PRIMOkSKI DNEVNIK i $ ■ Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 58 (4832) TRST, četrtek 9. marca 1961 posebnega dopsnika) .^'ovnpi,, i • Danes se je kongres Socialistične tW^ak: ident l?dsbva Slovenije nadaljeval v treh e! sov?.vhike ’ gospodarski in organizacijski. ie> to$° kongresnnCt \ iz Italije in Avstri^e- ki pri' io tl sednik nf!) , gostje, je danes dopoldne spre- „ et jih zadri , skupščine Slovenije Miha Marin. , v®eh trPi, , pri kosilu. Sovornivkomisijah se lo *ov danes drv Govor Ivana Regenta na kongresu SZDL Slovenije ® vlogi socialistov za izglajevanje ijsprotij med Slovenci in Italijani Obsodil je nemarksistično ravnanje tržaške federacije KPI - Predstavnik Ujanske manjšine Abram Apollonio: «Dajte Slovencem v Trstu tisto, ®r je tu že uveljavljeno» - Tomasin Plivio: «Prav mi pripadniki Havanske manjšine smo poklicani obsoditi šovinistično divjanje v Trstu» Danes bo kongres zaključil delo 'ja. omSlniš^kedcaevpr^ hi^iimi S a v zvezi Iovomm °stalimf^onstracija- S5“. deSi 50 ln Ivan b Mll° Vi' »i« S-APolonio gent ter ivio it ji m Toma- 17 V vinar 'V°je kegents. Ul Sebjamič. .J?isiii g°vora v ^es Prvi del > uasprot-2gladili ka-!>li Ittv.^aiijan? if med s;°- 5* v«1]ant>mi da bi doka-< kak?; V™ čisto Sl ,»>80 ČU?I enci' da (I 5 slov 'lani J , nic manj /J Ktt ttski in He?tem ko so lil J" naLPr0ti tern k°- '»št»« otiu. nat?Uj narodTie- S L.<* **mi sua"em(a s,9- Mki \ 5lovenr * svo3 Si “! »»tal?! tudl 'ta lej , e ovenža °s tudi ne- i v _ k°niur.i3ti'. > Sr^listi 2aželi itali: ; Si ,nas, čp?em.orandnma iS;hJahePraV>oe 0Ve"oVrav'em morda !"i'"L.tudi Vi v tako ampak 4S641C0ni B V-tak |G «60,,°. da i. .• Spocetk ntupi. «vna J® ta stvar ‘jfvoi« i^aio 8 ,Pravi °ie Itailii v Jugosla-T° Stoiki Regent _Je nadalje- *i 'ti 'rijal; ttžaške 1°, sli za' i(. jo m > fiernettf ie «ttc, . P»ccp to ! Ceva> Lov- 1» ,lam» .aliiani ,piavi Slo-'k s$ Knjri ter komisar-j,{ St do boril?"? Povedali, >i»! 'at v8lstravice .(z? r®eipro-;/kNšiStva v bivi- ke^a J ra « >LJa* ne ‘Vsi coni K. KŽ&*r^niSS?! ka da Loeja? io-; iad°> kaVa;5tične nPJJlki ne- * t ^ n« ^ar^je ne i> fcMargk^^ksistiaen HiiS V S • Gre , korak so C‘ m h °sltvi wfa Judi’ Ki •tat bori "'Orali so se tani li in tSa tržaj' vecleti, da Mo ^ neofaii- 8 JeciProci?patclonalistov ,>i S\gre dte‘o v bivši '<°stavna daM.r^:la.- v bivši -Vk*,\jk*Ukni da b' VN i' "aj hi imelI tiste S aHU>tub' Uh imeli Vt*k drugj?arvec gre •ijj“ se t 8ačnn .°ni za- "* > ' bhfav‘> da ^9‘Procite-JU ^C^oatnt tržaški ita-i' i?-9") t , °ič Pacionalisti ^stl1 bov8,"01 in tudl S»t>9vli>mli V hir'-.t0’ da k t, tičiaa)e itaii VSl coni ti 1^ Politi* a?sk'h na. , 6 m 9Vta^l*ti4ne j strank ^1^1^'av nve’ da bi se O1 j ^ ri? reči ar !Sl coni bi .faditvi so- V»' ‘p tr s® dan tamkaj t«lis!9b. T ugih k6s dela v ».M jL^kteva^n aznih ^^^a1r-m0re-oamč St JavLbil> pri p1 komu. Nn i ko ?al°, da alamari, RK i°^uVr^ J tal. Potfvm .... 5 \y $ l bo ttorii aistvo v coni SŠ* tržt\’ime?oaPa'Ko' in če 'I. t9ko kim Latern se ^t9Ukotrrr!žime8ent ^ bti *&.» katr1 a -Jcderaci. i«aMe’.katPi bT\,. m J ii rem v ‘ ,m°rda asu ran duma. Izrazil je svoje prepričanje, da se bo moralo prej ali slej to vprašanje re-siti. ,š . Zelo zanimiva so bila izva-janja predstavnikov italijanske narodnostne manjšine o njih položaju. Tako je Abram Apolonio, katerega so kongre-sisti pozdravili z burnim ploskanjem, v ideološki komisiji poudaril: «Naša manjšina ima vse možnosti nadaljnjega u-sposabljanja in razvijanja. Mi imamo naše italijanske šole iz katerih odhajajo mladi ljudje na univerzo v Ljubljano in v Zagreb in tam se nadalje usposabljajo. Teh je okrog osemdeset in na ta način mi formiramo italijansko inteligenco v okviru naše manjšine. Imamo ekonomsko šolo v Piranu, imamo oblike pošolskega izobraževanja, ki omogočajo članom naše etnične skupine, da se aktivno u-veljavljajo v našem družbenem življenju, v našem gospodarstvu. Toda to, kar ima-mo, ni odraz samo odnosa do jugoslovanske ustave, temveč izhaja tudi iz družbenih potreb naše socialistične stvarnosti. Naj navedem, da nad šestdeset članov italijanske e mične skupine aktivno sodeluje v raznih organih za u-pravljanje. Ne gre tu za neki formalizem, zato da bi ti tovariši bili vključeni v nekem. reprezentativnem sistemu, pač pa za to, ker so pripadniki italijanske narodne manjšine aktivni člani; in ko na raznih Zborih volimo predstavnike v razne organe, jih volimo zato, ker so tovariši pripadniki manjšine aktivni delavci na družbenem in političnem življenju. Smešno se nam zdi prav zaradi tega, da se pojavljajo nekateri, ki bi hoteli z memorandumi ali drugimi podobnimi formalnimi oblikami zahtevati naše pravice*. ♦ To je žalitev za nas, to pomeni blatiti socialistično Jugoslavijo. Naj povem, da i-mamo pripadnike etnične manjšine tudi na Reki in v Pulju, da ti uživajo popolno enakopravnost in da niso čakali memoranduma, da bi bile njihove pravice zaščitene, ampak njihova aktivna vloga izhaja iz te naše družbene u-reditve, v katero so aktivno vključeni. Tovariši, mi smo šli mnogo dlje od memoranduma. Narodnih pridobitev ni nihče podaril. Mi smo sodelovali aktivno v narodnoosvobodilni borbi, pripadniki etnične manjšine so bili v partizanih, sodelovali v osvobodilnem boju in potem v naporih za socialistično graditev dežele. Zato so vsi ti u-spehi, ki jih danes imamo, tudi prizadevanja nas pripadnikov italijanske manjšine v okviru naše skupnosti. Zato smo mi tudi tako politično občutljivi in zato imamo tudi vso moralno pravico povedati vsem tistim, ki nam govore o raznih memorandumih, naj oni tam spoštujejo pravice, tiste minimalne pravice, ki so jih dolžni spoštovati po sprejetih mednarodnih obveznostih. Dajte Slovencem v Trstu tisto, kar zahtevate tu, kar je tu že v praksi uveljavljeno*. Delegat Tomasin Plivio je v gospodarski komisiji ugotovil, da razvoj komunalnega sistema celo obvezuje italijansko manjšino, da se neposredno vključi v samoupravljanje in s tem v naš socialistični sistem. Italijanska manjšina in njene pravice se ne izražajo zgolj v svobodnem kulturnem uveljavljanju, s tem da imamo svoje šole, krožke, knjižnice, gledališča itd., temveč prvenstveno — in to je bistveno — v tem, da člani manjšine aktivno in neposredno sodelujejo tako v gospodarskem in političnim življenju, pri neposrednem upravljanju s sredstvi in pri delitvi teh sredstev. Manjšina je torej sestavni del naše socialistične skupnosti. Naš socialni sestav, ki se odraža v delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju v komuni, je v bistvu spremenil odnose med državljani. V o- •iiitifiiiiiiiiiiiimtiHiiiiiifiutiiiiiuiiiiiiiiliiiii ^Atomski klub» BONN, 8. — V uradnih krogih v Bonnu nočejo zavzeti nobenega stališča do informacij, da je Harriman med razgovori v Parizu in Bonnu izjavil, da ameriška vlada nasprotuje vstopu Francije v » RO atomski klub. Opazovalci ugo. lad°ločb 'taBja’nske I tavljajo, da zahodnonemške askegPosebnega I oblasti niso zanikale teh in-a memo-1 formacij. kviru splošnega razvoja novih družbenih odnosov se je skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije tudi italijanska manjšina razvijala kot proizvodni faktor in kot popolnoma enak člen v našem družbenem sistemu, kjer se odloča o vseh ukrepih, vključno o razdelitvi dohodka. Nato je govornik podčrtal, da je italijanska manjšina takoj in odločno reagirala na šovinistična izzivanja, in je dejal- »Menim, da smo prav mi pripadniki italijanske manj-šne poklicani obsoditi tako divjanje in dokazati na našem primeru, kako se razvija italijanska manjšina v socialističnem družbenem sistemu in istočasno razkrinka- ti zlonamerne antisocialistič-ne oodvige nekaterih predstavnikov italijanske komunistične partije iz Trsta, ki so po svojem položaju glasniki vzhodnega socialističnega tabora, usmerjeni proti naši državi. Namesto da bi tolmačili naprednemu življu Trsta položaj manjšine v Jugoslaviji v pravi luči, so prav oni tisti, ki namerno potvarjajo in delajo dejansko uslugo bur-žoaziji-m neofašistom ter s tem demobilizirajo tržaški i* talijanski proletariat.