OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA IZVRŠNISVET POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETIH 1986, 1987 IN V PRVEM POLLETJU 1988 Zbori občinske skupščine so tekoče obravnavali družbeno, gospodarsko in socialno problematiko razvoja v občini. Poročila so obsegala krajše časovne termine (polletje), parcialna področja, (izgube, poročilo o sprejemanju in izvajanju sanacijskih programov v organizacijah združenega dela z izgubami, poročilo o izvajanju resolucije glede razporejanja dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, problematiko socialnega in zdravstvenega varstva itd.) in končno, kompleksna poročila o izvajanju politike družbe-nega plana v posameznih letih. Skupščina je obravnavala in spreje-mala tudi planske dokumente, ki po svoji vsebini izhajajo iz doseženih rezultatov ter je bila tako praktično vedno seznanjena z uresničevanjem družbenega plana v tekočem srednjeročnem obdobju. Zato podaja Izvršni svet samo kratko poročilo o uresničevanju Družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 v letih 1986, 1987 in 1988. I. URESNIČEVANJE TEMELJNIH CIUEV IN USMERITEV RAZVOJA V OBDOBJU 1986-1990 Pogoji poslovanja gospodarskih organizacij združenega dela so bili v preteklih dveh letih izredno neugodni, nestabilni, podvrženi mnogim sistemskim spremembam in spremembam tekoče eko- nomske politike. Obstoječa devizna in zunanjetrgovinska zakono-daja, notranja nelikvidnost, restriktivna kreditno-monetarna poli-tika, neuravnotežena cenovna potitika so vpiivali na zaostajanje gospodarskega razvoja občine (zniževanje industrijske proizvod-nje, počasnejša rast mednarodne menjave, zmanjšanje investicij-skih vlaganj in posledično počasnejša rast realnega družbenega proizvoda, padec življenjskega standarda). V primerjavi z družbenim planom so bili doseženi naslednji materialni cilji razvoja: stopnja rasti v % Ka za 1 c i Družbeni _______1986_____________1037________________1988_________ Pifn1QQ Resolucija Reali, Hcsolu- Reali- Resolu- Reali- iyoo-iyyo zacija cija zacija cija zacija ^_______________________________________________________________JrXL__ Družbeni proizvod 2,5 l,5-2,o 2,o 2,5 1,9 1,7 Fizični obseg industrijske proizvodnje k,5-5,5 4,5-5,0 2,9 1,5 8,3 3,5 -4,9 Zaposlovanje 1 l,o 1,7 l,o 1.8 o,7-l,o -3,4 IZVOZ 8-9 8,o-lo,o 5,6 9,o -7,1 5,o 4,2 UVOZ - - -12,5 - -22.4 - 57,2 Izvoz-konvertibilni - lo,o 9,2 9,o -9,o xx o,4 Uvoz-konvertibilni - % 17,6 x -28,7 x -1,2 x odvisno od realiziranega izvoza xx večji od 5,o % Kvantitativni rezultati poslovanja niso zaradi sprememb v obra-čunskem sistemu neposredno primerljivi, vendar jih navajamo na osnovi izkazanih rezultatov iz organizacij združenega dela. Uspešnost poslovanja šišenskega gospodarstva, izkazana s kazalci ekonomičnosti, akumulativnosti in reproduktivne sposob-nosti, se v letih 1986,1987 in 1988 postopoma zmanjšuje. V vmes-nem obračunskem obdobju se je ekonomičnost poslovanja izbolj-šala kot posledica novega obračunskega sistema. Stopnja akumula-tivnosti se je znižaia na 2,6%, medtem ko bi gospodarstvo za enostavno reprodukcijo potrebovalo 17 let po doseženi reproduk-cijski stopnji. Delitvena razmerja ohranjajo prevladujočo vlogo porasta skupne, splošne in osebne porabe, delež sredstev za akumulacijo pa se zmanjšuje. V globalu smo v vseh letih spoštovali družbene usmeritve razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, čeprav je prihajalo do nujnosti prehoda na različne sisteme ugotavljanja upravičenosti izplačevanja osebnih dohodkov po določilih republiške resolucije, intervencijskega zakona in druž-benega dogovora v SR Sloveniji. Ob predpostavki uresničitve z zakoni določene začasne omejitve osebnih dohodkov v vseh dejavnostih, sredstev družbenopolitičnih skupnosti in SIS družbe-nih dejavnosti se bo znižal delež osebnih dohodkov in delež skupne in splošne porabe v dohodku, porasla pa naj bi akumulacija. Dinamika prejšnjih let je ponovljena v podatkih periodičnih obračunov za I. polletje 1988. Na področju socialnega razvoja in družbenih dejavnosti so bili v letu 1986, 1987 in v prvem polletju 1988 v globalu izvedeni vsi dogovorjeni programi SIS družbenih dejavnosti vključno z mejnimi programi po posameznih področjih. S tera je bil v bistvu ohranjen nivo družbenega standarda, ki smo ga dosegli v letu 1985. Ne glede na to, da so vse izvajalske organizacije po posameznih področjih posebnega družbenega pomena posvetile posebno pozornost kvali-teti storitev (na področju vzgoje in izobraževanja-uvajanje sodob-nih metod dela, na področju zdravstva-intenziviranje dispanzerske metode dela) pa bo potrebno doseženo raven še nadalje izboljše-vati, za kar imajo izvajalske organizacije ustrezne prostorske in kadrovske pogoje. V obdobju od leta 1986 do 1988 so bili realizirani bistveni premiki tudi na področju usklajevanja osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti z gospodarstvom. Upoštevajoč podatke za prvo tromesečje 1988 je možno ugotoviti, da je raveir osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v celoti izenačena z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Glede na nadaljnje zaostrovanje pogojev gospodarjenja in zmanjševanje sredstev za skupno porabo ocenjujemo, da se bodo v drugem polletju tekočega leta pogoji za nadaljnjo ohranjevanje družbenega standarda slabšali. Zaradi tega morajo SIS in izvajal-ske organizacije takoj pristopiti k uresničevanju kratkoročnih ukrepov, ki so bili v posameznih skupščinah SIS že obravnavani kot izhodišče za selektivno korekcijo obstoječih programov. Pri tem se mora ohraniti kontinuiteta uresničevanja zakonsko oprede-ljenih programov. Izvršni svet ocenjuje, da se bo do konca teko-čega leta bistveno povečalo število socialno prizadetih družin in posameznikov, kar terja ustrezno operacionalizacijo socialno var-stvenega programa občine, ki je v izdelavi in dosledno zagotavlja-nje socialno varstvenih pomoči socialno najbolj ogroženim ob-čanom. Ne glede na pozitivne rezultate, ki smo jih dosegli v razdobju od leta 1986 na področju vzdrževanja objektov družbenega standarda, 26 morajo posamezne organizacije zdrženega dela v sodelovanju s šir- šim okoljem posveliti še več pozornosti ohranjevanju teh objektov in v ta prizadevanja vključevati vse možne oblike prostovoljnega dela. H. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU Nosilec gospodarskega razvoja občine je ostala industrija z zna-čilnim nihanjem obsega industrijske proizvodnje in vlaganjem v tehnološke posodobitve. Industrijske organizacije so v letih 1986-1987 največ vlagale v posodobitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti ter nabavo in modernizacijo opreme. Tako je organi-zacijam uspelo nekoliko znižati stopnjo odpisanosti opreme, ven-dar je ta še vedno visoka, saj je znašala konec leta 1987 78,3%. Večje kot v prejšnjih letih pa je bilo tudi investiranje v računalni-ško vodenje proizvodnje in v opremo, ki bo zagotavljala ekološko čistejše okolje. V 6 organizacijah so bile zaključene investicije z večjo predračunsko vrednostjo od 500 mio din (AERO TOZD Tovarna celuloze in papirja: rekonstrukcija papirnega stroja, AVTOMONTAŽA TOZD Tovarna vozil: izgradnja hale za končno obdelavo vozil, DO IKO TOZD Trata avtomatika: inve-sticija v razširitev in modernizacijo proizvodnje avtomatike, ISKRA VIDEOMATIKA: investicija v tiskaha vezja, TEKSTIL TOZD Tekstilna Medvode: rekonstrukcija proizvodne hale in opreme, DO RAŠICA: nabava petnajstih elektronskih pletilnih strojev); 8 OZD pa je zaključilo investicije manjše predračunske vrednosti (TEKSTILTOZD Tkalnica: adaptacij barvarne, ELEK-TROVOD TZO Plastika: izgradnja skladišča repromateriala, DO PAP: posodobitev in razširitev protzvodnih zmogljivosti, ŽG CD TOZD za vzdrževanje vozil in strojev: izgradnja kontejnerskega skladišča, SLOVENIJALES Tovarna Sora Medvode: moderniza-cija strojne opreme, DO COLOR: investicija v izgradnjo silosov za polnila ter nabavo procesnega računalnika, RASICA TOZD Ple-tilnica: nabava procesnega računalnika s terminali, PIVOVARNA UNION: preselitev in posodobitev polnilne linije). Stalna letna dinamika rasti industrijske proizvodnje v zadnjem dveletnem obdobju je bolj rezultat aktiviranih investicijskih vlaganj v prete-klih letih in večjega števila zaposlenih, kot pa rezultat večje produktivnosti, saj se je le-ta povečala v letu 1986 le za 1,3%, v letu 1987 pa le za 1,2%. Zaradi ostalih vplivov je bila letna rast neenakomerna. Mesečna nihanja v obsegu industrijske proizvod-nje med leti pa so bila intenzivna in so za določene mesece izkazovala negativno rast oziroma nedoseganje nivojev proizvod-nje preteklihobdobij. Skromen proizvodni rezultat iz leta 1986, ko so industrijske organizacije dosegle le za 2,9% večji obseg proiz-vodnje, so v letu 1987 nadomestile z visoko 8,3% rastjo. V I. polletju 1988 so organizacije združenega dela dosegle za 4,9% manjši obseg proizvodnje. Sprostitev cen in uvoza je ugodno vplivala na junijske rezultate industrijske proizvodnje, saj je bil obseg proizvodnje v primerjavi z mesecem majem večji za 25,3% in prvič v letošnjem letu večji za 17,3% od povprečja 1. 