io je pa poj?ostil tnlad ir^ovec. kii je bill prisel iz Kazani. ; Ali ate žo poravna&i ft narodnino ' f 1 za Ngv® Dobo o Zamudrsim oaročnikom! Te dni prejenmjo nasi naročmki, ki so z naročnino v zaoslaiiku, izpol- njeite poloznice v kuverli. Iz teh polož- nic razcidijo kollko dolcprjejo ¦Notri ])obi« na zaoslüli naročniiii do konca leta 1920. Promnto te, kateri irrejmejo le opomine, da mini tako} pommiajo zao-siah mirovmnn. Ne zivvedajo se, ko- liko nepolrvbm'ijG delo powrocajo s svojo malomuntostjo npravi. Obenem jih hid I prosimo, da nam po poloinich kalero 'so prejeli ob Novem letit. naka- zcjo nekuj mirocnhte vnuprej za tekoče leto, da jilt ob koncit četrttetja ne bo ireba zopel opominjati. — trosimo pa tudi uaročnike, ki sicer nuročnino red- no plačKjcjo. pa tega i~ tega all oncga vzroka :u\sto}nd;k Okrož. rud. urada v Lj'.ub- ijani in Celju, nadsvetnik inž; Pohaniv uniiv. prof. inž. Gostiša. ravnatelj drz. rud. sole v OJy'iu inž. J'lzak ^ svojinii gojenei, ki so imjzilo okrasili že odprt. grob z zelenjem m helo-rdcč-e-čniimi. cvotkami v znak mdanasti, ljubozni in sožalja, jaiž. Šinkovec iz Vrduika. inž. Agrinsiki iz LjuJ)ije, številno odposlan- stvo drž. rud-a.ita Zaibukovca ter nuio- g'Qbroj,ni prtjateljii in znanci iz Saleške ki Savi-njske dotiaw. Med petjcm na- grobniice so se mugnile nad grobom za- staix-c: sokolki \z Žalt-a in MozLrja, beJo- niodlro-rdece, govoreoe o spostovanju. udajiosti in ljubezni, ter ritdarska, crT no-zelena, v nado preostaMm, da pre- raste temino groba sveže zelenje, upi na srerno svidenje nad zvezdanii . . . Ne- pozabni! Naj ti rre moti sladkega sna pod homcem žvonket rovnic iai kram- poy tvojih rudarjev, naj ti bo ta žven- ket pesem železna vsa, pesem trdega dola, čegar žrtcv si postal ludi sa»"1; zvest težkemu rud. poklicu do xa.dnj«?gji diibljajsi . . . Poslednjl »Na src^-o!^ "RikI. namešč-enci Velenjc. (I. PLESN]KJU>ŽEK ]|stASI>OV- CK prii-wli svoj zakljucmi venček v vseh prostoi'i-h gostidn»? Rössner v riedeljo. tine 20. februarja ob 7. ur«i zveter. Svi- ra dabroznani jazz-band '/. Vranskega. Za liobro izbrani spqr^d skrbi. odbor. &i**om fSiotmoirine« š OBVE.STIL0. Po Sloveniji potu- je noki Forst in nabira, posebno okoli koroskih rojakov, prilspovke za tiskovn; ! sklad Koroskega «Iovenca< in za Ju- ; go.slovcn.sko Matico. Ker rvima doticni j ne od uprave fista »Koroski Slovenec«, I ki takih pooblasty v in-ozonistvu sploh ne iztlaja. kakor tudi ne od Jugoslo- von«ke Matice noben-ega poobla.stila, opozarjamo vse mirodne kroge, da nm ne nased/iiio in ne darujejo ničasaT Š KULTURNE PRIREDITVE V ITALIJI. Posl.-uioc dr. WiJfan \\\ bil pri drzavnem podtajniku v notiunje-m mi- nistnstvu dr. Suardu, kaierenm je ob- razložiil, kako se ustavljii delovanje sio- veiisskiili kulturiiiuh argaTiizxioij tor s torn zali in vznemlrja naÄe ljuxLstvo. 