« O položaju madžarske narodne manjšine je v organizacijski komisiji govoril Toe-roeg Aleksander, ki je med drugim omenil, da živi v Sloveniji enajst tisoč pripadni- kov te manjšine, ki imajo v skupščini svojega poslanca, 97 članov v odborih delavskega samoupravljanja, 97 v zadružnih svetih, 22 odbornikov v občinskih komisijah. Imajo 4 knjižnice, en časopis itd. V ideološki komisiji pa je Se-mianič predvsem orisal delovanje dvojezičnih šol, ki obstajajo v treh občinah murskosoboškega okraja in ki jih obiskuje 2600 otrok, in sicer 1460 madžarskih in 1120 slovenskih, Tak način šolstva je dal dobre rezultate. Kongres se bo jutri dopoldne zaključil na plenarnem zasedanju, na katerem bodo sprejeli zaključno resolucijo. Izvolili bodo nov glavni ter nadzorni odbor. Gonja proti Slovencem se nadaljuje Fašistična gesla na stopnišču slovenske šole pri Sv. Jakobu Fašistični razgrajači, ki su med demonstracijami po tržaških ulicah napadli Tržaško kreditno banko, tržaško knjigarno in Kulturni dom ter so hoteli napasti slovensko srednjo šolo v Ulici Laz-zaretto vecchio in so vpili «A morte i s’ciavi» itd., zdaj uporabljajo drug način, v svoji borbi proti slovenskemu življu v Trstu. Pred dnevi smo zapazili napise po mestnih ulicah. Zdaj so ob belem dnevu prišli v notranjost slovenske šole pri Sv. Jakobu ter napisali svoja gesla, ki jasno kažejo od kod izvira vsa ta gonja proti Slovencem. Včeraj okrog 9.30 je neka mati, ki je prišla na razgovor k ravnateljici slovenske nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, ki jo obiskuje njen otrok, slišala nekoga, ki je bežal po stopnicah iz šolskega poslopja. Hkrati pa je videla na vrhu stopnišča v prvem nadstropju ter na zidu vrsto napisov v beli barvi. Potrkala je na vrata na hodniku v prvem nadstropju in poklicala neko učiteljico, ki je prišla po hodniku osnovne šole. Pokazala ji je napise in odšla. Učiteljica je takoj obvestila tajništvo srednje šole, ki je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Kennedyjev potujoči poslanik Harriman prispel v Rim ZDA zahtevajo, naj zapadni zavezniki prevzame jo nase večje Zaradi težav ameriške zunanje trgovine pa naj bi evropske dežele znižale zaščitne carine - Pogoji PSI za rešitev vladne krize na Siciliji - Delavci zasedli tovarno klobukov «Borsalino» (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Potujoči poslanik ameriškega predsednika Kennedyja Averell Harriman je prispel danes iz Berlina, preko Frankfurta, na tridnevni obisk v Rim, kjer bo imel razgovore s predsednikom vlade Fanfani-jem, zunanjim ministrom Segnijem in predsednikom republike Gronchijem. Italijanskim državnikom bo Harriman obrazložil, kako Kennedy gleda na glavna vprašanja mednarodne politike, predvsem na vprašanje razorožitve, na politiko Zapada, na odnose med Vzhodom in Zapadom in na vprašanje odnosa do zaostalih dežel v Aziji in Afriki. Ob svojem prihodu je Harriman dal kratko izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da pri razgovorih z italijanskimi državniki ne gre za nobena posebna pogajanja, ampak le za izmenjavo misli o stvareh, ki zanimajo hkrati obe deželi. Na vprašanje nekega novinarja, če se je v Londonu, Parizu in Bonnu govorilo o skupnih načrtih za Domoč zaostalim deželam, je Harriman de- >i>?.v «,Sta kvarL nar°dno 4«,)a_°dnose > W V V ^pP^danl ;.i«*i»iiit>iiiiniii*iiiiii»iiiiiiiiiii*>ai|liaRllllf,lfk G rtik Ustavnega s/ let. (Cast in spw sti, vendar nista°eS^ piv tan, da je na n>' Nič posebnega na procesu Fentfjj Sacchi vitraj* tndl daj RIM, 8. — Današnje zasedanje na procesu Fenaroli je bilo tudi — kakor včeraj —. posvečeno zasliševanju glavne obremenilne priče Sacchija. Danes je bil Sacchi «na razpolago* odvetnikom obrambe, ki so pričo izpraševali marsikaj, ne da bi bilo mogoče vedno takoj ugotoviti smisel vseh teh vprašanj. Na splošno ni mogoče reči, da bi bili odvetniki Sacchija kaj zmedli, dasi so tu in tam našli kako špranjico protislovja v njegovih prejšnjih in sedanjih izjavah. Precej je govoril tudi Fenaroli, ki je skušal dokazati, da je začel postajati Sacchi nepošten. Odvetniki obrambe in zasebne stranke so se precej sporekli, tako da je mo- je namreč zahteval od Kon- ral predsednik celo za nekaj gresa, naj sprejme zakonski rasa zasedanje prekiniti. načrt, po katerem bi se za štiri leta zmanjšala vrednost blaga, ki ga lahko turisti prinesejo domov brez carine od 5QQ . pa 100 dolarjev. •——«»----- Še aretacije zaradi «zelcnih baietov» BRESCIA, 8. — V okviru preiskave zaradi «zelenih ba- Tudi jutri bo še zaslišan Sacchi. «»---------- Kralj Hasan II že poročen? RABAT, 8. — V krogih blizu kraljevske palače označujejo glasove, po katerih naj v: ■— domišljije*. Glasovi o ' res niso bili L se v Rabaiu še t zadevi. Trdi se, II. takoj po tem, , prestol, podpisa ‘ jjtrJ , godbo s sestrično (F ko princa Mula! p pokojnega kralj3’ HTj bodo slavili Par°.aJ0v: preteče 40 dni Mohamedom V. ««- " Obist ZDI TOKIO, 6. V ra' m nsW i°. da bo i?P0J^to predsednik Hay 0j j skal Washingt°nU . p»\ 22. junija predsednika ku svojega I Washii-_, , nja v t aa razgovarja* kom Kenned?je®Ltf ameriškimi vis® mi osebnosti. : V Turinu je 27-letna mati poskusila s plinom umoriti sebe in svoje štiri otroke. Lo-renzo, Giuseppina, Gioachino in Ulisse imajo 7, 5 in 3 leta ter 20 mesecev. Mož in oče otrok ima tudi 27 let. Poročila sta se nekje na jugu leta 1953. Zakon ni bil srečen že kar v začetku in žena se je že vrgla z nekega mosta ter si polomila roke. Pred dvema letoma sta prispela v Turin. On si je poiskal delo, pred dvema mesecema pa je odšel z doma ter vzel s seboj starejša dva otroka; predal ju je svoji materi, toda kmalu ju je vrnil ženi, zapustil delo in odšel po svoje. Zena je prodala vse kar je imela, s pranjem sosedom pa m zaslužila dovolj, da bodo otroci ne bili lačni. «Pojdite spat, jedli bomo jutri,* jim je rekla. Spustila je plin in prva je izgubila zavest. Giuseppina, k; ni mogla zaspati, je začutila plin. Stekla je ven in kli- cala: »Na pomoč! Nočem umreti!* Sosedi so jih rešili. Prišla je tudi policija in rešilci, ki sc jih odpeljali v bolnišnico. Medtem se je pa pojavil od ntkje tudi mož. Zadrl se je na ženo: »Tolikokrat sem ti že dejal, da se moraš vreči s šestega nadstropja, kajti s plinom ne opraviš nič, ker te hitro rešijo.* Navzoči komisar ga je takoj prijavil sodišču. (Na sliki žena in otroci v rešilnem avtomobilu, na mož.) Poenostavljeni potni listi za Angleže LONDON, 8. — Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bodo s 15. marcem začeli izstavljati britanskim državljanom poenostavljene potne liste, ki bodo veljali za krajša potovanja in bo-dv znatno cenejši. Ti potni listi bodo veljali za potovanja v Avstralijo, Belgijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Lichtenstein, Luksemburg, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Švico in Island. Ministrstvo je sporočilo, da bo od časa do časa dodalo seznamu teh držav še druge države. TOKIO, 8. — Na Japonskem bodo zgradili dva največja tankerja na svetu, ki bosta imela po 130.050 ton nosilnosti. Tankerja bosta veljala nad 28 milijonov dolarjev in či. Potem je nalila denaturl desni pa je I bosta vozila na liniji Perzij- j ranega alkohola v posodo za 1 ski zaliv - Japonska. (kavo, ter ga silila, da bi pil. i Potem ko so se krepko obdelovali s pestmi so monarhisti končno zaključi1" pi Zmagala sta Lauro in Covelli. Na sliki Je Lauro, ko čita poročilo o inciden / dne; incidente so pripisali provokatorjem Obsojena na smrt Berthe Botf ki je bratranca živega zaj^ vs£1: f PARIZ, 8. — Kuharica Berthe Borgnet, ki je svojega bratranca živega zažgala, potem ko mu je očitala, da je umazan, je bila obsojena na smrt. Obsodbo je izreklo porotno sodišče po procesu, ki je trajal dva dni. Bilo je 23. januarja 1959, ko se je Berthe Borgnet odpravila k svojemu 56-letnemu bratrancu Gastonu, »clochar-du», ki je prebival v neki kolibi v Fontenay-sous-Bois. O-zmerjala ga je ter ga porinila, tako da je zletel proti pe- Ker pa se je Gaston otepal, ga je udarila po glavi s steklenico. Da bi se zdelo, da gre za nesrečo, katere vzrok je bila pijanost, je prevrnila petrolejko, polila bratranca z vnetljivo tekočino ter prižgala ogenj. Prepričana, da je »opravila s tem umazancem*, je odšla spat. («Tisto noč sem spala prav dobro,* je izjavila pozneje na sodišču). Med procesom se je Berthe Borgnet, katere mož se je iz sramote obesil, cinično omejevala na izjavo; «Bil je zares preveč umazan. 2ivel je v bolhah. Moral je napraviti takšen konec!* Po priče V* dober človek* ^ je P jjJ aoDer ciuv—• je ■ kolibi, ki je sama P°st,aVv caŠ''V strična na ze čil se je 'pač \ fjj H ter del je sadje^ ,e f f sočivje, ki £a., trgu. »Hotela » ^ na ce in zajce tfjt' zaslužiti neka! ,<<> / zasiuziu "ji i dejala je sem mogla, .. r> ston.» J fi Državni to*'b0 t«f. $ smrtno obs®0,1' i nem obžal®v " sk po tradiciji mrajo. iilRTKOVfl ČRTICA Zgodba o vodi 56 Kra‘ in • ~ i T j )0 •lehemi^hi?A°5l pretiplJ ‘tbi baj ,a*ek> ce ima v šioiem „ 0 *z stoletnih Pride rt1°’ od katere teh izku«. ■ dez na Kras. Iz nastala kra- ** >“ «Od K„ 'Ce n’ Vodi' »rti. Kopra Pride ta mo- ^enk* VOde’ ki že od S je d , na sPlošno tare trajih, ki j:!®*8 rešeno le . v '«it a ij ® vodovod dovaja 'oasih ni VPl ln 2>vino. Toda S1 * bil 1° “*!’ te§a in ta-ieSi« in 6Sj, odvisen ■ Najhui5° ienih izvir' predh 8 ?a ie Krašev-^ »oš. K« " casu doigotraj-v vna„Jln! .‘e zmanjkalo goditi ponin ’ so morali Hei ° Ure ln ure daleč, '“.naložili S S?0dniega Krasa eno ozirajo po ^1 Po vf>S-i°de n.a vozove in tisti mavi; Pt°iJ°d° v Stivan k Ti- ta * hodili'VrRdniega Kra‘ '"oerlnik- J- Blanico ali v celo vUBr°wrnjega Kra' “'ti. v Brkine k reki Ko Pritisnila ikalo v“l -iz Koprive 12aval‘l veli Stirni' Tedai Pregli . ‘k sod na voz. >>CMa t6r P0' I"3 ha« wJe vzel s se" gagala „0nčko> da mu je (lala' dn,l?n°lniti sod in mu UVi'l » Sh I Raje bi seve-Vicega razln3 Sina' a ga iz jih ' ^ Pet h , ni mogel ». Je imel! otrok' kolikor same° v** mu namreč To„eka T hcere' i/*1’ ie kila6!3 a P° vrstnem 5*1 že Kodn dno in za mo-j. * fanta p ekle> a še ni f Pt"l nerl = a V2apra v si ga » °če nf Jn že izbrafa, '-ela. “» dovolil, da bi ga letjP02nala sta « Br .. ■ Ko aa Plesu rre-vu , a se tn Štanjelu. ' a ’ st> si ^ekaikrat nato 1 Sl slepomiše- Potlej “c imata ra- da a in naza!! 'Še večkrat t ** žimnr.t n]e sklenila, ijitačun ,;e J Poročita. Toda t “il narpi*»r» k.