1987. Vzpodbudnejši rezultati industrijske proizvodnje iz meseca junija še ne zagotavljajo daljšega obdobja rasti industrijske proizvodnje. Rastoča nelikvidnost, motnje v preskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami, nadaljne padanje domačega povpraševanje in še vedno nevzpodbudni pogoji izvoza bodo še nadalje vplivali na rast industrijske proizvodnje. Zunanjetrgovinska menjava blaga je v letih 1986 in 1987 pote-kala na nižjem nivoju kot je bila načrtovana za srednjeročno obdobje, saj so se ekonomski odnosi s tujino v navedenih letih odvijali v veliki meri v odvisnosti od plačilno bilančnega in devizno bilančnega stanja SFR Jugoslavije do tujine. To stanje se je ves čas slabšalo in je dosegJo kritično točko v drugem polletju 1987, zlasti za izvoznike na konvertibilno področje. Ukinjene so bile stimula-cije za izvoz v Zahodno Evropo in bistveno znižane za izvoz v prekomorske države. Povprečna stopnja stimuliranja izvoza se je znižala iz približno 20,5% na približno 9,8%. Tako se je izvoz realiziral pretežno le do višine, ki je bila nujna za vzdrževanje procesa proizvodnje, to je, da se je ohranjal nivo uvoznih pravic. Velik del blagovne raenjave s tujino se je odvijal preko višjih oblik gospodarskega sodelovanja (kompenzacija, kooperacija, maloob-mejni promet) ki se predvsem opravlja brez denarnega pretoka, kar pomeni znižanje deviznega priliva. Višje oblike gospodarskega sodelovanja so v letu 1987 predstavljale 36,5% celotnega konverti-bilnega blagovnega izvoza. Poglavitni nosilec izvoza v Šiški je industrija, saj predstavlja v letu 1987 v skupnem izvozu blaga 91,5% delež (na konvertibilnem področju 94,0%). Blagovni izvoz šišenskega gospodarstva predstavlja v slovenskem blagovnem izvozu leta 1986 8,5% delež, v letu 1987 se je zmanjšal na 7,6% delež; v Ijubljanskem izvozu pa v letu 1986 predstavlja 43,7% delež, v letu 1987 40,6% delež. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem šišenskem izvozu se je v letu 1987 glede na leto 1986 zmanjšal za 1,5 odstotnih točk ter predstavlja 66,6%. Glede na stopnjo obdelave so organizacije združenega dela v letu 1977 ,največ izvozile finalnih proizvodov (94,1%), vendar se je izvoz le-teh glede na leto 1986 zmanjšal za 3,6 odstotnih točk. Povečal se je izvoz neobdelanih surovin in predstavlja v letu 1987 3,0% (leta 1986 0,0%) in proizvodov nizke obdelave, kije zastopan z 2,4% (leta 1986 z 1,8%). Zaradi slabe zunanje likvidnosti se je ekonom-ska politika zatekla k ukrepom za omejevanje uvoza, zlasti v letu 1987. Skupni blagovni uvoz je bil v ietu 1986 manjši za 12,5%, v letu 1987 pa za 22,4%. Uvoz iz konvertibilnega področja se je v letu 1986 povečal (za 17,6%) v letu 1987 pa se je zmanjšal (za 28,7%). V strukturi uvoza blaga predstavlja največji delež uvoz repromateriala (1986 Ieta 989,6%) in se je v letu 1987 še povečal na račun zmanjšanja deleža uvoza opreme (za 4,1 odstotnih točk), kar je še posebej problematično zaradi visoke odpisanosti opreme. Zaradi omejenih možnostih uvoza se je izboljšalo pokritje uvoza z izvozom, ki je v letu 1987 znašalo 83,0% in se je v primerjavi z letom 1986 povečaloza 19,6%. VI. polletju 1988sogospodarske organizacije izvozile blaga za 96,8 mio $, kar je za 4,2% več. Na konvertibilno področje so organizacije združenega dela izvozile blaga za 65,5 mio $ na klirinško področje pa za 3,3 mio $. Uvoz blaga je bil brez uvoza zemeljskega plina večji za 3,1%, uvoz iz konvertibilnega področja pa se je zmanjšal za 0,9%. V letu 1986 je kmetijstvo doseglo predvideno 2,5% povečanje tržne proizvodnje. V ietu 1987 nismo dosegli nivo tržne proizvod-nje iz leta 1986 (v resoluciji predvideno 1% povečanje). Vzroki za to so bila cenovna nesorazmerja med cenami kmetijskega repro-dukcijskega materiala in cenami pridelkov. V navedenih gospodar-skih pogojih so delo kmetijske pospeševalne službe, ki je izvajala programe pospeševanja kmetijstva ni odrazilo v sodobnejšem kme-tovanju in večjih pVidelkih. Investicijska sredstva so bila v prete-klih dveh letih porabljena predysem za agrarne operacije. Zaklju-čene so bile melioracije ob Gameljščici, meliorirana zemljišča ob Rašici, na območju Brezovca, na zemljiščih Agroemone v Vodicah ter v Polhograjskih Dolomitih. Za melioracijo Poljška, ki obsega 653 ha, je bila pridobljena lokacijska in gradbena dokumentacija, za območje Podutika je v pripravi lokacijska dokumentacija. ' V letu 1986 je Kmetijska zemljiška skupnost pričela z izdelavo agrokarte. Izdelane so bile kartografske podlage, zaključeno je ugotavljanje sedanje in možne produktivnosti kmetijskih zemljišč ter ugotavljanje sedanje in možne rabe kmetijskih zemljišč na območju občine. Z delom v letošnjem letu nadaljujejo in predvide-vajo, da bo zaključeno v prvem polletju 1989. Skupnost za pospe-ševanje kmetijstva je v tem srednjeročnem planskem obdobju realizirala sprejet program. Poslovni rezultati, fizični kazalci proiz-vodnje v kmetijstvu ob koncu prvega polletja ne prikazujejo real-nega stanja, ker se večina rastlinske proizvodnje realizira šele v drugem polletju. Tako sta v prvem polletju mleko in živina edina tržna proizvoda. Zaradi zaostajanja cen in nepriznavanja dejanskih stroškov proizvodnje je tržna proizvodnja v živinoreji manjša, v družbenem sektorju (KZ Medvode in Agroemona Domžale TOZD Poljedelstvo-govedoreja) nekoliko večja, na ravni lanskega polletja pa je pri storitvenem pitanju. Tržnost mleka je višja od lanske oziroma od planirane, vendar se bo tudi ta zmanjšala v drugem polletju letos, če se odkupne cene takoj ne spremenijo. Pri rastlinski proizvodnji pričakujejo povprečno letino, raedtem ko bo pridelek markantilnega in industrijskega krompirja zaradi suše zmanjšan. Gozdno gospodarstvo Ljubljana je v Ietu 1986 načrto-vani posek preseglo, v letu 1987 pa blagovna proizvodnja in odkazilo nista bila na načrtovanem nivoju. Zaradi velikega sanitar-nega poseka je dana v gozdno gospodarskih načrtih prednost gojitvi in obnovi gozdov. V prvem polletju letos so realizirali 40% planiranih odkazil in 61% planirane blagovne proizvodnje. Do konca leta predvidevajo 100% realizacijo plana, vendar je plan za leto 1988nižji za 3% vprimerjavisplanomizleta 1987. Vletu 1987 Gozdno gospodarstvo ni cpravilo sanitarne sečne po snegolomu in žledu v privatnih gozdovih na področju Polhograjskih Dolomitov. S porazdelitvijo plačila gozdno-biološke reprodukcije med lastnike gozdov, Gozdno gospodarstvo in družbenopolitično skupnost se je v letu 1988 pospešila sanitarna sečna privatnih gozdov. Aktivnosti na področju prometa in zvez so v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja potekale v skladu z predvidenim programom toda v nekoliko zmanjšani dinamiki. V javnem prometu je bila uvedena računalniško vodena semafo-rizacija, ki bo priporaogla hitrejšemu in varnejšemu odvijanju prometa v Ljubljani. V izdelavi so projektne naloge za oblikovanje prometne zasnove mestnega središča in širšega vplivnega območja in strokovne podlage za pianske in izvedbene akte cestne železnice v Ljubljani, ki jih je naročila Skupnost za ceste Ljubljana in se usklajujejo s pripombami posameznih občin. , Kvaliteta javnega mestnega potniškega prometa se postopoma izboljšuje z zniževanjem povprečne starosti avtoparka na nivo amortizacijske dobe, s postopnim opremljanjem postajališč in obračališč in z manjšim številom prevoženih potnikov. Ostaja še vedno nerazrešen problem parkirnih površin zaradi problemov financiranja izgradnje depoja. Na področju tovornega prevoza se je obseg storitev stalno povečeval s širitvijo voznega parka in dosegel specializacijo na račun širjenja izrednih prevozov ter vključevanja v mednarodni transport. V turistično ponudbo se uspešno vključuje Kompas TOZD Hertz - Rent-a-car z oddajanjem vozil tujim gostom in agencijam. V letu 1988 Podjetje za PTT na območju občine nadaljuje izgrad-njo telefonskih kapacitet natobmočju Medvod in Pirnič. Ta investi-cija se gradi fazno - prvi dve fazi sta v zaključku in bosta končani v letu 1988. Za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja Medvode in Pirniče pa je v teku sklepanje pogodb z izvajalci del. V pogojih stalnega spreminjanja predpisov ter neustrezne eko-nomske politike in njenih kontradiktornih ukrepov je v primerjavi z ostalimi gospodarskimi področji, v prvih dveh letih srednjeroč-nega obdobja trgovina dosegla dokaj ugodne rezultate. Položaj trgovine so dodatno oteževale zakonske omejitve poslo-vanja v prometu na debelo ter administrativni posegi države v oblikovanje cen in različni režimi določanja cen v proizvodnji in trgovini, ki postavljajo trgovino v neenakopraven položaj. Poleg tega je dosedanje zakonsko usmerjanje povezovanja trgovine z industrijo enostransko zavezovalo le trgovino in se ni odrazilo na tesnejšem in kvalitetnejšem sodelovanju. Omejevanje vseh oblik porabe in upadanje povpraševanja je trgovske organizacije združe-nega dela prisililo, da so napore za doseganje optimalnega obsega prodaje usmerile v agresivno prodajno politiko (prodaja pod ugod-nimi pogoji, odmevne propagandne akcije) in v iskanje notranjih