0 ne- kalerih .sl'ueajih mu je poslanex» dr. Wilfan podal pKsmena porociJa. Nada- lje je prosiJ podtaänüka. da naj bi opo- zoril prefokte, da naj se nv pretirava zabrainuovnnjp sloveiuski.h glasbenüi in draanaticjid'h pricedticcv ter poljudnih predavanj. ür. Wilfan je dohü vtis, da je podtajnik Suond-o pripravljen do- brohotno vpoStevati predloženo mu pri- ložl-jo in proänje gled* n«usUi kultumili orgaiiizacij. Ljudsko fflodališče v Tr- gm-'skem donut v Gorici je zopel odprtu š f FRAN DliENIK. T« dmi je uuirt v Ljubljani g. Fran Drenik. Umrli je dusegol starost 88 let. Udejstvoval su je mnogo v dobi Iriiborm ter je mnogo stoi-il za povzdigo narodne zavesti. Bil je met! soutttanovhtelji Južnega So-kola 1863. ter j« bil najstarejsi clan slovon- skiili sokolskih drustev, v katerih je za- vzeniaJ ininoge ca.s1n.e fuaikcije. Udej- stvovaJ so je tudi na polju ga^iJstva. narodne prosvete ill narodneiga gospo- darstva. Osebno je bil bTas in dobei' /Jiačai, š NAPREDOVANJE SODNIKOV. Mimist'Or za pravosodje ie predložil kra- lju v pod pis ukaÄ, s katerim napredu- je.jo v naslednjo vifejo stopiiijo mod dxu- glimi: dežeLuosodni svetnik dr. Fran Sdiau-baoh pri okroinem soditsču v Ma- riljoru, d'ez.-s(xini s-vetnik Anton Kaj'fez pri okr. sodiišcn v Lozu. dey.. sod. s\~v\. dr. Josip Tombiu;b pri okrozneni socli- Sču v Marjbaru/, okv. odntük dr. Rudolf Sajovk pri dež. »¦]. \ Ljublja.ni i.n okr. sod-nik Anton 1'otoLUiik \>r\ okraj- nem soddscu v Šostanju. š UP0K0JITVE IJČITELJEV. Z ukazom prosvetnoga mlniiistrstva so upokojoni: Ivan Ptl#r.ain, ucLtelj na. nieseaivski soli \ Bi-okiLtüüi, Ivaji Jam- šek, solskti upravitelj na soli Tg-Stude- iiee. Ana Saršon-Šepk, ut'itelsüca v Ka- stviu, MarjeUi Podkrajskova v Tržičn. Ana Guček v Poljcanali, Anton Steskn v Starah, Ivan Vidniosor v Vuhredu. š SMT ODLlCNE IGRALKE. \ Biitolj-u je unirra glodalfcka igTalka Luiza »Staoiojcvic. Pokoj.ua. je delovala nad M) let pri asijo.skem, Ix'opst-aj.skoni itn sko}ilja.n«koin gLoduJiiiscu. « PRVA ZDRAVN1CA V JUŽiNJ SilUl.II. Nedavno jo promoviralo na beograjski uninorzi 10 mcdicincev za doktcxrje medk^ne. Med njarni jo bila ludi gdr. An^ta .laiiačkovLc iz Strumi- ce. ki je prva zdravniica iz Juiaic Srbiie š VKLIK KONGRES CEBELAl^- | .IEV. V Zaigrebu se bo vnsil od 8. do 10. juMja vekik vejeslovanski kongres cebelarrjov. ki bo zdražen ^ cebelaxsko razstavo. s AMNEST1JA. V pravosodiiem lninistrstvu so podipisa^j n«vi uka^.i o pomiJastltv! večjoga «tcvila obsojencev. Tußi v jannarju je pravowod-n.o niLnistr- stvo pomidost'ilo mnogo ob.sojencev. Š NARODNI KMECKI KLUB. Te dni se je vrSLla v Beogradai seja hrva- skoga seljaskoga kluha, \ kateri je klu- bov ])redsediiik dr. Sibeniik predlagal resoliucijo, da se odslej naziva. Hrvatski seljstžki klu.r>: ?Narodiii seiii«ški klub«. j Po dalj^i debati je b:ii predtog scglusno | sprojot- ! Š FUZ1JA CKNOGORSKtH FE- i DERALISTOV Z RADIČEM. V Bgo- gradu so pred pair dnevi kanferii'ali č,y- nogorski federalitsti. z raddcevi-i.• Skk;p kojiforejwe je bil, da. se bodo fofiwniisU zdiaižild s.HSiS. š KONKUKZ UHVBiJ AiN.SKK , POS.