«. Oa- Ko narejen brez 50 >ala očetu namreč Tonč tt,,Sgledala v ^ da.se i® rešiti ‘2 B»*niCe Pba!?v.ega Ti-‘ » )e odločno de- k i'a!* In jj5* n* bo Polente, A?a> £iP:vedal. da * 5? ^tT^ete« lj° “lati Povedaia "i mu vsa 1 rv;» zeti3'da ga °če t k ni f bC',hea>h pa £ njemu in (Ječ a,nna. le iz naj. 1(1 , ian‘ klanj- rekel Zine. y f £& "8> 5: L ga ie 5» 5?.etel, a b "a vse mile N* Sp ie vztr!;U1speha- Ne ^Pen - Pto je , France S LB*i4neiL*d?! Pfi- S vtkal hekt Pa kaj’ k0 Nsl!et kotuze n- Vina in - nek, Ne, “Zevni Pridelal "ela, *' da bi ne ko mu dal kop0 P'' njem stra- Sam n.i ! ,Je znova i' — B '•*» Dri • “leva !>nn°Stal°- Tin In pri %)% Poslovil1se ie PO . °d Tončke i France, ki ni bil eden tistih, ki bi se branil pijače, kadar da kdo zanjo, je pogoltnil Tinetovo zbadljivko in jo poplaknil z njegovim vinom. Medtem ko sta pila, je Tine očital Francetu to in ono v zvezi s ovoje prošnjo, da bi mu dal Tončko. Toda France je imel predebelo kožo. da bi se ga prijeli Tinetovi očitki. Ko je bil lonec prazen, je Tine spet odšel z njim v vin-sk. hram, ki je stal na drugem koncu hiše. cLe dajte po n^em, oče, le!» jc spodbudno rekel Tine. ko je vnovič natočil Francetu in sebi. France, ki sicer ni pil mnogo m ga je kmalu premagalo, je rekel: 4, nat a nanosil vo- t ° Pa Podvizal Si- »o Sp k*?'*'j!ipodili° temr”°VSkega 5. H, *‘»kušnf oblaki. >li Jedili p ,Vedel' da ii- dosJS,ri»t. i„’ Preden bodo do * r,r s°se- ko jjV p! s* je ul .njlh brani. Ao,V;tme 5;^ki^biiesp"vodm Ibs:r-- i Vi Ste' Sov France' hi!! >i*fr!dn°. da s Ni '»isld «Na ,Je odhr- W da & td0.b’ - Pf»v kdai pri-d ‘postreli! ■16 tplni« je vsa, «£. r t Sočp .S^ljevM. ■ r- "asm n"1J*Val- ’ ^ nasmeh- S ■bal , l‘stega k: - ‘«di h ' kl sem slej °|fe’ da se" bo* e Premislili, al; u:11 Pa ‘t C' dr j, >8°če! Kar ga i>iPe akor drp„„„ -‘»la in ni .■Ur*. Sega ne S* 1^» ie za-V že kgi- Natn -sicer že > l^ko' - l3* rekel: tn,% i »tal,!, e sedite. be, l*o ‘o iP J? i^VaiS vi?"0* sedel Sl! Vr^‘ lo. Radio Trst A Četrtek, ». marca 1®6I v osti od vsepovsod; 18.00: Ll- zbor; 14.05: Vilko Ukmar: Sim- terarna oddaja- 18.30: Enotni foničnl poem; 15.00: Z zaključim- tsitrania razred; 19.00: Kmetijska odda- nega plenuma V Kongresa 7.JO. Jutranja raz ■ i,,,—.,,. S7,niL- 16.00: Bla* Arnič: Sim- 7.00; Koledar; glasba; 11.30: Glasbent Utrim- ja, kl 19 30: Filmske novosti; U 45: Vrtiljak; 12.30: Za 21.00: Magična flavta; 21.20: SZDL; 16.00: Blaž Arnič: Simfonija dela; 16.30: Iz zakladnice Richarda Straussa; 18.00: ki; 11.45: Vrtiljak, n.w. • Alfja Valdarniinia: «Noč ce Richarda Straussa; 18.00: vsakogar nekaj; 13.30: Parada jutri»; 22.15: Trovajoli in Prizor treh vprašanj; 18.30: orkestrov; 17.20; Pesem, in ples; 18.00: Tone Penko: Strupi, mamila in nasladtla: «Jod»; 18.15: umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Mendelssonpove in Regerjeve skladbe; 19.00: Sirimo obzorja: «Prosek»; do jutfi njegov orkester. II. program 9.00: Jutranja vesti; 10.00: New York - Rim - New York; 11.00: Glasba za vas, ki dela- 19 30: Znani pevci in so- te; 14.00: Majhn , Uti- 20 00: Šport; 20.30; Sim- ke glasbe, 14.40. Vai Juktbb^, fonični koncert orkestra Itall- 16.00: Pr^ram ob štirih, 17.30. Radiotelevizije iz Tu- Koncert operne glasDe, zu.su. rma nau^plTie Jelka Cvete- Don.zzett.jeva opera «La favo- žar z orkestrom Franca Rus- rita«, sa; 22.45: Preludij k noči. Trst III. program 17.00: Bacnovi in Franckovl 12.20: «Tretja 14.20: r"riie“ orkester; Hibernetika v medi- 15.25: Dela njegov oriro«;, »».. vsakovečerni kon- Borna prc Gianmja Stuparl- cini, 20.00. h sklad- ljedelstvu; cha; 15.40: Furlanski orkester, cert; 22.20: Brahmsove be; 23.10: Prejeli smo; 23.25: Mozartove sKiladbe. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; Slovenija li 00: Otroški kotiček; 11.30. Operne arle; 12.35: Kronike iz 8 05; Giasba ob delu; 8.J5. lug. življenja; 12.45: Lahka poj< ljubljanski oktet; 8.90. glasba; 13.40: Straussovi valčki; parU7anske pesmi; 9.00. pre- 14.00: Glasba po željah; 15.30: nos v Kongres SZDL; lmio. Tečaj italijanščine; 15.55: Lah- popuiarne orkestralne meioai-ka glasba; 15.00: Izbrane stra- ,e. ,0 40. Pet minut za novo ni; 16.20: Glasbena galerija; Orkester Adalbert Lutter; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Četrtkov večer; 20.45: Matej Bor: previharimo viharje!; 21.15: Zvonimir Ciglič: Prva simfonija; 22.15: Po svetu Jazza; , orkestri Tah- 22.45: Sergej Prokofjev; Pet melodij za violino; 23.05: Mladim plesalcem; 23.55: Prijeten poCitek! Ital. televizija 13.00: TV SOla; 17.00: TV za mladino: Nas mali svet; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: V dnevnik; 18.45: Stari in no- ‘"'zo ?a t! Sr*dravH: * kozarca. i4* h! Kdravie z h s“l hiji _ oče 0p,e8LUadoVol->ni 17.00; Operne skladbe; 17.40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Za vas pojo; 19 30- Prenos RiL; 22.15: De Franco in njegov orkester; 22-35: Chopinove skladbe; 23.00. Prenos RL.- Nacionalni program 6 30' Vreme na ital., morjih; 9.00. Neapeljske klasične pesmi; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00; imate pokvarjen televizor? IELKKONIRAJTE na 2481* Specializirani tehniki tvrdke «Radio TREV!SAN» Vatn kagotavljajo ta-knišmo mtervencUO :'Rad^a Jug. televizija Zagreb 9.00: TV v šoli. Ljubljana 10.00: Zaključno plenarno zasedanje Kongresa SZDL Slovenije. Beograd 15.00; Srečanja ob četrtkih. Italija 17.00: TV za otroke — Naš mali svet. Ljubljana 18.00: Otroški film; 18.10: Ce povabimo goste — družinska oddaja; 18.30: Obsojen na vešala — film iz serije Robin Hood; 19.00: Psihologija prometa, I. — poljudnoznanstvena oddaja 19.30; TV obzornik. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Posebna oddaja o Kongresu SZDL Slovenije; 20.30: Spoznavajmo svet In domovino — Javna Radi bi vas vvvmnrni or- mladinska oddaja; 21.30; Pred- dala m solisti; 13.30: Preve- zabavali; n zu Kvintet Bo- stavljamo vam naše glasbene dene pesmi; 15 '.15: Poje Akna kester RTVi lž.OO: Kv'n^etjJ. umetrnke prof. Miha Gunzek. Danieli; 15.55: Vreme na Ra . risa Kovačiča l ^ Mi. Italija približno ob 22.00: Cam- morji-h; 16.00: Program za naj- ski na:sveti, ^ ^ ^ Rurt oantl« sera — II. del oddaje; mlajše; 16.30: BiU* Ma3:J" vennf'svoL 'orkestrom; 22.30: Cinelandia' - filmska nična glasba; 17.40: Zanimi- 13.50: Ljubljanski prodala v inozemstvo 500.640 vozil, lani pa 50.000 manj, medtem ko letošnje perspektive niso preveč rožnate. Temu je predvsem krivo dejstvo, da je v času, ko so evropske znamke osvajale ameriško- tržišče, Detroit prešel v protinapad in s svojim com-poct-carom, s čimer je zmešal račune evropskih izvoznikov in začel zadajati udarec za u-darcem najprej Angležem, katerih izvoz se je zmanjšal za 50 odst., potem Francozom in Italijanom. Le Volkswagen se je ubranil teh udarcev, čeprav tudi pri Nemcih ne manjka motenj, kot je primer tovarne Borgward, ki je bila pred mesecem na pragu stečaja; slednja zaposluje četrtino delovne moči mesta Brem, katerega mestni odbor je reši! tovarno dolgov in tako postal n„en lastnik. Ob vseh teh ugotovitvah se postavlja vprašanje, zakaj je predvsem francoska avtomobilska industrija v krizi. Vzroke ni težko najti; ti so v Franciji sami. Medtem ko imajo ostale države svoje zaledje, na katerega lahko računajo, je francosko notranje tržišče v težavah. Na er,i strani imamo velika mesta z ugodnejšimi življenjskimi pogoji in kupno močjo, kjer pa je avtomobilski park tako prenapolnjen in promet takšen, da je postal nemogoč. Na^ drugi^ strani pa imamo podeželje z nižjo življenjsko ravnjo, kar negativno vpliva na plasman. Francoska avtomobilska industrija in francoski vozač plačujeta državi največje davke na svetu. Medtem ko pre vozi Francoz z 1 novim frankom davka 12 km, prevozi z enako vsoto Nemec 22 km in Holandec 32 km. Zato ni čudno, da se je v letu 1959 prodalo v Franciji 33.000 vozil manj kot v letu 1958. In tudi «boom» ki se je pojavii v prvih mesecih lani ni mnogo koristil francoski industri ji. V istem času pa je Zah. Nemčija zvišala prodajo za 30 odst., Anglija 4o odst. in Italija 50 odst. Ta porast je predvsem sad politike zniža rja cene bencinu in težnje po razširitvi modernega cestnega omrežja. Tu pripada prvo mesto Zahodni Nemčiji z 2.400 km avto cest, Italiji 670, Franciji pa le 140. V sedanjem obdobju imajo Nemci v gradnji 300 km avlo cest, Italijani 650. Francozi Da le 115. Po mnenju strokovnjakov prvi ukrep, ki bi ozdravil francosko avtomobilsko industrijo, bi moral biti znižanje cene benenu. Leta je naj dražji v svetovnem merilu in sicer 100 starih frankov za liter v Nemčiji 71 fr., Angliji Z izvajanjem določil Evropskega tržišča bodo kmalu izginile «mrje» med Šestimi in povsod torno videli znamke avtomobilov vseh vrst. Zato skuša vsaka industrija izboljšati svojo proizvodnjo; za to pa so potrebne ogromne investicije. Teh pa primanjkuje Franciji, ki jo že itak težko bremeni vojna v Alžiriji. Siednja traja morda tudi zaradi saharskega petroleja. Kar se petroleja tiče, naj omenimo, da bodo v Zahodni Evropi kmalu začeli graditi dva nattovoda; Marseille-Colo-gne za petrolej iz saharskih ležišč, italijanska družba ENI pa iz Gei.ove v Muenich. In še nekaj: vstop Sovjetske zveze na svetovno tržišče pe-tioleja z njižjimi cenami dela rmogo preglavic družbam kot ESSO, SHELL in druge. Te bi morda znižale cene in to so tudi