rezerv za izboljšanje kvalitete ponudbe. Problem pomanjkanja kadrov, zlasti v trgovini na drobno se je v obravnavanem obdobju še poglobil, zato so zahteve trgovine po uvedbi skrajšanega obrato-valnega časa prodajaln vedno glasnejše. Povečana prizadevanja trgovine se v obravnavanem obdobju kažejo v porastu prometa, predvsem pa v doseženem dohodku, ki je imel zlasti v letu 1987 znatno višjo rast, kot v celotnem gospo-darstvu občine. Pri tem so najvišjo rast prometa in dohodka dosegle trgovske organizacije združenega dela na debelo. Sredstva razporejena za akumulacijo so se v obeh letih sicer povečevala, predstavljala pa so manjši del dohodka, kot v prejšnjih letih. Po poravnavi obveznosti je ostajalo trgovskim organizacijam združenega dela prostih sredstev za naložbe zelo malo, posebno nesmiselno je dejstvo, da so bile v slabšem položaju tiste organiza-cije, ki so poslovale v glavnem z lastnimi sredstvi. Tako ugotavljamo veliko odstopanje od resolucijskih predvide-vanj, saj v zaostrenih gospodarskih razmerah trgovske organizacije združenega dela niso uspele slediti potrebam po širjenju trgovske mreže. V letih 1986 in 1987 ni bila zgrajena nobena trgovina osnovne preskrbe v družbenem sektorju, privatni sektor pa je ponudbo obogatil s tremi prodajalnami sadja in zelenjave ter prodajalno z mešanim živilskim blagom. V letu 1987 je pričela obratovati zasebna prodajalna pisarni-škega materiala in šolskih potrebščin v Šentvidu. DO Metalka TOZD Skladišča je zaključila izgradnjo skladiščnega objekta v Vižmarjih. Spfejeta strategija razvoja turizma v praksi ni dovolj podprta z ukrepi ekonomsice politike, kar se odraža v stagnaciji celotne dejavnosti in v posameznih turističnih in gostinskih organizacij. Zaradi poslabšanja ekonomskega položaja Mercator-Hoteli-go-stinstvo TOZD Ilirija ni uresničil naloge nosilca razvoja gostinsko turistične dejavnosti v občini. Večjih investicij v turistične objekte v zadnjih dveh letih ni bilo. Zasebna turistična in gostinska ponudba se nista spremenili. Kljub temu, da so turistična društva skrbela za primerno označeva-nje turističnih poti z namenom preusmeritve dela turističnega tranzitnega prometa preko občine, so bili obiski in nočitve gostov v letih 1986 in 1987 v upadanju. Ob vseh načelnih opredelitvah, ki naj bi vzpodbujale nadaljnji razvoj, ne moremo govoriti o bistvenih premikih v razvoju drob-nega gospodarstva. Z občinskim akcijskim programom so bile opredeljene kon-kretne naloge po posameznih nosilcih razvoja drobnega gospodar-stva. Ocenjujemo, da so bile od časa sprejema programa v občini vodene aktivnosti razvoja na različnih področjih in ravneh oziroma realizirane konkretne naloge iz programa. Intenzivne aktivnosti je vodilo Obrtno združenje Ljubljana Šiška s svojo povezovalno vlogo in z neposredno prisotnostjo med obrtmki. Nadaljevali smo z razreševanjem prostorske problematike in z iskanjem novih lokacij za izgradnjo stanovanjsko-obrtnih objektov, določen pre-mik pa je dosežen tudi pri organiziranju dela in vodenju postopkov v upravnih organih. V organizacijah združenega dela se postopno uveljavlja vključevanje zasebnega in družbenega sektorja drob-nega gospodarstva v proizvodne programe preko spoznanja, da to 27 neposredno vpliva na boljšo ekonomiko poslovanja v organizacijah združenega dela. Na področju zasebnega sektorja drobnega gospodarstva se pove-čuje število zasebnih obratovalnic in število zaposlenih delavcev. Pbstopoma se je spreminjala struktura dejavnosti predvsem v zad-njem času z odpiranjem obratovalnic intelektualnih storitev. Na področju družbenega sektorja je bila ustanovljena nova DO »Slušni aparati« ter obrtni zadrugi »Šport-plan« in »Plankoop«. Predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona bo odpravil večji del sedanjih omejitev glede opravljanja "dejavno-sti ter delitev dejavnosti na glavne in stranske. Novosti bodo tudi v opredehtvi števila zaposlenih in sredstev, v zvezi z ustanavlja-njem skupnih obratovalnic in pogodbenih organizacij zdmženega dela kot tudi zadrug. S sprejetjem odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje raz-voja drobnega gospodarstva na nivoju mesta Ljubljane bomo omogočiii financiranje hitrejšega tehnološkega in ekonomskega razvoja enot drobnega gospodarstva. III. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOUA 1. Razvoj v prostoru V cilju nemotenega razvoja prostora smo v letu 1986 na podlagi dolgoročnega plana ter v njem opredeljenih skupnih ciljev sprejeli prostorski del družbenega plana za obdobje 1986-1990. V letu 1987 smo zaradi številnih pobud za spremembo in dopol-nitev družbenega plana v Skupščini sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za obdobje 1986-1990. Spre-membe in dopolnitve so obsegale spremembe prostorskih sestavin družbenega plana in upoštevanje investicij na novih lokacijah ter investicij, ki bodo realizirane v tem srednjeročnem obdobju. Na skupščini smo v istem letu sprejeli tudi: Programske zasnove za območja urejanja: - SO 1/1 kurilnica (del) - ŠM 10/1 Sedovnice - ŠR 9/1 Medvode - ŠO 9/1 Medvode - Center Zazidalne načrte za naslednja območja urejanja: - ŠS 3/4 Podutik Oug in sever) - ŠO 3/1 Podutik - ŠS 9/1 Preska (del) V 1. polletju 1988 smo na Skupščini sprejeli: Programske zasnove za naslednja območja urejanja: - avtocesto na pododseku Šentvid—Koseze - vzporedni magistralni plinovod Vodice—občinska meja - regulacijo Glinščice in zadrževalna jezera - Zazidalne načrte za naslednja območja: - ŠO 9/1 Center Medvod (predlog) - ŠP 1/1 Union (osnutek) Prostorske ureditvene pogoje za naslednja območja: - Š 2 Litostroj (predlog) - Š 8 Gameljne-Rašica (predlog) - Š 7 Tacen—Šmartno (osnutek) V II. polovici leta 1988 predvidevarao, da bomo na Skupščini sprejeli še: Prostorske ureditvene pogoje: - Š 10 Pimiče (osnutek) - Š 12 Zbilje (osnutek) - Š 7 Tacen (osnutek) - Š 9 Medvode (osnutek) - Š 15 Golo brdo-Žlebe (osnutek) - Š 16 Trnovec—Topol (osnutek) Zazidalne načrte za: - ŠS 5/1 Poljane (del) (osnutek) - ŠP 1/1 Union (predlog) in Lokacijski načrt za: - vzporedni magistralni plinovod Vodice - občinska meja ter - predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane do 2000 zaradi uskladitve z obveznimi prostor-skimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije do 2000 - osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane do 2000 Kljub ugotovitvi, da se stvari premikajo na boljše, je ta premik še prepočasen. Zaradi zahtevnosti nove prostorske zakonodaje, prepočasnega pridobivanja soglasij na PIA je prišlo do večje zamude pri sprejemanju dokumentov. Problem rešujemo s pospe-šenim in vsestranskim sodelovanjem KUP-a z izdelovalci teh doku-mentov in ob sodelovanju krajevnih skupnosti. Poudariti je treba, da so interesi uporabnikov prostora navzkrižni, da v večjih okoljih prevladujejo zasebni interesi pred družbenimi in da obstaja splo-šen, načelen odpor proti družbeno organizirani in racionalno strnjeni stanovanjski in industrijski gradnji. Zaradi težke gospodarske situacije so prostorski akti namenjeni razvoju industrije težko izvedljivi ker posamezni investitorji ne 28 morejo utrditi svojih lastnih programov razvoja v tem srednjeroč-nem obdobju. Tako je tudi prišlo dp začasne ustavitve izdeiave ZN za ŠP 6/1 Sportoprema in ZN za ŠP 1/2 Agrostroj. 2. Urejanje stavbnih zemljišč V pretekletn obdobju je Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urejanje — enota Šiška pretežno deloval na zaključnih delih opremljanja zemljišč v območjih urejanja: ŠS 1/5, 6 in ŠS 4/1, 2, 4 ter ŠP 1/3, ŠP 4/1 in ŠP 5/1. Najintenzivneje so se odvijala dela v Podutiku, na območju stanovanjske zadruge Avtomontaža. Prioritetne naloge so bile zaključevanja del na opremljanju sosesk ŠS 3/1 Podutik, ŠS 1/4, 5 Koseze, SS 4 Draveljska gmajna, ŠI 4, ŠO 6 Šentvid - Zvezda, ŠS 6/4, 5 in ŠP 6/4 Stanežiče, ter soseske, ki se na novo\)dpirajo (Svetje). Sklad za urejanje stavbnih zemljišč je pridobival stavbna zem-ljišča po sprejetem dopolnjenem programu, ki ga je sprejela SML in ga skoraj v celoti realiziral. Na območju Podutika je bila dana prednost zagotavljanju nado-mestnih kmetijskih zemljišč tržno usmerjenim kmetom skladno s stališči naše skupščine, kar je ZIL TOZD Urejanje enota Šiška skoraj v celoti že realiziral. V letu 1988 se na področju urejanja stavbnih zemljišč močno odražajo težki pogoji gospodarjenja. Sklad stavbnih zemljišč ima težave z likvidnostjo, saj planirani prihodki ne pritekajo po planu (izpad kreditov Stanovanjsko-komunalne banke in pa zmanjšan pritok sredstev iz prispevka k stroškom za urejanje zemljišč s strani investitorjev), zato je Sklad pri izvajanju nalog dal po programu prednost finansiranju izdelave prostorskih izvedbenih aktov in ostale dokumentacije. t S ciljem varovanja stanja v prostoru na območjih, ki so name-njena pozidavi in se urejajo z izvedbenimi načrti, je bilo izdelanih 7 odlokov o prepovedi gradnje in parcelacije in spremembe kultur, vendar je Skupščina sprejela le 3 odloke v osnutku. Pridobivanje zemljišč v letu 1988 ne poteka po planu. Razlogi so v tem, da za razlastitev še niso sprejeti odloki o prenehanju lastninske pravice, sporazumno pridobivanje pa je dokaj neu-spešno. Osnutki odlokov o prenehanju lastninske pravice so sicer pripravljeni, vendar jih skupščina še ni obravnavala in sprejela, ker mestna geodetska uprava ne potrdi obodnega delilnega načrta, saj v zemljiško knjigo ni vnešeno končno zemljiško-knjižno stanje. Tudi oddaja zemljišč ne poteka po planu. Ocenjuje se, da bo le ta uspešnejša v II. poletju tega leta zlasti za tista območja, kjer so še sprejeti ustrezni PIA. Glede na pomanjkanje finančnih sredstev se odvija gradnja komunalnih naprav predvsem v območjih, kjer so te komunalne naprave vezane na gradnjo objektov investitorjev, kot je ŠS 9/7 Svetje, center Medvod za potrebe banke, prestavitev komunalnih naprav za potrebe gramoznice v Stanežičah ter odprave komunal-nega deficita. 