Ü.Jt.LNJCE ODPR.A/YJUJEN. —.S I aklepoin deželuesa ko?ü6w-i- v Ljiubljajü je od|jnivli>n konkmrz Ljubljanske. po- sojiiliniiice r. z. y. o.. z., ker ni krilja za sti-ofike postopanja. Pasive toga zavoda znažajo preko 2 milijona dmarjcv. — ! Kred'itorj.i) »o U9 T?ciini ylag-Melji. manjvši Jjiwdjo.' ki o žno.^ —- krpa j,a j ki.*pi- via1 uma wm o! KunUa so jo, pet-, kind jt> ai-o-pJ k0- žuh na ogonj. Fw jo uü?asnila. • Dobro..'. si jo mislil, vrj>ol y;i j b(joii v reko!« Obiokol so \v in šol k voki. Prices jo potirpljati kažiih. pa ga. ni magol po- I iapiti koziüi iln so ni hotel pogro-znitd na dno, \^oda ga ni nikainoi' nosla. Kinoi jo 6el damov. -Bom« p-ogtodal< -^ misl-i. j kakson čndon kožnih jo to.« Kožirh p;' j ,io |rpa na krpi. unia^tn. strašnn ga jo v ^bko vzoli. Kmet je ctdparal ki^o. na tla se jo vsuJ donar. Kolbkor krp jo odparal. n- Ysa&e so niu jN ima in veo denarja za svinjo. ni- niam jo .s rim rediti.« Tedaji- rece rexmar, »spusti-svi- njo na u.Ik'0 in hodi za njo. cuvaj jo!« Kmet jo tako storil. Tzrpu.sti.1 jo svi- njo; sla jo svinjii. on pa za njo: kainor svinja. tja tudi on. Hoda p;> .k' l>il<> za (kittfo dnoA o. f^risla jo svinja na travnik. Travnik jo sh'ok, zolon. po snx\\ t.wV' rečica., v rečk-i w vrti ognjeiio ko- Jo. v kotes-n sodijo ljudjo. voliki tjudjo in borač jo med njuni. Svinj^i ^koči naravnosr v roko v kolo. Vse jo Izgi-nilo: reka, travnik. kolo in v<\*inja vidoti jo bilo samo prazno polj-o. Kinol }v sel sam domov po praz- nom polj-n. broz svinje. Naproti mu pr.ido pepomi rnmar, inodri starcek: No. kaj je s svinjo?« vpra&a vo- niiU' in izgleda kaJcor bi sc necesa vo- selil. Kmet mu jo povedal, kaku j<' bilo. Vklifc, dote-:, jo rokol roma.r. >bo- j'ao je hodir in prosil, ni dolal, skrival jo tuje kajjejke, nabral donarja. eel ti- socak .k1 prLsted.il. drug%n ga jo odvzel. zjüshiKen. grena.k denar, za.to jo moral (tdgovai'jati in vse to jo pogorelo. Tako za/hteva (xl na» Gospod plačilo za. S"toJio.« (Iz raslcega.) Ljudaka» jp»«rcnssiret»« 1 PRVJ Z1DÜVSKI LIST V ZA- JMDNl EVUOVJ. V Anversu jo izšla .prva stevi.lka žiidovskegči liista >Moz- nairn«?. Za nalogo si je list nadel živah- no propaganiranjo kulture < cionistiv- nem gi'ibanju. f PliaSLAVA i>5U-Lh:TMGK Si\l- RT1 FILOZOFA B. SPINOZE. 21. fe- bruarja sr> bo vi\šiila \* Uaa^n slavnast- iifi jn-osIJava 250-lelnice .snuti onog.! iiajvočjih filozoi'ov Barucha Spinozv. Oh toj pi-iililki se bo otvoriJ v JiLši. kjer je bival in umrl Spinoza, Zavod za fi- Jozofske sladije. 1 PREDAVANJK 0 JUGOSLAV f- Ji NA AMERIŠKI UNIVERZT. Ljub- Ijctiican «¦. inž. dr. Alojzsiti Tavčar, do- ceiit zivgrebsktgii v«eucilišca, ki se mu- di sedaj kot Stipendist Rockosoller.k'AO mstitucije International - Education - Board v Zedinjonili dirzavah, je prirodiT na Cornell Uni'versity predavanje o »gocspodai-skiih in kulturnih razmerai) v .Iugoskivjiji<:, .Predavanje jo bilo ilustri- ra.no s štovJlnfiini slikanii in preda-valua dvorana je bila polna najcd'Licnejsega, obeknstva. 