storile v nerazvitih deželah, kjer je ruski petrolej zelo v rabi (Kuba je poseben primer), a najdejo velik od- por s strani držav klasičnih proizvajalcev kot Venezuele, Iraka, Irana, Kuweita in Qa-tara. Za evropske proizvajalce avtomobilov nastajajo tudi vprašanja, ki jih postavljajo države uvoznice. Le-te skušajo u-stanoviti lastne avtomobilske industrije ali pa tovarne za montažo s težnjo, da zaposlijo domačo delovno silo. Lep primer imamo tu pogodbo med tovarno Tomos v Kopru in francosko dtročn, ali pa primer Venezuele, Jcatere vlada je odredila ta' mesec, da morajo do 91. marca t. 1. izvozniki avtomobilov odločiti, da zgradijo tovarne za montažo v deželi, če ne jim bo tržišče z»prto. Renault, Volksvvagen in Fiat so se že uklonile temu ukrepu. Kot vidimo ima francoska avtomobilska industrija polno preglavic, da pa v tem ni sama. DRAGO SEDMAK govorom. Pogosta psihična motnja pri otroku je tudi jecljanja. Pri tem gre takorekoč za funkcionalno in psihogeno motnjo govora brez organske podlage. Pri delovanju mišic govorilnih organov se namreč pojavijo krči, ki onemogočajo normalen govor. Krči nastanejo predvsem takrat, če na avtomatič no odvijanje govora vplivajo negativni afekti, kar velja zlasti za strah. Otrok, ki jeclja ne zaupa v sebe in v svoj go vor ter se že vnaprej boji, da bo zajecljal Zaradi tega krčevito nadzoruje svoje govorjenje. Pri tem pa še strah in nesigurnost motita avtomatizem govorjenja ter tako po-vzročujeta jecljanje. Ta napaka je najbolj pogosta med tretjim in petim letom starost . Ce se otrok le počasi in težko uči govoriti, ce preveč po o-tročje brblja in nekoliko po-jecljuje, so starši zaskrbljeni ter skušajo za vsako ceno in čimprej naučiti otroka pravilne govorice. Pri tem ga morda stalno popravljajo v izgovoru, ga grajajo in kaznujejo. Tak otrok bo izgubil zaupanje vase in v svoje govorne sposobnosti. Nekateri otroci začnejo jecljati, ko pridejo prvič v šolo. Pri teh otrocih je izzvala šola težek živčni pretres. Ti otroci še niso sposobni ali pa še ne dovolj pripravljeni, da bi st brez težav znašli v novem okolju z novimi dolžnosti in drugačnim načinom življenja. Včasih se prične jecljanje šele v puberteti. K jecljanju najbolj nagibajo otroci z živahno motoriko ter tisti, pri katerih se inteligenca hitreje razvija kot pa govor ter levičarji. Ti še prav takrat, če jih na vsak način hočemo prisiliti, da dela-o z desno roko. Jecljanje zdravimo » raznimi logoped-skimi vajami. Namen teh vaj je, da si otrok osvoji novo teh. niko govora, ki bo z mehanizmom pogojnega refleksa nadomestila dosedanjo patološko. Zdravljenje se vrši na razne načine: individualno ali v skupinah, ambulantno ali v posebnih razredih in zavodih. Staršem in drugim vzgojiteljem moramo svetovati, da o-troka ne smejo stalno opozarjati na jecijanje in ga v govorjenju stalno popravljati. O-troka bomo rešili jecljanja, če mu bomo coleg ostalega ustvarili ugodno atmosfero, kjer se bo počutii varnega. V družini, šol. in otroških vrtcih delajo mnogo preglavic agresivni otroci, ki so trmasti ter drzni napram starejšim, napadajo in pretepajo druge otroke, ki so manjši in telesno slabši ter mučijo živali. Ti otroci so v veliki veči-ni primerov zaostali v normalnem razvoju svoje individualnosti ter so na neki način razočarani v svoji osebnosti in so zaradi tega sovražno razpoloženi napram družbi, v kateri žive. Vzroke za otroško agresivnost moramo zopet iskati v nezdravem vplivu okolice, v kateri ti otroci žive ter v za-postavljavljaniu. Včasih ima otroška agresivnost vzrok tudi v organski podlagi, kar velja za primere, ko so otroci preboleli razna možganska vnetja. Pa tudi tukaj so za agresivnost do gotove mere odgovorni postopki okolia, v katerem otrok živi. Dr. S. B. ...................... jMj 2aMiiafoco d \ eleganca in plahtimobt Zelo bosta v robi krilo in bluza - Moda visokih pričesk že mimo Letošnja garderoba predvideva v glavnem praktična in enostavna oblačila, ki jih lahko nosim o ob vseh urah in ob vseh priložnostih. Takšna oblačila, ki jih sestavljajo povečini krila in bluze, lahko nosimo z dežnim plaščem, ali pa s spomladanskim plaščem ter nam služijo tako za v službo, kot za izlete ali P a za popoldanske in celo večerne priložnosti. Krilo in bluza nam dajeta pravzaprav vrsto kombinacij, ki se Jih ne bomo nikoli naveličale. Lahko je krilo športno, potem spada k njemu tudi športna bluza. Lahko pa ie krilo krojeno tako, da ga nosimo za šport in tudi druge priložnosti. Potem moramo samo zamenjati bluzo. In izbira bluz je letos zelo bogata Pravtako bogata je tudi izbiro kril. Letošnja moda daje prednost gladkim krilom, še bolj pa krilom z raznimi plisseji in gubami, ki žensko postavo napravilo samo bolj vitko. Takšna krila izdelamo najraje iz sedaj zelo moderne tkanine Tricel; ki se ne mečka in ki obdrži plisseje ir pube tudi, če krilo operemo. Gre torej za tkanino, ki ni samo praktična, temveč tudi lepa in ki daje krilu posebno linijo in mehkobo. Sedaj še nekaj besed o bluzah. Športne bluze so povečini gladko krojene ter gredo nekoliko čez pas. So brez ovratnika, včasih tudi brez rokavov, ali pa z zelo kratkimi rokavi. Nosimo jih zvezane z ozkim pasom, ali pa tudi brez pasu. Napravimo jih iz živopisanih tkanin, povečini iz bombaža ali pa iz jeisega. Bolj svečane so bluze iz raznih lahkih volnenih tkanin, ali iz lilio-na, ki jih okrasimo s pentljo v pasu in pa s primerno ogrlico. Za večerne priložnosti so najbolj primerne bluze iz belega organdisa, s širokimi tričetrtinskimi rokavi, stisnjenimi pod komolcem z elastiko, ki se končujejo s kratkim volanom. Prav takšen volan lahko krasi tudi izrez omenjenih bluz. Garderoba mladih žen in deklet je letos še bolj praktična in enostavna. Linija modelov za mlada dekleta in žene se drži v glavnem napotkov letošnje spomladanske in poletne mode, vendar upošteva predvsem praktičnost in enostavnost, tako da so obleke, plašči in kostumi primerni prav za vse priložnosti. Tudi letos gre prvo mesto karirastim tkaninam. V modi so tkanine z velikimi karo-vzorci, kot tudi tkanine z drob- nimi pepita uzorci. Barve so vedno pastelne, čeprav so njih kombinacije povsem nove. Se vedno so v modi che-misier obleke, ki jih lahko izdelamo tako z enobarvnimi, kot tudi s karirastimi tkaninami. Takšne obleke so skoraj gladko krojene, le da je žiuotek nekoliko ohlapen in krilo proti robu za malenkost zvončasto. K takšni o-bleki spada nekoliko od stoječ ovratnik, ki ga bomo poživile s kravato ali pentljo iz istega blaga. Karirasto blago jr primerno tudi za dvodelne cbleke in kostume, ki jih po načelih francoske modne hiše Chanel obrobimo z enobarvnim blagom. Moda visokih pričesk, ki je zahtevala od žensk, pa tudi od frizerk, mnogo truda iv. nege, je na srečo za nami. It-iiijanski, pa tudi francoski lasuljarji predpisujejo za letošnjo pomlad kratke pričeske, ki mehko obkrožajo obraz. V glavnem so pri teh pričeskah lasje potisnjeni nekoliko za ušesa ter so mehko zviti na tilniku. Gre torej za pričeske, ki nas sicer spominjajo na modo iz leta 1930, ki pa so vendar prilagojene sedanjemu okusu. Vse pričeske pa imajo nekaj skupnega, in sicer, da pokrivajo dobršen del čela. 64 in v Švici 71 ct. ....................................................................... >■••••••..................... i....mulil......................................................................... mudi, ker razmere govorijo za vas.: Uspeh popoln. Tudi v ljubezni boste imeli srečo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ce boste svoje delo pametno vodili, boste imeli tudi vsestranska zadoščenja. V čustvenih zadevah pa bo prišlo do motenj. BIK (od 21. 4. do 20. 5.- Nekdo bo napravil grobo napako, ki jo boste morali vi popraviti. V ljubezni si ne delajte preveč utvar. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne rinite predaleč, da bi ne provocirali svojih tekmecev, ki bi vas znali spodnesti. Uredite spor v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potrudite se, da boste pri delu ohranili ravnotežje. Z ljubljeno osebo boste prežive- ml li nekaj zelo prijetnih ur. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sprli se boste z osebo, s katero sodelujete. Zadevo razčistite, da ne bi zgubljali časa. V čustvenih zadevah nekaj ne bo prav. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vsekakor boste zmago odnesli vi, toda biti boste morali pozorni na potek dogodkov. Zvečer prijetna družba. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odlične ideje, ki pa ne bodo dovolj za premostitev nepričakovanih ovir. Prijetno srečanje z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dan poln dela in izrednih naporov, vendar brez ustreznih materialnih uspehov. Nervozni boste, zato si poiščite prijetno družbo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Naj se vam pri delu ne KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Mika vas nakup, ki je že nekakšna špekulacija. Ne lotevajte se tega. Zelo srečni boste v družini, kot že dolgo niste bili. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Možnosti so dobre in veliko obetajo. Pazite, da ' jih s svojo naglico ne pokvarite. Prepirček v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Delajte le po navodilih pred stojnikov in ne prevzemajte nalog, ki niso vaše. Tratili bi namreč le sile brez zadošče n j a. «1 dolci ingannm spet na programu Fi'm «1 aolci tnganni» Alberta Lattuade bo spet izvajan občinstvu. Namestnik državnega tožilca v Milanu dr. Varcasio je lani 26. novembra predvajanje tega filma prepovedal, ker da žali javno moralo. Zaradi te cenzure, kot tudi zaradi mnogih drugih podobnih ukrepov o-blasti, je bilo glede tega zelo veliko govora. Toda tehni-ki so iz omenjenega filma vendarle morali odrezati kar 301 meter filma, nakar je bil sodni funkcionar s filmom zadovoljen. Vsekakor pa prijava Alberta Lattuade sodišču še vedno velja in odlični italijanski režiser se bo moral zagovarjati. Nagrada »Zlati lovora Direktor berlinskega filmskega festivala Alfred Bauer iz izjavil, da bo letos Selznic-kova nagrada eZlati looora podeljena na XI. berlinskem mednarodnem filmskem festivalu in da bo večer 29. junija posvečen edinole tej svečanosti. To se pravi, da bo takrat v Berlinu drugič podeljena ta nagrada, kajti prvič so «Zlati lot)or» podelili v Berlinu leta 1954. Marllyn Monroe bo spet delala Marilpn Monroe je prebita 23 dni na kliniki, da bi si popravila živce. Ko je zapustila kliniko, so jo vprašali, kaj ima v programu, žilmska igralka je rekla, da ima v programu uedinole počitek», toda njen tiskovni agent je dodal, da bo kmalu nastopila na televiziji, in sicer v zgodbi Sommerseta Maugha-ma «Dež», kjer bo igrala vlogo Sadie Thompson. Poleg tega Martlgn Monroe veže tudi pogodba s filmsko družbo «Fox». ■upor pogubljenih ženska Bilvio Arna dio bo spravil na filmsko platno dejanski aogodek. do katereaa je prišlo prea nekaj stoletji, ko so se na neki ladji, ki je prevažala kaznjence in »pogubljene ženske» za koloni-z 'run j e Avstralije, vse ženske uprle. Film bo nosil naslon inUpor pogubljenih žensk«. ((Pogubljene ženske» so na ladji, zaradi njih bivšega poklica, mučene in zaničevane do tolikšne mere, da se upro. Film bodo začeli snemati že v maju, ker so vse priprave za snemanje skoro dokončane. Kar se tiče igralcev pa, zaenkrat še ni znano, kdo bo vse igral, ker bodo za ta film zbrali igralce iz Italije, Francije, Anglije in Nemčije. Sordt s Polidorom v filmu ■Un itallano ln American Gian Luigi Bohdoro je z Dinom De Laurentnsom podpisat pogodbo za film «Un itahnno in America», v katerem bo glavno vlogo igral Alberto Sordi. Film bo prikazal zgodbo Italijana iz nekega majhnega italijanskega naselja, ki odide v Ameriko, da bi tu poiskal svojega o-četa. V filmu se prikažejo neprijetnosti, ki se mlademu Italijanu dogajajo v raznih zveznih državah ZDA o Neio Yorka do Chikaga. Gian Luigi Bolidoro, ki bo film režiral, bo v kratkem odpotoval v ZDA. da bi s pisateljem scen ar ia Goffredom Pa-nsejem proučil okolje za film m da h, dokončal scenarij. Američani v Cartageni Posebna delegacija iz ZDA bo prisostvovala mednarodnemu filmskemu festivalu v Cartageni ,ki se bo začel ju-tri in končal 20. t. m. Ameriško delegacijo sestavljajo Ce-le>,e Holm, lames Daly in njegova žena Hope Ne to el, nadalje Barbara Baxley, John Gavm itd. Med filmi, ki j, h bodo tu predvajali, bodi tudi uNever on išun-dav», sElmer Gantrg» in «Let no man utrite my epitaph«. Tragedija v Marzabottu v dokumentarnem filmu Nacistični pisun Lot har Greti je napisal brošuro sDie Luege von Marzabotto«, ki jo lahko najdemo v katerikoli zahodno nemški knjigarni. Pisec v tem «delu», kot že sam naslov pravi, zanika nacistično krivdo za 1330 žrtev, ki so jih nacisti tn njih fašistični sodelavci 2. oktobra 1944 tu pobilt. V odgovor na to je Carlo Di Carlo napravil dokumentanj, ki nosi naslov «'Laž’ v Marzabottu». I-talijanskemu režiserju so pri tem pomagali z nasveti in poentki Agostino Bonomi, Giuseppe Ferrara, Antonio Meluschi, Renzo Remi, Roberto Roversi, Franco Valo-bra in Renata Viganb. • Lolitan zbolela Sue L gon, ki poleg Jamesa Masona igra vlogo Lotite v istoimenskem jiimu, je morala prekiniti z delom, ker je zbolela. Na srečo gre za blažje obolenje, ki bo družbo stala komaj 8.000 funtov šter-lingov, vendar je producent zaradi te izkušnje snemanje filma zavaroval. Bandit Giuhano na filmskem platnu Italijanski režiser France-sco Rosi namerava stctljski banditizem preko življenje pisa znanega bandita Gtulta-na spraviti na filmsko platno, m sicer z nekakšnega socialnega m zgodovinskega zornega kota. V tem filmu ne bodo igrali poklicni filmski igralci, pač pa izključno nepoklicni akterji. Namen Francesca Ros tja je namreč, prikazati lik Giu liana, »ki nosi v sebi mnoge tipične značilnosti mcilije«, hkrati pa se Rose zaveda, da pojav, ki r.osi ime Giuliana, ukorenini mnogo globlje V zgodovini in socialni ureditvi si-ciljskega otoka«. Vreme včeraj; najvišja temperatura 20.6, najnižja 9.6, ob 19. uri 17.7; zračni tlak 1033.2 se rahlo dviga, veter 11 km vzhodnik, vlage 28 odst,; morje skoraj mirno, temperatura morja 10.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 9. Frančiška * Sonce vzide ob 6.30 fo frfM | 18.02. Dolžina dneVa vzide ob 0.17 in zatone W ' : Jutri, petek, m. 40 mučencev Zaradi slinavke in parkljevke Maloobmejni promet zaprt do 16. marca Tako je sklenila mešana jugoslovansko-italijanska paritetna komisija, ki se je včeraj sestala na bloku v Škofijah - Pripravljajo sestanek italijanskih in jugoslovanskih veterinarjev za določitev obveznega cepljenja živine Malobmejni promet na pod-1 ko v severovzhodni Italiji kot lagi videmskega sporazuma v severozahodni Jugoslaviji. bo zaprt še do 16. marca. Tako je sklenila mešana jugoslovanska - italijanska pari-tetična komisija, ki se je sestala včeraj dopoldne na obmejnem bloku pri Škofijah. Sestanka so se udeležili z italijanske strani dr Picerni ter pokrajinski veterinar dr. Scberli, z jugoslovanske strani pa predstavnik notranje upi a ve majoi Kerenc in veterinar Podrovičič Kakor je znano je bilo prvotno sklenjeno, da bo obmejni promet zaprt do danes opolnoči zaradi slinavke in parkpevke, ki se je pojavila v nekaterih vaseh našega področja in v Furlaniji. Tako na enem kot na drugem področju so cepili živino, da bi preprečili nadaljnje širjenje te bolezni, zlasti na jugoslovanski strani, kjer so cepili vso živino. Skraja je kazalo, da bo izginila vsaka nevarnost, toda zadnji podatki kažejo, da se je slinavka in parkljevka še bolj razširila v Furlaniji. Na tržaškem področju se je slinavka in parkljevka pojavila v Bazovici in na Opčinah. Zaradi tega sta italijanska predstavnika predlagala na včerajšnjem sestanku naj bi prepoved obmejnega prometa omejili le na to področje, toda jugoslovanska predstavnika sta pripomnila, da bi kljub temu ostala še nevarnost za razširitev bolezni, ker živina, ki so jo te dni cepili na jugoslovanskem področju še ni imunizirana, ker ni pretekel še določeni rok. Zaradi tega sta tudi italijanska predstavnika pristala na predlog, da se zapora blokov za maloobmejni promet podaljša do 16. t. m. ob 24. uri. Tega dne se bo omenjena komisija ponovno sestala in odločala o morebitni otvoritvi ali podaljšanju prepovedi obmejnega prometa. Spričo večkratnega pojava slinavke in parkljevke, ki spravlja v nevarnost živinorejo, se pripravlja sestanek veterinarjev Italije in Jugoslavije na višji ravni, da bi predpisali obvezno cepljenje enkrat ali dvakrat na leto ta- Omenimo naj še, da je prehod čez mednarodne bloke dovoljen le s potnimi listi. Obvestilo KZ in ZMP Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata vsem članom, da 31. marca zapade rok za izpolnjevanje davčne prijave kVANONIh. Krt vsako leto bosta tudi le-tcs KZ in Z.MP izpolnjevali le prijave. Zato vabimo vse prizadete, da se zglasijo v uradih KZ in ZMP v Ulici Geppa 9/pt. vsak dan od 8.30 do 13 in od 15 do 18 razen sobote popoldne. Vsak naj prinese s seboj obrazec kVANONIh in lanskoletne davčne kartele. Tajništvo KZ in ZMP Tajna seja občinskega sveta Spor o tarifah za dobavo toka Včeraj se je sestal tržaški občinski svet na tajni seji in razpravljal o sporu med Ace-gatom in družbo Selveg, ki mu dobavlja električni tok. Seja se je precej zavlekla, kar kaže, da je moralo biti ozračje nekam napeto; to pa je le naša domneva, saj so vsi svetovalci močno »zapeti*. Med Selvegom in Acegatom se vleče že dolgo let tožba, ker je prvi zahteval višjo ceno za dobavljeni tok, medtem ko je Acegat to zahtevo zavrnil. Prišlo je do tožbe, ki jo je Acegat v prvi stopnji dobil, sedaj pa bo odločilo o stvari kasacijsko sodišče. Samo za zastarele terjatve bi moral plačati Acegat okrog 3 milijarde lir, če bi se kasa-cija izrekla v prid Selvega. Odslej pa bi moral plačati Acegat okrog 700 milijonov lir več na leto. Ne glede na izid tožbe pa je nastalo še drugo vprašanje. Pogodba med Acegatom in Selveg predvideva dobavo toka do največ 50.000 kWh, sedaj pa bo zaradi širjenja industrijskih podjetij potrošnja toka .kmalu presegla to število in bo treba skleniti za prebitek novo pogodbo in jasno je, da bo zahteval Selveg za ta tok višjo ceno. Aeegatu in občini teče sedaj tako rekoč voda v grlo ter bi radi rešili vprašanje in je bila zato tudi sklicana seja. Opozicija pa očita upravnikom, zakaj se niso zganili prej in so čakali toliko let, da so popolnoma odvisni od družbe Selveg, ki deli tok oziroma od SADE. ki ga proizvaja. Kdor bo nosil vse posledice takšnega