3. Komunalno gospodarstvo V preteklem obdobju je izgradnjo in obnovo kolektivnih komu-nalnih naprav po krajevnih skupnostih izvajala komunalna skup-nost Ijubljanskih občin v okviru svojega programa. Naloge so bile financirane \z povračiia 1.95% in 0,47% od BOD iz dohodka, prispevka 0.65% od BOD iz čistega dohodka, prispevka 2% od ostanka čistega dohodka, prispevka nadomestila stavbnega zem-Ijišča, kreditnih sredstev ter lastnih udeležb krajanov. Zaradi zmanjšanja dotoka finančnih sredstev iz teh virov je bil celotni program skrčen in določene prioritete. Nerealizirane naloge po programih KSLO in SlS-a za ceste iz enega leta smo prioritetno prenašali v naslednje leto. Tako so v preteklem obdobju (1986, 1987 in polovica 1988) izvedene naloge na cestnem omrežju: - Rekonstrukcija ceste Vikrče-Verje do Medvod, Sora-Topol, Trnovec-Topol, Vodnikova cesta, Podgorska cesta, Jerajeva ulica, cesta Seničica-Zlebe. Senica-Svetje. Fiožgarjeva, del ceste Smled-nik-Kanu, Zg. Senica-vodni izvir, Djakovičeva, Gunceljska in Kalanova. Začela so se dela na rekonstrukciji ceste Črnuče-Ga-meljne. Dokončan je tudi pločnik ob koseški cesti. - Preplastitev oziroma asfaltirane so bile: cesta Zavrh v Pirni-čah, vaška pot v Senici, Dolniška cesta, Bizjanova, Prelovčeva, Za vasjo, Pod hruško, Ruska, Šišenska ter cesta Moše-Dragočajna. - Tehnična dokumentacija za Bizantovo in Trilerjevo cesto v KS Preska ter Medensko ulica KS Vižmarje^Brod, kakor tudi delno vzdrževanje ploščadi v soseski SS 7/1. - Na kanalizacijskem omrežju v obdobju poročanja je bilo na področju kanalizacije opravljeno investicijsko vzdrževanje objek-tov, črpališč in čistilne naprave. Dograjen je bil elektro priključek za črpališče kanalizacije v Tacnu. Zgrajen je tudi kanal po Mihelči-čevi cesti. Izvedena je bila etapna gradnja kanalizacije Vižmarje nad klancem, ter pričeta dela na zbiralniku A - 2 ob Celovški cesti. Komunalna skupnost ljubljanskih občin je financirala gradnjo kanala na Čerinu in po Gunceljski cesti. Krajani Guncelj so sofinancirali gradnjo kanalizacije s krajevnim samoprispevkom. V letu 1988 je bila izvedena sanacija kanalizacije po delu Vodni-kove ceste od križišča v Šišensko cesto do stadiona Ilirije, ter zgrajena kanalizacija v Vižmarjih nad klancem - vzhodni del, po Kocjanovi, Pretnarjevi, Jerančičevi, Breznikovi, po Poti na Zduše, Poti za Razori in Pipanovi poti. Po planu KSLO je bilo na področju vodooskrbe izvedeno: - Prva etapa vodobrana Tehovec, prva etapa vodovoda Preska--Goričane,_vodobran Rašica. Prav tako so bila izvedena dela na vodovodu Žlebe-Studenčice in na vodobranu v Preski. Dokončan je bil tudi rezervoar Repnje, na Tehovcu pa je bil zgrajen rezervoar črpališče in vodovodno omrežje. Izboljšana pa je bila tudi vodoo-skrba v Gameljnah z izgradnjo novega cevovoda in rekonstrukcija kanala na Vodnikovi cesti. Realizirane so bile sanacije vodovod-nega omrežja po Pretnarjevi ulici, Jerančičevi ulici, po poti na Zduše, poti za Rezori in Pipanovi poti. Nadaljuje se gradnja vodobrana na Tehovcu in obnova vodnjaka na Brodu. Zagotov-ijena so tudi sredstva za raziskavo vodarne Skaručne. - Komunalna skupnost ljubljanskih občin preko Komunalnega podjetja Ljubljana izvaja redna letna vzdrževalna dela v Tivoliju, Sišenskem hribu, Rožniku, javnih površinah na ploščadih in stano-vanjskih soseskah z zelenicami in otroškimi igrišči. Obnovljeni sta bili sprehajalna pot in okolica koseškega bajerja ter dokončana gradnja mrliških vežic v Vodicah in Preski (brez zunanje ureditve). 4. Stanovanjsko gospodarstvo V tera srednjeročnem obdobju je bil z družbenim planom pred-viden začetek oz. realizacija gradnje 1890 stanovanj v organizirani večdružinski gradnji. V obravnavanem ebdobju je bilo od tega dograjenih le 291 stanovanj in sicer: 111 stanovanj v območju urejanja ŠS 4/4 Šentvid (61 stanovanj v kareju Zveza, 28 stanovanj v nadzidavi Prušnikove in 22 stanovanj v nadzidavi Hafne;rjeve), 144 stanovanj v območju urejanja ŠS 4/1 Dravlje in 36 stanovaj v območju urejanja ŠS 9/7 Svetje. V gradnji je 66 stanovanj na Svetju. Priprave za gradnjo pa so se vršile na Svetju, v območju urejanja ŠS 4/4 Šentvid (Valilnica) in ŠS 3/4 Podutik. Do konca letošnjega leta bo predvidoma pričeta gradnja še 66 stanovanj na Svetju in gradnja 40 stanovanj v območju urejanja ŠS 4/4 Šentvid-Valilnica. V organizirani enodružinski gradnji so aktivno delovale stano-vanjske zadruge Avtomontaža, Litostroj, Rašica, Medvode in 13. maj. Dograjenih je bilo 40 stanovanjskih hiš v območju urejanja ŠS 3/1 Podutik ter še nekaj posameznih hiš na različnih območij občine, nekaj objektov pa je v gradnji. V polnem teku so priprave za pričetek gradnje vrstnih hiš v območju urejanja ŠS 3/4 Podutik - jug. V Draveljski gmajni je bila izvršena sanacija objekta A2, v zak-Ijučni fazi pa je sanacija objekta B2. V letošnjem letu se vodijo aktivnosti za pričetek del sanacije objekta E. 5. Varovanje in izboljšanje okolja. Na podlagi okvirnega programa varovahja in izboljšanja okolja ¦ za obdobje 1986-1990 smo izvajali naloge, ki se nanašajo na politiko varstva okolja, prostorsko tehnične ukrepe in skupni program nalog v ljubljanskem prostoru. Tako smo v letu 1987 izvedli anketo po delovnih organizacijah v naši občini, da bi na osnovi rezultatov te ankete dobili čim bolj podrobno sliko o ukrepih za varstvo podtalnice, zraka in varstva pred hrupom s strani delovnih organizacij, ter vzroke za neizvaja-nje predvidenih ukrepov. Izvedli smo tudi anketo po krajevnih skupnostih glede divjih odlagališč smeti. Sodelovanje organizacij združenega dela ni ustrezno, prav tako pa ni reagiralo veliko krajevnih skupnosti. K izvajanju programa večjih naložb za zmanjšanje ogrožanja okolja so v letu 1987 pristopile naslednje industrijske organizacije: ISKRA IEZE TOZD Keraraika, DO Donit TOZD Laminati, DO DONIT TOZD filtri, Aero TOZD tovarna celuloze in papirja, Tekstil TOZD Predilnica Medvode, Pivovarna Union, Color, Lek in Gorenje -Tiki. V letu 1987 je SEPO pri Institutu Jožef Stefan v SOZD-u ISKRA izdelal projekt z vidika posegov v okolje z naslovom »Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja« s terminskim pla-nom v štirih fazah: 1. Izdelava strokovnih osnov za posnetek ekološkega stanja v SOZD Iskra 2. Izvedba posnetka ekološkega stanja v SOZD Iskra. 3. Ekološko varstvena ocena. 4. Izdelava in uvedba sistema za izvajanje varstva okolja v DO in TOZD-ih Iskre. V prvem polletju 1988 so realizirali prvi dve fazi projekta. Izdelali so tudi elaborat sanacije galvanike. Za zavarovanje pred nevarnimi snovmi so realizirali v letu 1987 * v: - ISKRA DO Mikroelektronika: ekološko varno skladišče kemikalij in tehničnih plinov, - ŽG Centralne delavnice TOZD Vzdrževanje strojev: kontej-nersko skladišče z lovilnim platojem - Colorju: sanacija skladišča topil, - Gorenje-Tiki obnova kanalizacijskega sistema in vgraditev lovilcev maščob - Litostroj: sanacija površin za skladiščenje nevarnih snovi. V letu 1988 so DO nadaljevale s programom varstvenih ukrepov: - v AERU so montirali strojno opremo za zajetje sulfitne lužnice, motirali so pralec SO2 plinov, tečejo pa aktivnosti za novo proizvodnjo pintona. - v Unitasu so izvedli priključek na komunalno energetiko, oprema še ni dobavljena, v pripravljalni fazi je odsesovanje v strojni obdelavi in prenova jedkalnice. - v LITOSTROJU nadaljujejo nerealizirane naloge iz leta 1987: Obnovitev skladišča naftnih derivatov, dograditev objekta anti- korozijske zaščite, izdelava projektne dokumentacije za postopno priključevanje na KEL, postavitev plinskih kurišč za sušenje ponev v livarnah, izdelava projekta odsesovanja in ureditev skladiščenja livarskih smol in kislin. - v KOT - Tacen so pričeli z deli na ionskih izmenjevalcih za čistilno napravo. - v DONITU je izvedena rekonstrukcija tesnita, zmanjšujejo pa proizvodnjo azbestnih tesnil. - v COLORJU so pridobivali dokumentacijo odvodjavanja teh-noloških voda. 6. Varstvo pred požarom SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šiška je deloval zelo aktivno preko programa Občinske gasilske zveze, ki je opera-tivni izvajalec požarne varnosti. Poudariti je potrebno, da je šlo za izboljšanje tehnične opremljenosti in strokovno usposabljanje ope-rativnega članstva. V tehničnem pogledu je skupnost