1 UNIJA SLOVANSKIH UČITELJ- SKJH. DRUftTEV. Povodoni voliko ok- i kurzijo naišib uviteliev na Ccskoslova- sko in Poij'sko &e bo vcršila v Varša\i. konferenoa delegatov na.šega. poljsko- j j?a in oeskoslovawkega u<*iteljstva. na I katorem so bo razpravljato o ustanovil- vi Umiijt» slovaiivsk'ih uciteljskih drustov. Inioijativo za ustanoviitev te Unije je da I poljski Save/. učitoljskiJi organ i- za<-]j. ! Modern: zirasije angiikanske cerkve. V angleskem bogoslovju pride j v kratWem do večiih sprememb, ki jih je uvedel vrhovni poglavar anj^likanske cerkve. Vprr^šf.nje teh sprememb jl nov-lek 70,.er r,.vm:... ! 'tlz'önu Zdravüö se "vbrizjfava 1 I..7J revr:>atiCrsc> g-rozruco ter i,,m.:..- : r?vfnatičh(!f baciie. Uft^itw-^p^^gf , ari izdfiiövapju sergma tudi^zdvavnik „ ! ir. Grf»al, ki tzja*l|l, da .*Jfcrevmat»-"' • !;om .s. turn lelvon: rnnog«. porna^aaa, 1 ker r»rrflfo boiniltj laWto Qz* na srčnih bo!c?:nih, ki so Cestokrat. le posledice revmatičnili obolenj. Lipsbi velesejm Hojugoddcjšl nahupoyalni trg ü Evfopi l - ——--------------- -------¦ 11.000 razstavijalcev iz 21 deŽKJ 150.000 nakopovAicev iz 41 de?.el 1600 bUgovfjin skupm iz vseb ^trok. Od hucike do tovo^-nega avto-vox«! PodrohncjSa izvestila dajo: W. Strolibacli, Maribor, Gosposka li>- Balkan poslovalnica urada Lipskega velesejma, Beograd, Cuhrina ul. H. gALBANSKA NARODNA BAN- JvA. Albanska. Narodna banka je bila lustajiovljena 2. soptembra 1925 v Ri- mu, s Mxlelovanje.nl predv^sem italijan- tikeg'ä kapjtala poleg iuffaslovarivskojj;a. šviicarskgea in bergiijisiketfa. Jtaliija ima z oziirom na svojo mocno ndeložbo naj- več vpli'va na vodstvo Ixinko. V pnoin loin svojega obstoja so jo banka bavila pred'vwem v. enuusi'jo bankovoov kakor tudi s posli finamciraanja. Albanski zfa- ti frank .se jo že precej vživel v notra- njcin proanetu. venida'r obstojajo že ved- iio tozkuL'o, ker albanski narod do .sedaj ni poznaJ bankovcev, temvec lo kovano zlato in vsrebro. Navzloc težkočam pa obtok baaikovcev po 5 »lekov« (lek jo petina alb. frank a) in po 5, 20 in ILK) frankov staino naprodiije. Aibanska Narodna banka. jo dost^daj ustanovila podružmiice v Tiranif, Skadru, Valoni in Koriei. « 1IAZ8TAVA NAČRTOV «TAV- UJ0NI.H ZADRIK.;. Zvexa /stavbenih zji- drag nanierava ob ppi.liki svoje^a. rod- iicga obenc^a zbora v »io,stH;u uiarcu J927 prirediti v LjubljaJii ray.stavi) na- rrt ov .stanovajxjtskih in druziin.skJh hi«. Razstava ima narnen i>okaza(i javnosii predvsem dosedanje itspeho zadruine- ga stavbciiega g-ibanda in načrte ki jiib ianajo posainezno stavbene zadrivse pri- pravljeno za bodcK-nost. Oben em pa ho- ce Zveza sta-vbenih za.dniR nud.itL tiidi pritLko nashn arhitektom in stavbeai- kom, da razstavijo v medseboini tekmi svoje näherte za vzorne diružiiksko in stanoA-anj'sko hiše, bodi^i, da so že zgra- en^ all Sele v osniutku. Zveza vahi vse stavbeno zad-ru-ge kakor tudi naze ar- hitekte in