ravnanja, pa bodo potrošniki. Opozorilo izletnikom Citatelje, ki so se prijavili za naš izlet v Dalmacijo prosimo, da nam čimprej dostavijo dokumente, ki jih morda ob vpisu niso predložili (nove osebne izkaznice oziroma njih številke in datum izdaje, vojaške odpustnice, dovoljenje staršev itd.). Opozarjamo, da je treba te dokumente predložiti najkasneje do konca tega meseca, ko bomo vložili prošnjo za izstavitev skupnega potnega tista. Citztelje prav tako prosimo, da poravnajo drugi in tretji obrok stroškov potovanja. Kdor tega ne bi storil do konca tega meseca, ga bomo morali črtati iz seznama izletnikov. Dokumente in plačilne obroke sprejema uprava našega lista v Ulici Mon-tecchi 6-II., soba št. 16, in sicer vsak dopoldan med 9. in 13. uro. Začetek pogajanj o CHDA v Rimu Zaradi nepopustljivosti Intersinda le slabi obeti za rešitev spora Pristati nočejo skoraj na nobeno zahtevo delav-cev . Danes ob 9.30 se bodo razgovori nadaljevali V Rimu so se začela včeraj na ministrstvu za delo med predstavniki petih sindikatov kovinarjev iz Trata in Tržiča in predstavniki osrednjega In. tersinda pogajanja za rešitev spora v CRDA. Ze v ponedeljek in torek je bilo opaziti, da ni predstavnikom Intersinda mnogo do pogajanj, saj so postavili pogoj, da se mora prej nehati v tr-žiških ladjedelnicah stavka de. lavcev, ki nameščajo cevi na ladje in ki so stavkali nad 40 dni. Pogoj je bil namreč popolnoma neutemeljen, saj so ti delavci stavkali mnogo prej, kot se je začela stavka, ki se tiče vseh delavcev. Na posredovanje ministrstva za delo so sindikati pristali tudi na ta neupravičeni pogoj, da se ne bi delodajalci izgovarjati nanj v primeru razbitja pogajanj. Tako so sindikati še enkrat lliiiiiiiillilliilliliiilillllliilllllllllilllliililiituiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včerajšnje proslave praznika žena .... — „ — — i. ■ ■ « 8. marec pod geslom „Uruži»a za žt*no In družino** — —, ----------------------------------------------------------------------------- V lonicrju so ženam priredil bila Včeraj so vaseh našega-pi ve a. marca prosIaveVJUjM ena, tako da je bila polna. .Vse, Urlsoto? pozdravila v Imtnl število žena, tako da dvorana žene je pozdra Zveze demokratičnih žena Aji-tonija Cok ter jpi čestitata- k prazniku. V daljšem govoru je govornica poudarila, da st letošnji mednarodni dan žena praznuje pod geslom »Družs ba za ženo in družino*, geslom, ki je izraz neodložljive potrebe za spremembo orgar nizacije družbe. Družba se mora prilagoditi osebnosti žena pri graditvi in utrditvi no* ve in pravične družbe. Govornica je nato poudarila, da je Zveza demokratičnih žena ostala zvesta idealom borbe za osvoboditev in antifašizma. Zato je treba danes, ko se praznuje 51. oblet-8. marca, podčrtati naš napor proti metodam, ki jih določe* ni krogi hočejo oživiti s šovinističnimi izgredi na našem vora je govornica izrazila tudi sollaaitnošt vseh demokratičnih žena s stavkajočimi de-‘mvči, B‘se bb-rito za pravičen daljevanju svojega go-govornica izrazila tu- •iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Še t seje občinskega sveta Izboljšati je treba borbo proti slinavki in. parkljevki S helikoptersko zvezo med Trstom in Milanom ne bo nič - Nadomeščanje vodovodnih cevi na Greti - Nezadovoljiva prevozna služba na tramvajskih progah 3 in 9 Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so postavili svetovalci razna zanimiva vprašanja, med katerimi so bila tudi taka, ki imajo splošni pomen. Tako se je na primer iz odgovora podžupana prof. Cumbata nekemu svetovalcu izvedelo, da ne bo nič s he-likoptrsko zvezo med Trstom in Milanom, ker bodo najbrž razpustili družbo Elipadana, ki bi morala poskrbeti za to. Omenjeno družbo so ustanovili na pobudo milanske občine in lombardskih posojilnic, pričakovali pa so tudi državni prispevek, katerega pa ni bilo. Zato je družba sedaj v težkočah. Spričo tega sploh ni mogoče pričakovati, da bi helikopter povezal Trst z Benetkami in Milanom. To pa pomeni precejšnjo škodo za Trst, saj odpade tako možnost boljših povezav z glavnimi i- r--------------------- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna' 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštn-1 tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst v J menjati cevi iz litega železa z jeklenimi,' ki s« bolj del*, stične. Zato so ie zsčali nadomeščati cevi v Ulici Cister-none in jih bodo nadomestili tudi v Ul. Bpnomea. V odgo- talijanskimi gospodarskimi središči. Prof. Cumbat se je dotaknil tudi vprašanja letalske povezave Trsta z Benetkami in Rimom, ki je zelo slaba. Zato traja potovanje iz Trsta v Rim z letalom skoraj šest ur. Najprej se je treba peljati z avtomobilom na go-riško letališče. Letalo iz Gorice pelje v Benetke, kjer je treba dolgo čakati na zvezo za Rim. V obratni smeri se dogaja prav isto. Zato se je začela občina zanimati za boljšo zvezo z Benetkami ter bo v ta namen stopila v stik z družbo Alitalia, da bi morebiti povezali Trst z Benetkami s pomočjo helikopterja, s čimer bi se mnogo skrajšalo potovanje v Rim, saj bi trajala vožnja do Benetk samo okrog pol ure. Seveda pa je to še stvar prihodnosti. Svetovalec Gombač je načel vprašanje parkljevke in slinavke. Opozoril je občino zlasti na veliko škodo, ki so jo zaradi epidemije utrpeli kmetje na Opčinah in v Bazovici. Na podlagi sporazuma med I-talijo in Jugoslavijo je obvezno cepljenje živine dvolastnikov, ne pa tudi živine kmetov, ki nimajo pašnikov onstran meje. Zato bi bilo treba poskrbeti za cepljenje vse živine. Toda upoštevati je treba, da UDorabljeno cepivo ni bilo učinkovito, ker se je pojavila vrsta bolezni, proti kateri bi bilo treba uporabljati drugo cepivo. Kmetje pa niso utrpeli le velike škode zaradi živine, ki je poginila, marveč imajo tudi velike stroške s posebno krmo za obolelo živino, ki jo zdravijo. Zato bi morale oblasti priskočiti na pomoč. Odbornik za zdravstvo je odgovoril, da so se občinski zdravstveni organi povezali glede zatiranja bolezni s pokrajinskim zdravnikom. Na neko prejšnje vprašanje svetovalca Mus!in,a glede počenja vodovodnih cevi na Greti je odbornik Visintin odgovoril, da je Acegat ukazal izkopati rove ob ceveh, tako da bi ugotovili, kaj je krivo raznih okvar. Predvsem so u- I Don Bosco, sklep o najetju gotovili, da se zemljišče pre- | prostorov za bodbči občinski mika, ker je zemlja pešče- i pogrebni zavod v Ul. Zonta nasta ter da bi bilo bolje za-i itd. tramvajskih progah - 4 in 9, na katerih je treba često predolgo čakati na ppzamezne vozove. Visintin je dejal, da pa se seveda ta presledek često poveča zaradi splošnih težkoč v mestnem prometu, ustavljanja zaradi semaforov itd. Svetovalec Tonel pa je dejal, da bi morali tramvajsko službo na vsak način izboljšati, da pa odgovorni funkcionarji Acegata ne skrbijo dovolj za to. Glede nekega drugega vprašanja v zvezi s podaljšanjem avtobusne proge št. 29 od javnega vrta do »Roton-de» pa je odbornik dejal, da bi to preveč stalo spričo dejstva, da le malo potnikov zahteva to podaljšanje. Na vsak način pa vozi ta avtobus zgodaj zjutraj za delavce celo od Sv. Ivana. Svetovalka Jole Deferri je vprašala župana, ali ne bi priznala občinska uprava Vsem uslužbenkam na dan 8 marca pol dneva praznika, na kar pa je župan v bistvu odgovoril odklonilno, češ da to ni praznik žena vseh teženj. Svetovalka VVeissova je dejala, da dobivajo bolniki tbc, ki se zdravijo na račun pokrajinskega konzorcija za borbo proti tbc, v nekaterih pokrajinah 150 lir podpore na dan, da kupijo, kar najbolj nujno potrebujejo, saj gre za najbolj revne ljudi, medtem ko ne dobivajo pri nas nič. Zupan je dejal,'f#I| nimal' pri vlgdm |u. da tu zVišali sp konzorcij. Občipski svet di nekaj upravo! med katerimi so bili sklepi o plačilu vzdrževalnipa v bolnišnici ter bolnišnici za kronične bolnike, sklep o oddaji nekaterih prostorov v najem ACI za parkiranje vozil, sklep o okrepitvi razsvetljave v Ul. epov, zaslužek in poudarila nujnost enotrfOsU vseh žena za uspešno botbo, ki nhj v še večji meri prisjmva k osamosvojitvi ***> ! t! /f • | -{.- f V imenu domačega prosvetnega društva in Neodvisne socialistične zveze je ženam om njihovem prazniku čestital Vilko Batič, potem pa je bil kulturni spored, v katerem so sodelovali otroški pevski zbor, recitatorji ter harmonikar Oskar Kjuder Program je zelo dobro uspel in so bili z njim vsi zadovoljni. Po proslavi je bila v domači gostilni prosta zabava. Kot smo že omenili, so bile podobne proslave tudi v drugih vaseh našega področja in vse so prav dobro u-spele. «»_— Proslava 8. marca v barkovljanskem prosvetnem društvu V barkovljanskem prosvetnem društvu bodo priredile barkovljanske žene v nedeljo 12. t. m. ob 5. uri popoldne proslavo praznika 8. marca. Vabilo velja za vse barkovljanske žene kateregakoli poli. tičnega prepričanja, saj gre za praznik vseh zavednih Barkov-Ijank, Spored vsebuje pevske, harmonikarske in taborniške točke. Pridite iv^ne bo vam žal, saj je to v*' 18. uri barvni lilm M m Liana, goz (Liana, la figlia della foresta) Nastopajo MARION MICHAEL, IRENE TER in HARDY KRUGER OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. marca se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 15 oseb. RODILI SO SE: Ezia Danelon, Giovartm D’Aliesio, Maurizio Brunii, Elena Dapretto, Patrizia Grego, Pulvio Mreule, Marcello Rotteri in Enrico Marsich. UMRiLI SO: 61-letna Lucia Frank por. Rubimo, 74-letni Giuseppe Mian, 47-letni Danilo Kri-ščiak, 23-letni Eolo Segat, 74-let-na Antonia Gašperini por. Bre-sca, 39-letni Romeo Orlandi, 44-letni Bruno Stanič, 56-letni Giovanni Russigman, 82-letni Alberto Obressa, 59-letni Ferdinand Logar, 71-letna Giovanna Ciac por. Pecohiari, 80-letna Gisella Mrakič por. DelPAgnolo, 60-letnl Carlo Eller, 78-lebni Nicolo Gias-sl, 83-letna Mariamna Bertolo vd. Pauletta. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče........... 83 188 83 limone ...............118 141 129 mandarini............. 224 330 252 jabolka 1.......... 77 153 118 jabolka II......... 29 94 53 hruške 1.......... 118 153 129 hruške II.......... 88 88 88 pesa ................. 71 180 88 artičoke........... 28 100 30 zelje.............. 59 71 65 cvetača ................ 24 83 47 ohrovt............. 59 94 71 cikorija............. 53 83 71 čebula........... • 82 90 80 koromač ............... 83 94 88 razna solata .... 63 163 75 krompir.............. 25 71 46 rdečj radič ..... 250 500 350 zeleni radič I. . . . 300 400 350 zeleni radič II . . . 150 250 163 zelena............. 94 160 106 špinača............ 47 180 106 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). LJUDSKA Prosvetno r;v prireja danes 9. *• ft ti J v svojih društven j f ^ Skedenjski ulici * -ga Lj nje prof. Toneta v vapu* Ponarejanje Ž1V'1- številni udeležbi. Jm OBIŠČITE VELET8 ^ LICE - Trst, «g£ ' ‘Sle? 1 Itor Kupili boste: n_uJ' šče, hlače, vrst po nah. J URADNIK S Pef ..me 1 nemščine, italiJ»nSf 0 1>Z/ včlna ičča Dri®® F Kt«1', i'!: seme išče pri®*f®V^V Naslov v upravi Sf. dnevnika, Trst, čiška 20. ,,(#j POUČUJEM MA*?--* ' •lovejgSiM *- prink slov v upravi, ? sv, tinščino im gimnazijo in stpOrj,i)0fsllrfr i F‘ nika, Trst, U!|ca 20. S ■I* 0 // Sporočamo ^pV' nas je za vedno ljubljena i Štefi PeW,s, Pogreb nepozab0t * j bo danes 9. t- ^'j45. :g' Ul Commerciale ^ .sisSb,'^ 9.111.1981 Včeraj nas )e pustil naš drag’ Bruno / Valute | Trst dolar 624.37 švicarski frank 145.55 funt šterling 1745.75 francoski frank 125.90 marka 155.50 šiling 23.87 diinar — .70 marengo 4750— J zlato 710,—; st* > and*9 I*’ nika bo danes 9- jjjp domačem , Pogreb na Opčinah tl. žalujoči ‘"-op in os«11 Opčine, 9.IH 1061- V • s r asist j ponovno na delu 5?>i., —i je neznana roka napisala na stopni- oh,P«..Sv- Jakobu. (Članek o tem dogodku jamo na prvi strani) SUPERCINEMA PRINCIPE» Začetek ob 16. uri %U Je«y teko^ala. Po sestanku živinozdravnikov pri Rdeči hiši Meja bo zaprla dol6. marca ker je slinavka še nevarna V obmejnem pasu je sedaj cepljena vsa živina in je glavna nevarnost odstranjena ■ Zakaj se bolezen še širi v Furlaniji Včeraj dopoldne okrog 9. lire so se na bloku pri Rdeči hiši sestali predstavniki iz Gorice in iz Nove Gorice. Z goriške strani sta se sestanka udeležila pokrajinski živino-zdravnik dr. Germinetti in policijski načelnik dr. Julia-nis, z jugoslovanske pa krajni živinozdravnik za Novo Gorico dr. Koglot in predstavnik obmejne policije tov. Rebec. Predmet sestanka je bil, da bi ugotovili, kako je s slinavko med živino na tej in na oni strani meje in da bi s tem v zvezi odločili, ali je potrebna še nadaljnja zapora meje za maloobmejni promet. Ker je slinavka na italijanski strani še vedno precej razširjena, je bilo sklenjeno, da se zapora meje, ki je bila prvotno odrejena od 23. februarja do 9. marca, podaljša še za teden dni, tako da bo trajala do četrtka 16. marca opolnoči. Medtem bo začelo delovati cepivo pri živini, ki postane po tednu dni imunizirana ter ne bo več nevarnosti za nadaljnje širjenje te bolezni. Ta ukrep so sprejeli, čeprav se na obeh straneh zavedajo, da je z njim prizadejana občutna škoda kmetovalcem-dvo-lastnikom, ki bi radi sedanje lepo vreme izkoristili za poljska dela. Vendar pa bi bila škoda, ki bi jo povzročila bolezen, če bi se še bolj razširila med živino, zlasti na jugoslovanski strani, kjer so jo s pravočasnim cepljenjem do sedaj preprečili, še mnogo večja, kot pa bo od zaostanka kmečkih del. Medtem so tudi na naši strani cepili vso živino v obmejnem pasu. Čeprav sta v v dveh občinah na Goriškem v zadnjem času poginili še dve govedi, pa se bolezen ni nadalje razširila in lahko se reče, da ne predstavlja več nevarnosti. To v nasprotju s Furlanijo, kjer so prav v zadnjem tednu zabeležili še novo razširjenje bolezni na širšem področju. To pa je treba postaviti v zvezo z dejstvom, da v Furlaniji mnogo več kupčujejo z živino, ki se zato bolj giblje iz enega kraja v drugega ter s tem prenaša bolezenske bacile. Spričo vseh navedenih dejstev bo torej meja še za teden dni zaprta, nakar bo tudi na Goriškem ponovno vzpostavljen normalen promet. Tega težko pričakujejo zlasti goriški trgovci, ki zelo občutijo pomanjkanje kupcev z druge strani meje. Kot pa vsaka škoda prinese komu korist, tako je zapora meje koristila goriškim mesarjem, ki so zopet pomnožili svoje odjemalce, vsaj za te tri tedne. Omenimo naj še, da je sestanek pri Rdeči hiši potekal v prijateljskem vzdušju ter so tudi tokrat ugotovili korist takih sestankov in učinkovitost sklepov, ki jih sprejmejo sporazumno na obeh straneh. Kar se tiče prometa s potnimi listi pri Rdeči hiši, veljajo še naprej isti predpisi in se ta promet vrši nemoteno. Pravtako je na omenjenem bloku dovoljen promet s posebm-m prepustnicami.' Novi izvršni odbor PSI Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča: V torek 7. marca se je na sedežu PSI v Gradiški sestal pokrajinski odbor PSI, ki je bil izvoljen na pokrajinskem kongresu stranke dne 26. februarja, da bi iz svoje srede izvolil izvršni odbor. Za pokrajinskega tajnika stranke je bil ponovno izvoljen Vitto- rio Semola iz Tržiča, za njegovega namestnika pa Ricciot-ti Doria iz Ronk. Za člane izvršnega odbora so bili izvoljeni Bruno Culiat iz Gorice, Ugo Martini iz Tržiča, Karlo Cernic iz Doberdoba, Massi-mo Cellie jz Gradiške, Marco Zorzut iz Krmina, Viktor Vižintin iz Pevme in Osvaldo Carraro iz Zagraja. Novi izvršni odbor se bo v kratkem zopet sestal, da si porazdeli delo. S seje pokrajinskega odbora Določenih še zn dograditev zavoda £ Fermi Iz Beneške Slovenije Dovoljen ribolov z lučmi in mrežami ob polni luni Na svoji običajni tedenski seji pretekli torek je pokrajinski odbor pod predsedstvom dr. Polesija obravnaval razne probleme. Najprej je odbornik za javna dela Zaretti poročal o delih na cesti Tržič - Gradež S tem v zvezi je bil sprejet sklep, da bo pokrajina prevzela vzdrževanje dela ceste od posestva Perusini pri Gra-dežu do desnega nasipa kanala Primero. Ta dela je že izvršil tehnični urad iz Gorice in bodo v kratkem ko-lavdirana. Pokrajina namera- va med drugim nastaviti tudi tllllf lllllllllllllllllllltlMIllllliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiu,iimiti,iiiiiiiiii,imiimi,, m,|,n,im,ininii,n,BI||||,||||||||m|t|||||||,||||||||||||||||||t|U|||||t|||1| Blagovna izmenjava v januarju dosegla 282 milijonov v obeh smereh Izvozili smo za 148 milijonov strojev in nadomestnih delov Na podlagi videmskega sporazuma o krajevni blagovni izmenjavi med jugoslovanskim in italijanskim obmejnim področjem na goriškem sektorju je bilo januarja v Gorici izdanih 16 uvoznih dovoljenj za 41.9 milijona, z dovoljenjem carine so operaterji uvozili za 91.6 milijona blaga. V istem času so z 49 dovoljenji izvozili za 148 milijonov blaga. Z obrtmeami smo uvozili konje za delo in za zakol (8 milijonov), goveje meso (18 mil.), zmrznjeno goveje meso (5 mil.), svinjsko meso (9 milijonov), c£stne robnike (en mil.) in apno (460.000 lir). Z dovoljenjem carine smo uvozili za 62 milijonov lesa za kurjenje, 8 milijonov trdega žaganega lesa, 2.8 milijona preprog, 4.9 milijona idrijskih čipk, in 3.7 milijona opeke. Ostale postavke, kakšnih deset po številu, ne presegajo enega milijona vsaka in se nanašajo na uvoz rib, krompirja, salam, kraškega kamna, cementa, lignita itd. Izvozili smo za 42 milijonov lir gum, 13 milijonov lir oblačil, 22 milijonov nadomestnih delov za avtomobile, 13 milijonov koles in nadomestnih delov, 15 milijonov hidravličnega materiala, 14 milijonov strojev za izdelavo testenin. V mesecu januarju je trgovinska zbornica izdala dovoljenja za izvoz pletenin (800, tisoč lir) in pet za ženske čevlje (900.000 lir) v Avstrijo, keksov (1.4 milijona) v Kanado in odlitkov (5 milijonov) v Švico. Novi pokrajinski odbor obrtnikov Včeraj popoldne ob 15. uri je imel v veliki dvorani trgovinske zbornice zasedanje pokrajinski odbor obrtnikov, da je proglasil nove odbornike, ki so bili izvoljeni preteklo nedeljo. Po v£Č kot dveur-nem proučevanju je odbor potrdil izvolitev naslednjih članov: Na listi številka ena je. bilo izvoljenih šest kandidatov in sicer; Lidio Poian (907 glasov), Enrico Grepaldi (892), Giusto Brandolin (814), Valentino Zuliani (777), Lucia-no Sacchetti (775), Ervino Sartori (792). Na listi številka dve pa so bili izvoljeni naslednji trije kandidati: Gui-do Benes (782), Gioachino Bo-scarol (743) in Emilio Fari (732). Pokrajinski odbor obrtnikov je najvišji pokrajinski organ te stroke. Poleg navedenih devetih izvoljenih članov so v njem še naslednji