financirala: poklicno gasilsko brigado Ljubljana, Metno gasilsko zvezo Ljub-ljana, zvezo SIS mesta Ljubljanc in strokovne službe ter Občinsko gasilsko zvezo ljubljana Siška. Operativni izvajalec požarne varno-sti Ljubljana Šiška je občinska gasilska zveza. V skladu z letnimi programi je občinska gasilska zveza nabavila vsako leto orodje in opremo za društva: V letu 1986 so nabavili dve gasilski orodni vozili in mobilni postaji za UKV zveze, finansirali so izgradnjo požarnega bazena v naselju Zavrh in sofinansirali adaptacijo gasilskih domov v Šen-tvidu, Smledniku ter Zapogah. V letu 1987 so nabavili štiri gasilska orodna vozila, obnovili pet mobilnih postaj za UKVzveze, nabavili 52 ročnih postaj TR 100/2, adaptirali požarna bazena v Spodnji in Zgornji Senici. sofinansirali tzgradnjo požarnega bazena v Tacnu in dograditev gasilskih domov v Guncljah ter v Polju. V letu 1988 so nabavili 12 električni agregatov, sofinansirali izgradnjo požarnega bazena v Zg. Pirničah in Trnovec - Topol, kakor tudi adaptacijo gasilskih domov v Repnjah, Vodicah, Zgor-nji Šiška, Zgornjih Pirničah in Zbilju. Za strokovno usposabljanje so bili organizirani seminarji, tečaji, razna strokovna predavanja ter praktične vaje. Poleg tega pa je SIS organizirala in nudila strokovno pomoč pri usposabljanju gasilskih enot CK v KS in delovnih organizacijah. Se posebno skrb je posvetila vzgoji mladine. Iz poročil poklicne gasilske brigade Ljubljana je razvidno, da je v občini upadlo število požarov, kar je rezultat boljše osveščenosti občanov. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. Financiranje skupne porabe V tekočem srednjeročnem obdobju je materialne okvire financi-ranja skupne porabe v globalu opredeljevala zvezna interventna zakonodaja. V letu 1986 je bilo z republiško resolucijo načrtovano 5% zaostajanje sredstev za skupno porabo - za rastjo dohodka,' v letu 1987 pa je nadaljnje omejevanje rasti sredstev za skupno porabo opredelil zvezni interventni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti. Zakon je bil v letu 1988 korigiran in je začel veljati 23/ 5-1988. SIS družbenih dejavnosti so morale zmanjšati stopnje in upoštevati zakonska določila, da lahko v letu 1988 v obdobju januar-junij razpolagajo s sredstvi, ki so za 152%, v obdobju januar-september za 145% in v obdobju januar-december 1988 za 127% večja kot ustvarjena sredstva v enakem obdobju 1987. Tako so bila sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v letu 1988 omejena z nominalnimi mejami rasti po posameznih obdobjih, ki jih ni mogoče prekoračiti in naj bi znašala za družbene dejavnosti za republiko SR Slovenijo (ocena junij) 2.505 miljard din, od tega za Ljubljano okoli 472 milijard din. Povprečne prispevne stopnje za financiranje programov SIS 29 družbenih dejavnosti so znašale v letu 1986 21,776%. v letu 1987 22,386%, v obdobju od 1/1 do 7/4-88 - 20,791%, od 7/4 dalje pa 20,481%. Bruto vplačila na žiro račune občinskih SIS Šiška so znašala v obdobju januar-junij 91,638 mio din, od tega je bilo razporejenih za republiške prorame 54.070 mio din (vključno s SPIZ), za občinske SIS 37.364 mio in za druge UDS 203 mio din. 2. Uresničevanje naložb V razdobju od 1/1-1986 do 30/6-1988 so bile v skladu z družbe-nim planom in letnimi resolucijami izvedene naslednje načrtovane naložbe: - iz programa III. samoprispevka je bil izdelan projekt za izgradnjo prizidka OŠ Hinko Smrekar, - iz sredstev združene amortizacije je bila realizirana adaptacija podružnične osnove šole Janez Kalan na Topolu in stara šolska zgradba OŠ Valentin Vodnik ter vzgojno-varstveni objekt Lito-stroj. - iz sredstev DO Litostroj je bil zgrajen prizidek pri SŠ Tehni-ških strok F. Leskošek-Luka (14 učilnic), - iz sredstev ZG in Republiške ižobraževalne skupnosti je bila izvedena nadgradnja obstoječega doma pri Železniški srednji šoli, - na področju telesne kulture je bila iz sredstev SIS in OZD izvedena I. faza atletskih naprav v športnem parku ZŠD, I. faza nadomestnih igrišč za TVD Partizan Sentvid, izdelana je projektna dokumentacija za izgradnjo pomožnega nogometnega igrišča in tenis igrišč ter večnamenske ploščadi pri SD Ilirija ter idejni projekt za pričetek gradnje nove športne dvorane v KS Medvode, delno so izvedena dela na posodobitvi kajak-kanu proge na Savi, - na področju kulture so bili pridobljeni in adaptirani ter predani namenu manjkajoči prostor za knjižnico v Šiški ter prostori za podružnično knjižnico v KS Vodice. V drugem poletju tekočega leta se bodo nadaljevala preureditvena dela podstrešnih prostorov v Vodnikovi domačiji. - v teku je sanacija gastroenterološkega trakta v bolnici dr. Petra Držaja, ki se izvaja iz prispevkov obrtnikov mesta Ljubljana in sredstev amortizacije UKC. Zaradi interventne zakonodaje do konca tekočega leta in ver-jetno tudi do konca leta 1990 ne bo možno realizirati naslednjih načrtovanih naložb s področja družbenih dejavnosti, ki se nanašajo na: - izdelavo projektne dokumentacije za OŠ v KS Sora in za VVO in OŠ KS Podutik, - izgradnjo nadomestnega objekta za VZ F. Milčinski Smlednik, - dograditev gimnastičnega centra TVD Partizan Spodnja Šiška, - ureditev zunanjih igrišč pod skakalnico v KS Gunclje, - izgradnjo večnamenske ploščadi v KS Komandant Stane, - priključitev objekta ŽŠD Ljubljana in ŠD Ilirija na toplovodno omrežje, - obnovo gradu v Goričanah, - nakup prostorov za lutkovno gledališče Jože Pengov, - dokončanje atletskega stadiona ŽŠD, - pridobitev manjkajočih prostorov za center za socialno delo. V celoti je odprto tudi vprašanje zagotovitve sredstev za izgrad-njo novih lekarniških prostrov za lekarno v Šentvidu. 3. Ocena razvoja družbenih dejavnosti po posameznih področjih 3.1. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok V skladu z družbenim planom občine se je v letu 1986 in 1987 ter v prvem polletju 1988 v celoti izvajal dogovorjeni program vzgoje in varstva za okoli 4500 otrok. Manjši osip otrok so WO evidenti-rale v letu 1986 in 1987, v drugem polletju tekočega leta pa se bo v WO Najdihojca zmanjšalo število otrok za okoli 40. Navedena VVO bo lahko eno sproščeno igralnico namenila oddelku za razvojno motene otroke, drugo pa za večnamensko dejavnost. V vsebinskem pogledu so VVO poleg rednega programa uspešno izvajale tudi program priprave otrok za vstop v osnovno šolo za okoli 1200 otrok ter program, namenjen otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se je v letu 1987 povečal od 3 na 4 oddelke. V letu 1986 je prejemalo družbeno denarne pomoči 6410 otrok, v letu 1987 pa 7160 otrok. Na podlagi računalniške obdelave podatkov in enotne evidence je bila izvedena revizija teh pomoči, ki jo je v prvem polletju 1988 prejemalo 4447 otrok. Problematika s področja otroškega varstva se nanaša v glavnem na zagotavljanje finančnih sredstev za valoriziranje družbeno denarnih pomoči, ki se je v Ljubljani ustavilo že koncem leta 1987 zaradi prenizke stopnje (1,91%). Zaostruje se tudi vprašanje soudeležbe staršev pri pokrivanju ekonomske cene storitev VVO. Prispevek staršev je bil od 1/6-1988 valoriziran, v drugem polletju pa bo potrebno nadaljevati z valorizacijo prispevka star-šev, v kolikor bi morala skupnost za otroško varstvo izvajati financiranje programa vzgojno varstvene dejavnosti po sedanji stopnji 2,66%. Ocenjujemo, da se bo v novem šolskem letu 1988/ 89 povečalo število učencev, ki jira bo potrebno zagotoviti regres k šolski prehrani. 30 3.2. Izobraževanje V šolskih letih 1985/86, 86/87 in 87/88 so osnovne šole uspešno izvedle prenovljeni vzgojno izobraževalni program od 1. do 8. razreda. Število učencev v posameznih šolskih letih se bistveno ni povečalo. V šolskem letu 1985/86 je bilo vključenih v 16 centralnih in 4 podružničnih šolah 9391, v šolskem letu 1987/88 pa 9409 učencev. Ocenjujemo, da obstoječa mreža osnovnih šol ustreza potrebam po nadaljnjem vključevanju šoloobveznih otrok, pri čemer se s prostorsko utesnjenostjo še soočajo osnovna šola Milan Mravlje, Veljko Vlahovič in Miško Kranjec. V okviru dodatnega programa je bil ohranjen nivo razvitosti podaljšanega bivanja učencev (okoli 1800 učencev) ter nivo celodnevne šole (vključenih povprečno letno okoli 1110 učencev). V šolsko prehrano je bilo letno vključenih okoli 8.900 ali 94% učencev. V vsebinskem pogledu so osnovne šole intenzivirale dodatni in dopolnilni pouk ter sodelovanje s strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje glede usmerjanja učencev osmih razredov v nadaljnje šolanje. Na področju usmerjenega izobraževanja so Srednja šola tehni-ških strok Franca Leskoška-Luke, Železniška srednja šola in Srednja šola za elektroniko v celoti izvajale načrtovani učni pro-gram za okoli 2250 učencev. Prostorske zmogljivosti navedenih šol zadoščajo tudi za naslednja šolska leta. Srednja šola za elektroniko je v šolskem letu 1987/88 pridobila verifikacijo za izvajanje štirih oddelkov naravoslovja. Ključni problemi srednjih šol se nanašajo med drugim na nujno uskladitev celotne mreže srednjih šol, na preveritev obstoječih standardov in normativov glede števila učen-cev v oddelkih, na dopolnitev učbenikov in na neurejeno financira-nje s strani Republiške izobraževalne skupnosti. Glasbena šola Franc ŠJurm izvaja pouk za okoli 1700 učencev v okviru obstoječih prostorskih zmogljivosti. Šoli primanjkuje sredstev za nakup glasbenih instrumentov ter učni prostor v občini Bežigrad. Predvideni ukrepi na področju glasbenega šolstva vklju-čujejo od 1/9-1988'dalje višjo participacijo staršev pri pokrivanju materialnih stroškov šole, preveritev deleža vzgojnega izobraže-valnega dela, zmanjšanje obsega ur določenih predmetov za eno tretjino, poenotenje programov glasbenih šol, uvedbo ljubiteljskih splošno glasbeno izobraževalnih programov ter druge ukrepe, ki naj bi jih izvajali v novem šolskem letu 1988/89. 