stavbeniike, da prijaviu'o naj- ka.sneje do 1. marca t. 1. .svojo udeležbo in prLblifeni ohsog rm razsta\'o naino- nion.ish na^rtov na naslor: Zveza stav- Ix'ni'h zaibrug- \ Ljublja/ni. \' roko t. v. ta'jnika dr. Frana Spilkr-Muysa. v Liubljaiuii, Tnrjaški \rp; 3/2. Dobrodasli so tudi inodeli. g VAŽN0 ZA VINARJh. VliSI- CARJE IN SOLE. Vinarski in sadjar- ski odisok Kmetijske druibo v Maribo- ru jo poveril gftspodu Andreju Žmaveu. diirektorju srednje vinarske in sadjar- sko sole v Mariboru, pi-iiroditov letaka v obliki brosiurice v najliujšem žival- sikein skodil'jiivcu vinsko trte, o grozd- nern sukaru (senenem črvu in kiselja- kn). ki povzroca tudi že pri na.s vsako leto mili'jonsike škodo. Letak jo v tisku in se bo kmalu v lisocih Lzvodili raz- posi'ljal. Opremljen je s padobami. l)ra- gooena je priloga v barvoti'sku z 12 po- doljami skodljivca po nara.vi, ucmetni- ško rlolo enega. iviibolisih slika.rjov žu- želk \- NoiTK'iiji. Raizon Ločne. pi'oglodno . railage podob i>n splosin'ti opomJj, vse- bnjo lotak ghivna poglavja o škodljiv- sin:'opi«, razvojni kol'obar in nacin živ- ljonja, škoda, zatiraiLJe, polroba poi'o- T'ovaine službe iitd. Letaik so pošlje na ogled vsem Kmetiijskim podružnicam* po vimarski'ii okoliisih Slovon/ijo z vabi- ' torn; cftt'tf ga ^kiTpno "harofo za'\«Vöjp' člane..yi.uarje. Ako bi se katero j^odrui-: niow Tiehote pirrarlo, naj pise po letak Lna.vedmiemu odsoku. XinjüLca se poälja M>r^l^^tTo^lTr^^rt^im fcmfvt.i'jskim're- '. 'erentom v-vinorodnilj okrajih. Cena bu ' ])J'ouv.idonia 5 do 10 dinarjev, pri skup- niih naročiJih ])oiom Kmctijskih por driižnic pa se znatno nižja. Kraisni barvotisk sam jo vee vreden. Vinarji, viTiicarji in sole se na to aktuatno in te- ineljdto strokovno doLo že zdaj opozar- jajo. Vsafcdo bi g"a moral proa&iti se pred lot own jo trsno rozjo, da se na njem zo leto« izdatno okoxisti. RasgBed po swettu« r Pot okoH sveta v 24 urah. Iz Newyorka poročajo, da naincrava ame- riški major Garder.i-r v spremstvu svoje soproge nastopiti pot okoii sveta in prejadrari celino v 24 dneli. Seveda ne bo uoorablal na tern Dotovanjn samo ladje, marveč tudi letaio in v!ak. Kakor znano, pripada dosedanji svetovni re- kord v tem oziru Ämericar.u Winstonu Welsu, ki je prepotova! svec v 28 dneh m 14 urah. r Usodne posleölce filma Seljak Reed iz Burltngtoru v Amenki je ne- davno v mestu prisostvoval predstavi filt^a, v katerem sv. Jjne?.\i odsekajo g.avo. Ssljak je po predstavi od5el domov in ženo kraikomwlo ob^lavii. Nato je mi mo nadaljeval svoj posel. Pi zasiiSevanju je svtčano zatrjeva!, da se je bai, da .era doh*ti sliilna usoda, kakor s,v. Jancza. Seljaka so oddaii v op«?ovalnico za umobolne. i Po^reb japonskega cesarja. Te dn> je bil v Tokij» po^reb nmrlcga japonskega cesaria. Žalnetra sprt-voda se je udelcžilo nad 100.000 oseb. Po- gr^b miWad« sp je vrSII po starem ia- ponskem cevemonijelu in se je price! Sele ob 9. zv^čer. Vse mesto je bilo razsvetljeno, nad 4000 