3.3. Zdravstvo Na področju izvajanja zdravstvenega varstva so bili uspešno uresničevani preventivni zdravstveni prograrni v večini dispan-zerjev. V letu 1986 in 1987 je bila izvedena 100% precepljenost predšol-skih in osnovnošolskih otrok, ki bo realizirana tudi v letu 1988. V letu 1986 je bila v dispanzerju za žene, ob neposredni podpori združenega dela občine Ljubljana—Šiška uvedena ultrazvočna diagnostika, v dispanzerju za splošno medicino pa je bil opremljen prostor za reanimacijo. V antituberkuloznem dispanzerju je bila uvedena posebna evidenca bolnikov s kronično respiratorno insu-ficienco. Poglobljene so bile tudi ustaljene oblike individualne zdravstvene vzgoje, ki jih izvajata predšolski in šolski dispanzer za posamezne skupine staršev, za vzgojitelje in učence. Kljub doseže-nim rezultatom pa se stanje na področju zobozdravstvenega var-stva ni izboljšalo. V drugo polletje tekočega leta se na področju zdravstvenega varstva prenaša zlasti problematika nadaljnjega financiranja tega področja. Likvidnostni položaj ZD Ljubljana in s tem tudi TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška se zaradi nekrite izgube iz preteklega leta poslabšuje, evidentirani pa so tudi manjši prilivi na žiro računu SIS za zdravstvo, ki zaradi tega kot financer ne more zagotavljati tekočega financiranja opravljenih storitev izvajalcem. 3.4. Socialno varstvo Na celotnem področju socialnega varstva smo v razdobju od 1/ 1-1986 do 30/6-1988 izvajali v okviru posameznih SIS vse vrste socialno varstvenih pomoči v skladu s samoupravnim sporazumom o socialno varstvenih pravicah. Denarno nadomestilo za stanarine je prejemalo povprečno 37 družin, denarno pomoč v času brezpo-selnosti 31 delavcev, štipendije izzdruženih sredstev 296 študentov in učencev, doplačila h kadrovski štipendiji 111 učencev in študen-tov. Na področju invalidsko pokojninskega zavarovanja je preje-malo pokojnine v razdobju januar-junij 1988 povprečno 13.968 upokojencev. Starostne pokojnine (495.729,97 din) je prejemalo 9.545, invalidske pokojnine (403.573,08 din) 1.992, družinske (370.004, 04 din) pa 2.429 uživalcev. Varstveni dodatek je v tem obdobju prejemalo skupno 1.077 uživalcev, povprečna višina var-stvenega dodatka je znašala 55.077,77 din. Starostna kmečka pokojnina, kijojeprejenialo 164uživalcevjeznašalaod 1/1-1988 - 85.062 din. Ocenjujemo, da se bo število prejemnikov socialno varstvenih pomoči v drugetn polletju tekočega leta zaradi nadaljnjega upada-nja življenjske ravni bistveno povečalo. 3.5. Socialno skrbstvo V skladu z družbenim planom smo v prvi polovici tekočega srednjeročnega obdobja zagotavljali socialno varnost najbolj ogro-ženim občanom na podlagi samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pomočeh, ki jih je v letu 1986 prejemalo 2.062, v letu 1987 pa 2.214 občanov. Ocenjujemo, da se bo v drugem polletju tekočega leta bistveno povečalo število socialno prizadetih posa-meznikov in družin ter s tem tudi število družbeno denarnih pomoči, ki naj bi jih zagotovila skupnost socialnega skrbstva. Raven socialne varnosti za prejemnike družbenih pomoči v okviru skupnosti socialnega skrbstva je bila opredeljena s samoupravnira sporazumom v višini najmanj 43%-nega deleža povprečnega OD v SRS v predhodnem letu. Te ravni socialne varnosti za socialno ogrožene občane zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo dosegli v preteklih dveh letih. ker so izvedene valorizacije zaosta-jale za rastjo OD za 25%. Tako smo s stalnimi družbeno denarnimi pomočjni zagotavljali le pokrivanje 60%-nih minimalnih življenj-skih stroškov prejemnikov teh pomoči. Ta problem se prenaša tudi v naslednje obdobje in ga bo možno razreševati le s skrajno selektivnim pristopom porabe sredstev, ki se v ta namen zagotav-ljajo socialnemu skrbstvu. Ocenjujemo, da so izvajalci programov socialnega skrbstva (Center za socialno delo, Dom starejših občanov, Varstveno delovni center, Vzgojni zavod Frana Milčinskega ter Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše) v celoti izvedli ključne naloge, ki smo jih načrtovali z družbenim planom. Pri tem se Center za socialno delo še vedno sooča s kadrovskhn in prostor-skim primanjkljajem, ki se postopno razrešuje. V kolikor bo skupnost socialnega skrbstva lahko zagotovila finančna sredstva za nastavitev najnujnejšega števila socialnih delavcev v posameznih KS, bo ta usmeritev, ki jo je sprejela tudi skupščina, do konca leta 1988 izvršena. 3. 6. Zaposlovanje Na področju žaposlovanja smo za obdobje 1986-1990 načrtovali 1% rast, ki smo jo prekoračili v letu 1986 za 0,2%, v Ietu 1987 pa za 0,8%. Ob koncu leta 1986 je bilo v naši občini zaposleno skupaj v družbenem in zasebnem sektorju 40.362 delavcev, od tega v gospodarstvu 34.375, v negospodarstvu 4.308 (skupaj družbeni sektor 38.683), v zasebnem sektorju pa 1.679 delavcev. V enem letu je število zaposlenih v občini poraslo za 715 (1,8%). Konec leta 1987 je bilo v občini zaposlenih skupaj 41.077 delavcev, od tega 34.893 v gospodarstvu, 4.435 v negospodarstvu (skupaj druž-beni sektor 39.329) ter v zasebnem sektorju 1.749 delavcev. V gospodarstvu beležimo v letu 1986 1,2% rast zaposlovanja, v negospodarstvu pa zmanjšanje števila zaposlenih za 1,3%. V letu 1987 pa je število zaposlenih poraslo v gospodarstvu za 1,5% (največji porast med gospodarskimi panogami je bil v prometu in zvezah zaradi priselitve Kompasovega TOZD Rent a car), v nego-spodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 2,9%, predvsem zaradi doselitve Zveze obrtnih združenj Slovenije. V zasebnem sektorju smo imeli v letu 1986 - 8% rast zaposlovanja, v letu 1987 pa4,2%. Konecmaja 1988je bilo vobčinizaposlenih vdružbenem in zasebnem sektorju 39.701 delavcev, kar je za 3,4 % manj v primerjavi s koncem decembra 1987. Od tega so bili v gospodar-stvu zaposleni 33.473 delavci (1.420 delavcev ali 4,1% manj kot konec decembra 1987), v negospodarstvu pa 4.467 delavcev (32 delavcev ali 0,7% več kot decembra 1987). V zasebnem sektorju, kjer smo v zadnjih dveh letih opažali ugodno rast zaposlovanja, pa se je število zaposlenih v prvih petih mesecih ietošnjega leta povečalo le za 12 delavcev v prvih petih mesecih letošnjega leta povečalo le za 12 delavcev (0,6%). V tem sektorju je bilo zaposle-nih skupaj 1.761 delavcev. Problematika na področju zaposlovanja, ki se bo do konca tekočega leta še bolj zaostrila, se nanaša zlasti na ugotovitev, da so OZD v prvih petih mesecih letošnjega leta evidentirale za 44,9% manj potreb po delovni sili kot v enakem lanskem obdobju. Neustrezno poteka zaposlovanje pripravnikov. V letu 1986 se je zaposlilo 6,5% raanj pripravnikov v primerjavi z letom 1985, v letu 1987 so OZD zaposlile 437 pripravnikov ali 8,2% manj kot v letu 1986, v prvih petih mesecih letošnjega leta se je zaposlilo le 87 pripravnikov ali polovica manj kot v enakem lanskem obdobju. Koncem maja 1988 je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavlje-nih z območja Šiške 445 iskalcev zaposlitve ali 10,1% več kot v decembru 1987. Poseben problem predstavlja izobrazbena struktura tako zapo-slenih kot iskalcev zaposlitve, ki se bistveno ni spremenila (prevla-duje I., V. in IV. strokovne izobrazbe). Pri iskalcih zaposlitve prevladuje delež mladih do 26 let in znaša 44,3%. 3.7. Raziskovanje Na področju raziskovalne dejavnosti smo v preteklih letih teko-čega srednjeročnega obdobja v okviru občinske raziskovalne skup-nosti uspešno izvajali nekatere ključne, z družbenim planom načr-tovane naloge. Tako je občinska raziskovalna skupnost v tem obdobju sofinancirala skupno 32 raziskovalnih nalog (s področja gospodarstva 10, s področja družbenih dejavnosti pa 22 nalog). Ocenjujemo, da so bile uspešno izvedene aktivnosti v zvezi z razvi-janjem in popularizacijo znanstveno raziskovalnega dela v večini OZD, pa tudi v srednjih in osnovnih šolah. Vlogo raziskovalnega dela in inovativnih dejavnosti smo utrjevali in popularizirali z vsa-koletnim podeljevanjem priznanj in nagrad posameznim inova-torjem. Manj uspešni smo bili glede pospeševanja prenosov znanstvenih spoznanj v neposrednno prakso kot tudi na področju zagotavljanja pogojev za uspešnejše organiziranje raziskovalnega dela.OZD in vlaganj v organizirano razvojno in inovativno dejavnost ter v stro-kovne kadre. Prav tako na tem področju še nimamo izdelane analize glede dejanskih rezultatov in doprinosu posamezne inova-cije k povečanju produktivnosti in proizvodnosti dela. 3.8. Kultura Na področju kulture so bile izvedene vse prednostne naloge v zvezi z izvajanjem programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Z vidika kvalitete je posebej izstopala dejavnost gledališča Jože Pengov, DPD Svoboda Medvode, KUD Ivan Novak-Očka in Oton Zupančič Sora ter dejavnost Odra treh herojev Pirniče. V celoti je bil izvajan program Vodnikove domačije ter letni programi varstva spomenikov in spominskih plošč NOB in sociali-stične revolucije. S pridobitvijo manjkajočih prostorov za knjižnico Šiška in podružnično knjižnico v Vodicah so se bistvenno izboljšali pogoji dela na področju knjižničarstva v naši občini. 