vojakew pa je nosilo ^oreče baklie v sprevodu. r Cesta milljonarjev. Ni glasoviti Park Avenue v Newyorku, ki ie zrasla tbkern zadnjih desotih let in posekala svetovnoznano Pive Avenue, biva gla- sorn zadnjcr statist.kt? nad 4000 mi!i- jonarjev. Na vsej cesti prebiva okoii 16.000 oseb. r Tež«s: zacln)i tekmi v Franciji ve- liko smolo. Z avtomobilom znamke Miier je hotel doseči svetovni lekord na 5 in 10 angleških »niij. Vozil je na cesti pi r Montheiyju s hitrostjo 210 km na uro Pri rem se je avromobil ne- na'ionrd prevrn/'l j?) E'dnd.^e jt1 zlete.1 v jarek. Zdiavniki niso rnoRli ugotovitj težkih noTrarijfh po^kodb, vendar se pa Eidrißde več doi ni zavedel. r MadŽArsUi natakarU proti na- pitnln!. Savez buaimpeStansicjh nata- karjev je imel te dni v.elo burno zbo- rovanje, na katerem je bilo sklenjeno poslati vladi spomenico, v kateri na* takarji zahtevaio opustitev napitnine in uvedbo pobiiaoju posebp.e odstotne cioklade pri računu. Zborovanje se je izrekio tudi proti zapn-'» ' ?»nsk v kavarnah in uosrilnah. r KAJ STANK Z\ ivCA iNAKO- 1X3V. Neki. li^t v ŽeneAi pravi, da jo Zvezi narodov kljiib wsem nasprot- stvom u.sojiono dolgo živJijenje. ^Zve^a prehranjuje veliko armado uradnikov. Dolgo bo živela; kaj-ti ni^tvarila je uo- kaj, kar bo pi'ozivelo slolotja.. vo-jske in l-ovohiciije, cOvsar no morejo unmiti \w nnihe viadarjev in no mnho usode, no- kaj, kar io Visem,oski list izra- o-niiiiil, koliko stano za.sedanje Zvey.e na- rodov. O zadmji seji rac'u,no\ še ni, pao pa n pi'exi'zadn.ji. Z.tiM'dii.njv jo stalo to- daj 424.500 zlatih frankov. MajemniriH iin kurjava jo staJa 1000 frankov na dan, osobje¦ «kupaj 150.000 frankov. ti- .skovi!no220.(K)() frankov. Pravi'jo. da bo račun zadjije^a zascdanj«. še malo vee- ji. In vendar vse to ni ni<- \- primeri v, nalio^o, ki jo zveza vim. i BÜDI8TOVSKi PAPEŽ AÜ1TI- HA PBOTI vSOVETOM. V Mukctenu se vrši velika konferenc-a, katere se ude- lezu.je kol protl^Hlnik t.ndi budiistič-ni pape7..\Veliki l^a.ma. Na konforenci so za.stopani stovilni Tiljetanoi. Turkmen! m druffi pripadniiki biKliistične verc- Veliki Lama je nastopil enorgiiwio pro- ti bolj-sevwcnrii. \ katerem \M\ i'.zrazit ¦protivorski pokrrt. Veliki Lama je bajo naklonjen ^pneralu ('lanooliim in zato so n-jegow tiB.fi-priürt-t^ prepricani, d;; bo /ave/ni.štvo mod An^lijo in Oa.nco- liijlOin prop tW i'loiiad ill'ni.' in-n.Tir.inic boJjseviizma \.Kini. NICA. Te dni je slavil Thonuus ALva Edilson osenDdiesetletn.ioo. Hieffovo živ-- Stran 4, »NOVA DOB A« Štpv. \ 8, Pupilarnowaren iait javn&kopi&ften denag»e*i zavoel celjskega mesfa CelisKa mestna hranilnica Ustmiovljena letn 1864. :^V 1 «äto»t;ir%t palaci p*>i kolodvoir»u. VsihranUntcnu posli se ixvršui«)c nalfeioilsnineie, hsiro ftnioč« no. Ugodno ot>re»kovanje. Pol&snila In nasven brezplačno, /W trajnim drž. rmdzorstvom. Za hraniSne vloge jamči mesto Cetje s celim svojim premoženjern in z vso svojo davčno mocjo. ijenje je kakoor pravildiica. Začel je kot kolportcr, nadaljeval kat telegTafist in mehaniik — danes je tvorničar in niiJi- janar. Med prvo in pcxstedinjo etapo pa loži dolga ciaba n.eumorne#a. dela in borbe za osrecenje čtov&štva. — Število njegovih iznajtLb? Kdo bi jLh m.ogel na- vson,u. r OGROMNA MEZDNA BORBA NA SAŠKEM. Organizacija ko\in»ki>i delavcev v Lijpskem okrožju je radi mezdnoga gibanja napovedala stavko. Zveza kovmskih indastrijcev je radi tega sklenila, da odpiißti vse stavkujo- fe delavstvo. Prizadetih je samo v Lip- «kem 25.000 ctesavcov. V zaščito lip.ske zveze industrijcev je deželna zveza in- dustrijcev ra Saškem sklenila, da od- pu«ti v ponedeljek 14. februaxja v znak solidiarnasti vse delavstvo v svojih pocl- jetjih, tako da bo stevilo izprtiih delav- cev presegalo 150.000. r SMRT NAJSTAREJŠE KALT- PORNICANKE. V Panami v Kalifor- niji je iimrla ena najstarejsih tamos- njih navseljenk. v starosti 127 let. Njoiio smrt objokujeta dv« hčeri, 28 vnukov i,n 72 praivnukov. Za pogrebom sta šla twdi njena dva brata, kii sta tudi stara že oba nad 100 let. r REKORDNI SMUGARSKI SKOK. :>Kölnische Zeiitunitg« poroča o zanimi- vem smucarskem skoku, ki sc zdi Bko- raj neverjeten. Dne 11. fobruarja 1911 se je napotil vojak Gurdes ia Hirschen- berga v Krkon.oše. Vreine jo bito kras- no in smucar je srecno prispel na gor- ski groben Visoko Kolo. Ko je dosegel vrh, je nastal naenkrat hind viihar, ki je izpodnesel vojaka in ga vrgel v 120 m i glabok prepad. Vojak je padel v sneg ' tako srečno, da se ni poškodoval. Uol- xina njegovega neprostovoljnega skoka je znaiala 150 m. r POT OKOLI SVETA V 24 DNEH. Tz Newyorka porocajo, da namerava ainerißki major Gardener v spremstvu svoje soprogo nastopiti pot okoli sveta ipQ prejadrati celino v 24 dneh. Seveda ne bo uporabljal na tem potovanju sa- mo Ladje, marvec tudi fetal o in vlak. Kakor znano, pripada dosedanji sve- tovni rekord v tem ozuru Američann Wiii&tonu Welsu, ki je prepotoval svet v 28 dneh in 14 urali. Samo I dan I Četrtek 17. februarja 1927 pozprodaja konkurznega blagst Celje, Preüiea«nova ulica 17. Prodajala se bo obleka, manufaktura in galante- rija pod polovično ceno. Lepo mebHrana soba se odda. VpraŠa se v trgovini Kralja Petra cesta 11. KjeTje? Stanko Sajna, 16 let star, rojen v Di- vači, Primorsko. I5če ga brat Jožef Šajns, Celje, Zavodna 73. Šoborica h otrohom poleg kuharice, zanesljiva, ki ima rada otroke ter razpolaga z dobrimi spri- čevali, se sprejme pri dr. R a j š p u, Ceije, Krekov trg 8. ,, Premog ,, iz državnega rudnika v Zabuknvci in na željo tudi iz vsch drugih premogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in indu- strijska podjetja, dobavlja in dostavlja na KP* dom točno in po najnižji ceni -^n Fratilo Joss« Celje, Aleksandrova ulica štev. 4. Dva dijaka ali dijakinji iz dobre družine se sprej- me na stanovanje in dobro hrano ter nadzor. Naslov v upravi. 