3.9. Telesna kultura V skladu z družbenim planom občine je bil od leta 1986 ohranjen nivo množičnih telesno kulturnih aktivnosti, v katere je vključenih okoli 20.000 občano in delovnih ljudi. Na področju vrhunskega športa je bilo izvajanih 11 športnih panog. Najboljši rezultati so bili doseženi v ženskem smučanju in smučarskih skokih, za kar so posamezniki prejeli visoka olimpijska odličja ter medalje na sve-tovnih prvenstvih. Veliki uspehi so bili realizirani tudi v kajak-kanuju in moški košarki, kjer se je košarkarski klub Smelt Olim-pija uvrstil med najuspešnejše klube v državi. Med ključne probleme, ki se na področju telesne kulture prena-šajo v drago polletje tekočega leta uvrščamo zlasti pomanjkanje finančnih sredstev za financiranje celotnega programa telesne kul-ture, za katerega pridobivajo izvajalci le 20% sredstev iz svobodne menjave dela ter probleraatiko nadaljnjega vzdrževanja številnih telesno kulturnih objektov v občini. Zaostrujejo se tudi pogoji za nadaljnji razvoj vrhunske košarke, ker za to zvrst dejavnosti na območju občine ni ustrezne športne dvorane. V. KRAJEVNE SKUPNOSTI V celotnem obdobju so potekale aktivnosti za razieševanje problematike financiranja krajevnih skupnosti. Za dopolnitev pro-računskega financiranja delegatskega sistema in krajevne samou-prave ter v okviru možnosti dodeljenih sredstev za nujna vzdrže-valna dela v prostorih krajevnih skupnosti, je bil pripravljen Samo-upravni sporazum o medsebojnih obveznostih in odgovornostih pri sofinanciranju delovanja delegatskega sistema samoupravnih inte-resnih skupnosti v krajevnih skupnostih občine Ljubljana Šiška; postopek sprejema še ni zaključen. Pripravljen je bil tudi Samou-pravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za izboljšanje materialnih pogojev za delo krajevnih skupnosti, ki je bil po razpravi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v organih obrtnega združenja Ljub-Ijana Šiška in krajevnih skupnosti občine Ljubljana Šiška v začetku tega leta tudi sprejet. Po načrtu uporabe združenih sredstev za izboljšanje prostorskih pogojev krajevnih skupnosti. se iz združe-nih amortizacijskih sredstev domov krajevnih skupnosti za kar so se KS v sporazumu obvezale, in iz sredstev po sporazumu, dela že izvajajo v štirih krajevnih skupnostih. Ocenjujejo, da bo do konca leta možno dela izvajati v vseh osemnajstih, prioritetno določenih krajevnih skupnostih. Od leta 1986 dalje potekajo na pobudo MK SZDL na nivoju mesta Ljubljane aktivnosti za enotno financiranje funkcionalnih dejavnosti krajevnih skupnosti. V letu 1987 je bil osnutek Družbenega dogovora o financiranju funkcionalne dejav-nosti KS na nivoju mesta Ljubljane na seji skupščine občine Ljubljana Šiška zavrnjen. Aktivnosti se nadaljujejo in v teze novega Družbenega dogovora je vključeno poleg proračunskega financiranja tudi financiranje SIS družbenih dejavnosti in materi-alne proizvodnje, organizacij združenega dela in delovnih Ijudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost. Oce-njuje se, da bo družbeni dogovor sprejet do konca leta 1988. V začetku leta 1986 so bili v krajevnih skupnostih uspešno zaključeni predkandidacijski in kandidacijski postopki za izvedbo volitev v skupščine DPS in SIS ter volitve same. Od ustanovitve delovne skupnosti KS občine Ljubljana Šiška do leta 1986, ko je potekala obširna razprava o ustreznosti organizira- ' 31 nja delavcev in o načinu financiranja DS KS ter o drugih vpraša-njih, le-ta ni v celoti zaživela. Vse krajevne skupnosti, razen KS Komandant Stane I, II in III, ki imajo posebno delovno skupnost, so se v začetku leta 1988 ponovno opredelile do skupne delovne skupnosti. Sprejet je bil tudi program nadaljnjih aktivnosti v zvezi s sprejemom novelira-nega Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obvez-nostih in odgovornostih med krajevnimi skupnostmi in delovno skupnostjo krajevnih skupnosti in spremembami in dopolnitvami že sprejetih samoupravnih splošnih aktov. Navedeni sporazum so sprejele vse krajevne skupnosti v okviru DS KS občine Ljubljana Siška. VI. SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA Uresničevanje družbenega plana občine na področju splošne porab^jebilovletih 1986,1987invprvempolletju 1988usklajeno z družbenim Dogpvorom o izvajanju politike na področju spJošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji in Dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljub-ljana. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine so bila omejena z zakoni o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sarao-upravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. V letih 1986 in 1987 smo ustvarili pozitivno razliko med dogovor-jeno porabo občine in vsemi prihodki in jo prenesli na posebno partijo žiro računa proračuna pri skupščini mesta Ljubljana, kamor se na osnovi Ijubljanskega dogovora prenašajo sredstva prihodkov nad dogovorjeno porabo. V letu 1988 pa še ne izkazujemo pre-sežka prihodkov nad dogovorjeno porabo. Porabnikom sredstev proračuna smo v poročanih obdobjih zagotovili sredstva v okviru načrtovane porabe skladno s sklepi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki so bili sprejeti na osnovi intervencijskih zakonov o omeje-vanju sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v letih 1986,1987 in 1988. Na področju davčne politike smo nadaljevali z začrtano politiko, ki so jo občine kot podpisnice dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 oblikovale v SR Sloveniji na pod-lagi medrepubliškega in republiškega dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990. Na tej podlagi smo v občini uskladili odlok o davkih občanov, odlok o posebnem občinskem davku od plačil za storitve, odlok o davku na promet nepremičnin in odlok o upravnih taksah. Tako so lahko občani uveljavljali davčne olajšave in oprostitve na področju: kmetijstva, osebnega dela, premoženja in dohodka od premoženja, prometu nepremič-nin in prometnem davku od motornih vozil. V tem obdobju je v občini ukinjen občinski davek od protneta proizvodov in je ostal le občinski davek od plačil za storitve. Z ukinitvijo občinskega davka od prometa proizvodov v občini in mestu Ljubljana nismo uvajali novih davkov niti povečevali obstoječih. Z ustanovitvijo skupne davčne inšpekcije v Ljubljani je podana dobra osnova za učinkovito spremljanje pridobivanja in trošenja sredstev ter pravočasno izpolnjevanje vseh družbenih obveznosti občanov. Za nepravodasno izpolnjevanje družbenih obveznosti se redno obračunavajo predpisane obresti, za neprijavljene dohodke, pro-met ali druge kršitve davčnih predpisov se redno izvajajo kazenske sankcije v pristojnosti uprave za družbene prihodke, sodnika za prekrške oziroma pri temeljnem sodišču. Vletih 1986 do 1988jeupravazadružbeneprihodkenadaljevala z ukrepi za izboljšanje organizacije dela, sistema informiranja in avtomatske obdelave podatkov in uspešno zaključila z racionaliza-cijo odmere davka od premoženja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. VII. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SA-MOZAŠČITA Razvoj 'fcplošne ljudske obrambe in družbene samozažčite je potekal v prizadevanju za večjo obrambno in samozaščitno uspo-sobljenost vseh nosilcev obrambno varnostnih priprav ob upošte-vanju aktualno vojaško političnih, ekonomskih in notranjih raz-mer. Da bi bilo obrambno in zaščitno delovanje čimbolj enotno in učinkovito, smo organizirali vrsto skupnih posvetovanj s predstav-niki krajevnih skupnosti, osnovnih šol, organizacij združenega dela, upravnih organov in strokovnih služb v občini, mobilizacij-skih inšturktorjev, enot za zveze, enotami JLA in organi za notranje zadeve. Izdelali smo vrsto pisnih pripomočkov za poeno-stavitev in poenotenje dograjevanja obrambnega načrtovanja, organizacije in delovanaj civilne zaščite ter narodne zaščite. V vseh organizacijah združenega dela, samoupravnih organiza-cijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in upravnih organih je bil dan poudarek na izpopolnjevanju, konkretizaciji in večji zaneslji-32 vosti obrambnih in varnostnih priprav, celovitosti in zanesljivosti obrambno-zaščitnega delovanja ter bolj dosledni krepitvi vloge in odgovornosti subjektov družbenega razvoja na tem podorčju. Sta-nje obrambnih in varnostnih priprav so sprejemali in preverjali Svet in Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaš-čito občine, Izvršni svet