2-2 Otroške vozičke gramofone in šivalne stioje vam renovira in popravi najbolje in najceneje RUDOLF PERDAN, mehanična delaynica, Celje, Krekov trg 5, vhod z Matija Gubčeve ul. Domača izdelovalnica pietenega blaga in podpletil ica podpleta in plcte najbolje, hitro in najbolj trajno ženske in nioške nogavice iz ovčje volnc, pavole in svitle preje itd. od najna- vadnejše do najfinejše izdeiavc ter po naj- nižjih cenah. Na novo izdeluje nogavice za gospode, dame in otroke z močnejšo peto in palcem, brez Siva, gladke ali patentne v vseh velikostih, barvah in kakovostih po brezkonkurenčnih cenah. Prepričajte se ! En poizkus zadostuje! Strop pUtarna BAHDECR Celie, Gosposka ulica 30, H. vrata na dvorjšču. Oglasiijte v ,Novi dobiM Jabolčna drevesca triletna, močna, najboljše vrste, irna za pomladansko sajenje na proda; vfrč 100 komadov zdravi!i5če Dobrna. 1-2 Hisni sluga oženjen, brez otrok, do 40 let star, ki se razume tudi navinogradstvo in vrt- narstvo in katerega žena bi v hišr služila, se išče za 1. manec pri baro- nici Salis, Zagreb, Kaptol St. 20. 1-2 prirneren za kakršnokoli trgovi- no, išcem; najraje v sredini Celja. Ponudbe na upravo lista 3-3 pod «Čimprej». A IV 369/26 22 OKLIC. Na predlog dedičev po dne 25. novembra 1926 v Štorah št. 33 umrli hišni posestnici in trgovki Mariji Peer se bodo dne 2. marca 1927 in eventuelno" naslednje dni, vsakokrat od^9. ure naprej, prodajale potom javne dražbe na licu mesta v Štorah št. 33 raznovrstne premičnine in dragocenosti, posebno hišna oprava, perilo, obleka, podobe, preproge, železna blagajna, ku- hinjska oprava, kletne potrebščine itd. proti takojšnjem plačiiu. Dražba nepremičnin, t. j. hiše št. 55 z vrtom in pritiklinami; kr stoji ob okrajni cesti in je enonadstropna, komaj stara 20 let, za vzklicno ceno 117.756 Din, hiša št. 43 s pralno kuhinjo št. 33, ki je zidana, 16 let stara, enonadstropna za 97.572 Din kot najmanjši ponudek, pa v pisarni notarja Franca Burgerja v Celju, dne 18. marca 1927 ob 9. uri dopoldne. Vadij znaša 10%. Dražbeno izkupilo se mora plačati v 14 dneh v gotovini. Dediči si pridržijo pravico odobrenja naj- višjega ponudka 14 dni. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v sodnih spisih. Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 7. febr. 1927. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v siaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! LASTN I DOM Obrestuje hranilroe ^^ ®/t\ vloge po ^-P /%ß VcCjc stalnc vlogc po dogovoru najugodneje. Tamstvo za vlogc uad 2,000.000 öln- Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naloibi xneska do SO Din se dob8 nabiralnik na dom. Iz malcga raste veliko • Pisarna v Celju, Presernova ulica 6. Zvezna tiskarna vCeUu ......___ ---- ----——*——"—wmm————^— izvrSufe v«a v «sRarsko stroko tpadajoča dolci soUdno, ol«»«M> in «oJWtr«,J« Cenč zmernel PreprtCaJtte se samlJ Najmodleriieje urejena RitJIgoveagKttca Tiska in Isdaja Z*mmnm timhmrmm. - Odgovorna sta: u izdajatelja iiTubkarnoTill«« Öotln« I » rtdakci>o Viok« V. 6.k.f«. - Oba v Cel}o-