občine, Inšpekcija Republiškega sekretari-ata za ljudsko obrambo Socialistične republike Slovenije ter Gene-ralna inšpekcija zveznega sekretariata za Ijudsko obrambo. Ukrepe, aktivnosti in stanje obrambno-varnostnega načrtovanja so vsi ocenili kot uspešno. Da bi razbremenili gospodarstvo smo v letu 1988 zmanjšali prispevno stopnjo za razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, določene v samoupravnem sporazumu, od 0,5% na 0,4% od bruto osebnega dohodka kot tudi prispevno stopnjo za gradnjo zaklonišč iz 4% na 3% od preračunske vrednosti investi-cije za vse subjekte. Teritorialna obramba je v občini v organizacijskem in strokov-nem pogledu napredovala. Organizacijska krepitev enot in štaba teritorialne obrambe ter usposabljanje za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je bila opravljena po sprejetih programih. S praktič-nimi vajami smo v celem obdobju preverjali stopnjo organizirano-sti, usposobljenosti in borbene pripravljenosti poveljstev enot in posameznikov. Poseben poudarek je bil dan mobilizacijskim pri-pravam pri načrtovanju in izvajanju mobilizacije. Mobilizacijske priprave so v občini potekale z usposabljanjem mobilizacijskih inštruktorjev, mobilizacijskih vaj in s kadrovsko izpopolnitvijo kurirjev v krajevnih skupnostih. V mobilizacijskih načrtih smo načrtovali rešitve za uspešno izvajanje mobilizacij tudi v najtežjih razmerah. Na podlagi zvezne metodologije o izdelavi obrambnih načrtov smo dograjevali in ažurirali načrte. V ta namen smo za vse subjekte v občini izdelali vsa potrebna navodila, pojasnila in ostale potrebne pisne pripomočke. Zaradi takšnega pristopa k dograjeva-nju obrambnih priprav je obrambno načrtovanje pri večini subjek-tov na zelo visoki ravni. Pri organizaciji, usposabljanju in delova-nju narodne zaščite smo se angažirali predvsem v organiziranje skupnega delovanja narodne zaščite v tistih organizacijah združe-nega dela, ki imajo skupen sedež in tatn, kjer zaradi majhnega števila zaposlenih opravljajo naloge skupaj s krajevnimi skup-nostmi. Težišče dela pri razvoju in krepitvi civilne zaščite je bila novelacija načrtov za delo štabov in enot civilne zaščite. Pri tem smo posebno pozornost namenili nadaljnjemu uveljavljanju pre-ventivnih nalog civilne zaščite, organiziranju štabov in enot civUne zaščite v krajevnih skupnostih ter njihovem usposabljanju. To je prioritetna naloga tudi v naslednjem obdobju. Obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju smo dali poudarek na večji kvali-teti, boljši povezanosti, usklajenosti in racionalnosti. Priprave za izvajanje usposabljanja delovnih ljudi in občanov smo izboljšali z uveljavljanjem aktiva predavateljev in uporabo sodobnih učnih pripomočkov. Razvoj upravnih zvez je potekal kljub materialnim težavam v skladu s sprejetirai programi. Sistem medsebojhega komuniciranja med subjekti tudi v najtežjih razmerah smo razde-lali tako, da smo vsem subjektom izdelali ter raedsebojno uskladili enotne dokumente in pripomočke. Nabor je potekal v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami, organizacijami zdržuenega dela, krajevnimi skupnostmi in vsemi družbeno političnimi organizaci-jami. Posebno pozornost smo posvetili pridobivanju nabornikov za šole rezervnih oficirjev in mladih za vojaške pokUce. ZAKUUČEK Izvršni svet ugotavlja, da srednjeročnih nalog in usmeritev, ki smo si jih zastavili z družbenim planom, ne izvajamo v predvideni dinamiki in kvaliteti. Opazna so zaostajanja na področju gospodar-skega razvoja, vključevanja gospodarstva v mednarodno menjavo in izgradnje infrastrukture ter urejanja prostora. Možnosti razvoja bodo v preostalih letih srednjeročnega oBdobja ožja od načrtova-nih. Ob predpostavki uresničitve z zakoni določene začasne omeji-tve osebnih dohodkov v vseh dejavnostih, sredstev družbenopoli-tičnih skupnosti in SIS družbenih dejavnosti se bo znižal delež osebnih dohodkov in delež skupne in splošne porabe v dohodku, porasla pa naj bi akumulacija. Ocenjujemo, da so možnosti za 2% realno povečanje družbenega proizvoda gospodarstva, za 5% rast izvoza, medtera ko bodo razpoložljiva sredstva za končno potroš-njo rastla počasneje. Organizacije združenega dela šišenskega gospodarstva se v vedno večji meri srečuiejo z zapiranjem in v nekaterih primerih z razpadom domačega tržišča, nelojalnimi oblikami konkurence ter z intervencijskim uvozom končnih dobrin namesto uvoza su-rovin. Poslovne banke zaradi omejitve plasmanov v preteklosti niso mogle ustrezno spremljati razvoja in tekočega poslovanja organi-zacij združenega dela, v sedanjem trenutku pa lahko nudijo kredite pod pogoji, ki so nesprejemljivi za izpeljavo razvojno zanimivih programov organizacij združenega dela. Izvršni svet ocenjuje, da se v Komunalni skupnosti ljubljanskih občin uspešno rešujejo posamezni problemi, prav tako pa tudi preko Sklada stavbnih zemljišč. Obstaja bojazen, da bo koncentra-cija sredstev za izvedbo skupnih nalog upočasnila razreševanje problemov in realizacijo programov v krajevnih skupnostih. Inte-resna skupnost za ceste je odigrala v preteklosti izredno pozitivno vlogo na področju izgradnje in obnove cest, vendar danes izgublja svoj pomen, ker ima sredstva le še za naročanje dokumentacije in odplačila najetih kreditov. Ocenjujemo, da na področju komu-nalne infrastrukture v celoti ne bodo izpolnjene vse naloge na področju priprave zemljišč in ustrezne izgradnje ter zmanjšanje komunalnega deficita. Izvršni svet ugotavlja, da je dosežen napre-dek, na področju urejanja prostora. Sprejeti dokumenti zahtevajo zaradi izjemne kritičnosti občanov, nekaterih dodatnih zahtev in spoznanin potreb večji strokovni napor kot v ostalih občinah. Na tem področju še obstaja zastoj, vendar je znatno zmanjšan. Izvršni svet smatra, da že sprejeti prostorski dokumenti in dokumenti v izdelavi zagotavljajo osnovo za bolj kvalitetno izrabo prostora ob upoštevanju vseh navzkrižnih interesov uporabnikov. Izvršni svet ugotavlja, da so bili na področju socialnega razvoja in družbenih dejavnosti izvedeni vsi dogovorjeni prograrai, vključno z mejnimi dejavnostmi, s čemer se je ohranil nivo družbe-nega standarda iz leta 1985 in so izpolnjeni srednjeročni cilji za to obdobje. Financiranje skupne porabe se je zaostriio, zlasti v prvem pol-letju 1988, ko se posamezne SIS zaradi znižanja stopenj že soočajo z izpadom finančnih sredstev za nemoteno izvajanje sprejetih programov, kar zlasti velja za področje zdravstvenega varstva ter za področje socialnega skrbstva in otroškega varstva. Ocenjujemo, da se bo položaj SIS družbenih dejavnosti še bolj zaostril v drugem polletju tekočega leta, ker omejena sredstva za skupno porabo, ki so za leto 1988 opredeljena z nominalnim zneskom ne bodo zadoščala za uresničitev vseh programov SIS družbenih dejavnosti. Zato bodo morale SIS vrednost vseh načrtovanih programov za leto 1988 ponovno znižati in jih prilagoditi materialnim možnostim ter izpeljati kratkoročne ukrepe, ki so jih posamezne SIS že evidentirale, potrebno pa jih bo operacionalizirati in dosledno izvajati. Izvršni svet ocenjuje, da ni potrebno spreminjati in dopolnjevati temeljnih ciljev srednjeročnega razvoja. Po preverjanju uresniče-vanja ciljev bo potrebno ugotovitve iz tega poročila sprejeti kot izhodišče za oblikovanje planskih nalog za leto 1989, to je pri oblikovanju resolucije za naslednje leto in kot izhodišče za usmer-janje srednjeročnega razvoja občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Izvršni svet predlaga skupščini, da navedeno poročilo obravnava in sprejme. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA - ŠIŠKA Predsednik Izvršnega sveta Datum: 26. 8. 1988 SKUPŠČINI OBČINE UUBUANA - ŠIŠKA Predlog za imenovanje namestnika predsednika Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo za področje prora-čuna in financ Tov. KRAJNIK Dušan, roj. 28. 6. 1960, po poklicu ekonomski tehnik, stanujoč Godešil 63, Škofja Loka, na opravljanju del in nalog vriiica do/žnosti vodje službe za proradun in finance občine Ljubljana - Šiška se imenuje za namestnika predsednika Komiteja za družbeno planiranje in j>ospodarstvo za področje proračuna in financ. OBRAZLOZITEV: Na podlagi 82. člena Statuta občine Ljub-ljana - Šiška predlagam imenovanje tov. Krajnik Dušana za namestnika predsednika Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, za področje proračuna in financ. Tov. Krajnik ima 5 let delovne dobe. Od leta 1987 je zaposlen v upravnih organih občine Ljubljana - Šiška, najprej na delih in nalogah strokovnega sodelavca za splošno porabo, od 1. 3. 1988 dalje pa je imenovan za vršilca_ dolžnosti vodje službe za proračun in financ občine Ljubljana - Šiška. S svojim dosedanjim delom je dokazal, da je sposoben opravljati navedena zahtevna dela in naloge. Kot namestnik predsednika komiteja bo vodil tudi službo. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL Ljubljana - Siška je na 9. seji dne 1. 9. 1988 predlog obravnaval ter podal pozitivno mnenje, zato ga v skladu z 82. členom Statuta posredujem skupščini občine v obravnavo in sprejem. Predsednik izvršnega sveta: Peter HOCEVAR