imenovani odborniki: zastop- nik obrtnikov v pokrajinskem odboru, štirje zastopniki najvažnejših obrtniških organiza. cij pokrajine, štirje delavci iz obrtniških podjetij, zastopnik Enapi, zastopnik IMPS ter naslednji posvetovalni člani; ravnatelj pokrajinskega tirada za delo, ravnatelj pokrajinskega urada za trgovino in industrijo, predsednik pokrajinskega konzorcija za tehnično izobrazbo, predsednik pokrajinske ustanove za turizem, dva izvedenca v kmetijski stroki za obrtništvo in en manjši industrijski podjetnik. SINDIKALNA KRONIKA V ponedeljek pogajanja zaradi zahtev FIOT Zveza industrijcev goriške pokrajine je sporočila, da se bodo v ponedeljek začela po- gajanja z ravnateljstvom podgorske tekstilne tovarne o zahtevah FIOT. Stroka tekstilcev zahteva izplačilo proizvodne nagrade ža bombažni oddelek; nagrada naj se zaradi povečanja storilnosti poveča za 15 odstotkov na sedanje plače. Akordno delo naj se uvede v vseh oddelkih, ki ga še nimajo; izplača naj se doklada za menzo. Notranji komisiji naj se omogoči nemoteno delovanje, kot v SAFOG in CRDA, zvišajo naj se odstotki in akordne tarife ter zmanjšajo razlike v plačah med starejšimi in mlajšimi delavci. Z enotnostjo in odločnostjo, ki so jo pokazali delavci :n delavke v tem obratu, je FIOT lani dosegla obnovitev delovne pogodbe in enakost mezde za moško in žensko delovno silo, uvedbo kvalifikacij, izplačilo proizvodne nagrade v znesku 11.000 lir ,za leto 1960 itd. Medtem se delavke pripravljajo na izvolitev nove notranje komisije. Volitve bodo v petek in soboto, predložene pa so bile tri kandidatne liste Lista FIOT-CGIL je na prvem mestu na glasovnici, na njej pa so tudi slovenski kandidati in kandidatke. cestarja, da bi zagotovila promet na tej cesti tudi pred ko-lavdacijo, katero bodo izvedli čez nekaj dni, potem ko bodo razčistili še nekatera vprašanja glede vzdrževanja te ceste. Odbor je nato sklenil razpisati natečaj za dodelitev del za dograditev novega sedeža trgovsko-tehničnega zavoda in zavoda za geometre *E. Fermi« v Ul. Diaz. Med drugim bodo zgradili še eno telovadnico, namestili dvigalo in podrli neko staro stavbo, da bi uredili dvorišče. Stroški za ta dela bodo predvidoma znašali 30 milijonov lir. Imenovali so kolavdatorja za dela v novi dvorani pokrajinskega sveta, nato pa so dovolili nakup nekaterih instrumentov za pokrajinski tehnični urad za znesek 500.000 lir. Ti instrumenti so potrebni pri raznih cestnih delih. Odbor je nadalje sklenil popraviti streho goriške kvesture in nekatera dela pri zavodu Duca d’Aosta v Gradiški. Poleg tega so odobrili tudi 186.000 lir za nakup nekaterih potrebščin v delavnici goriške umobolnice. Na koncu je pokrajinski odbor sklenil dovoliti tudi spo-mladni ribolov z lučmi in u-porabo mrež «saccaleva» in • cianciolo« ter podobnih v petih dneh polne lune vsak mesec. Točen datum za tak ribolov bo določen s posebnim odlokom. i Po sporazumu z jugoslovanskimi oblastmi Na področju reke Idrijce odprli nove dvolastniške prehode Kmetje iz Prapotnega in okolice so dalj časa jamrali, ker so imeli velike težave pri obdelovanju svojih zemljišč na drugi strani meje. Najver-je težave so imeli pri prehodih čez mejo, ker jim je bil omogočen dostop do svbjega polja samo na nekem določenem bloku. Da so prišli do zemljišča, ki ga imajo tako rekoč pred nosom, na drugi strani Idrijce, so bili prisiljeni napraviti več kilometrov dolgo pot naokrog. Tem težavam je napravil konec sporazum jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov, ki je bil te dni podpisan. Da bi olajšali kmetom dostop do nji. hovih zemljišč so odprli več blokov. Poleg tega pa bodo šli lahko sedaj dvolastniki čez Idrijco, naravnost tam, kjer imajo zemljišča. S tem sporazumom'je določena otvoritev sedmih uradnih prehodov čez omenjeno reko, med katerimi so: Malina, Salamant, Čjubic in «Stan mlin». Na teh prehodih bodo prevažali lahko dvolastniki tudi kmetijske pri. delke. Ta sporazum, ki je bil podpisan z italijanske strani od komandanta obmejnega področja, komisarja policije, dr. Rema Patarina iz Čedada, je bil sprejet z velikim zadovolj. stvom od vseh dvolastnikov v Prapotnem in okolici. Posebno se tu podčrtava veliko razumevanje in naklonjenost jugo. slovanskih oblasti, katere bodo imele mnogo stroškov za vzdrževanje omenjenih blokov. Ako bi kaj podobnega napravili v občini Dreka, bi bila zelo dobra in pozitivna stvar, kajti tudi v Dreki so dvolastniki v takšnem položaju, kot so se nahajali do sedaj tisti v Prapotnem in okolici. PODBONESEC Te dni je bi! v Podbonescu velikanski pogreb 51-letnega Guida Domenisa, lastnika gostilne «Pri škofu«. Pokojni Domeniš je bil priljubljen, spoštovan in poznan daleč naokoli, zato ni čudno, če ga je spremljalo k zadnjemu počitku toliko ljudi. GRMEK Padec z lambreto Te dni se je zatekel po zdravniško pomoč v čedadsko bolnišnico 23-letni Jožef Kana. lac iz Grmeka. Kanalac je padel s svojo lambreto, ko se je peljal proti domu. Ranil se je v levo^ koleno. Ozdravel bo v osmih dneh, ako ne bodo nastale komplikacije. Zgubljenega moža so našli v Benetkah 18. februarja je nenadoma izginil z doma 30-letni Mario Golež iz Pečnjega nad Sovod-njami. Ko ni bilo ne duha ne sluha za njim in ker ni imel nobenih vzrokov, da bi šel z doma, je prijavila družina njegovo izginotje policiji. Ta ga je našla te dni v Benetkah in ga izročila zaskrbljeni družini. I. P. ... Kuzminova mama iz Sovodenj je postala klekljarica v begunstvu Po 40 letih premora, to se pravi 1955. leta, je spet prijela za klinčke Prejšnji dan smo našli Kuz-minovo mamo pri klekljanju. Pozanimali smo se, kje se je naučila tega dela, ki ga na Goriškem ne srečamo na vsakem koiaku, nasprotno se nam zdi, da je klekljaric vedno manj. Odgovorila nam je, da se je kiekljanja naučila v begunstvu med prvo svetovno vojno. Pred fronto se je umaknila v spodnjo Avstrijo, kjer se je s starši nastanila v taborišču Steinkman. Ker je »„,minili, i miomi Končno po dolgem čakanju Družba Se! ve g z napeljavo elek Vaščani pričakujejo, da del ne bodo prekinili, dokler ne bodo zaključena Družba Selveg iz Gorice je končno začela z napeljavo e-lektričnega omrežja tudi po zaselkih v Dolu. Dela so v teku že nekaj dni na Palki-šču in vaščani jim z zanima-njem sledijo, kar je popolnoma razumljivo, saj že vsa povojna leta moledujejo, da bi končno tudi tu dobili električ no luč. Zdi se, da se bo sedaj tudi ta želja končno iz-polnila. Vendar pa se domačinom zdi, da dela prepočasi napredujejo. Želeli bi, da bi vodstvo Selveg pospešilo napeljevanje in da bi sedaj, ko so že začeli, nadaljevali z deli, dokler ne bodo popolnoma zaključena ne samo na Pal-kišču, ampak tudi v Mikolih in po drugih zaselkih, kjer še vedno brlijo petrolejke. Kaj rado se namreč zgodi, da pride pri takih delih do zastoja tudi po več mesecev; to nam je znano tuiji iz izkušnje z gradnjo pokopališča, ki bo sedaj končno le kmalu dograjeno. Seveda pa bo tudi občinska uprava morala sama poskrbeti pri Selvegu da delo ne bo zastalo. Res, da imamo sedaj pred seboj pomladansko in poletno dobo, ko se dnevi daljšajo in večeri krajšajo, vendar pa je treba prav sedaj poskrbeti, da bodo pred jesenjo vsa dela zaključena in bo takrat lahko po vseh hišah v Dolu gorela električna luč. Razprava o pokrajinskem proračunu Sinoči ob 20.30 se je na seji pokrajinskega sveta nadaljevalo z razpravo o pokrajinskem proračunu za leto 1961. Kot znano so že na zadnji seji pokrajinskega sveta pre-čitali poročilo odbora k proračunu ter tudi začeli z debato, ki se je sinoči nadaljevala ter se je priglasilo k besedi več govornikov. O intervenciji posameznih svetovalcev in o njihovih ugotovitvah bomo poročali prihodnjič. IllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUItllUIIIIUIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUltllllllllllllililliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Prosta cona v Gorici na zatožni klopi Zahteva po raztegnitvi koristi proste cone na občino Sovodnje Ministrstvo je odredilo parceliranje zemlje ustanove Tre Venezie, ki bo šlo na dražbo čez kakšnih petnajst dni Na včerajšnji seji goriškega občinskega sveta je župan počastil spomin pokojnega Beltrama, ki je bil dvakrat izvoljen za občinskega svetovalca; pozdravil je novega občinskega svetovalca Vazila, ki nasleda pokojnega odvetnika Culota, in sporočil svetovalcem, da je pristojno ministrstvo izdalo dovoljenje za parceliranje posestva ustanove Tre Venezie v Podgori. Delo bo šlo na dražbo čez kakšnih petnajst dni. Na takšen način se bo po osmih razburkanih letih zaključilo zadnje dejanje okoli te zadeve, ki je tako hudo prizadela naše ljudi v Pavmi. Nato so prešli na splošno obravnavo četrtega osnutka pravilnika proste cone, ki je bil predložen občinskemu svetu. Prvi se je priglasil k besedi monarhistični svetovalec odvetnik Pedroni, ki je po kratkem sporu z novim de-mokristjanskim svetovalcem, naglasil, da soglaša s pobudami, ki težijo za tem, da se s sredstvi proste cone opravljajo dela, ki so v splošno korist mesta; nasvetoval pa je, da se takšne pobude načnejo na tajen nedostopen način. O njih naj prevzema politično in moralno odgovornost občinski svet, kar bi bilo v skladu s »steklenimi stenami«, ki jih je prvič omenil župan v poroči'u o plačevanju prispevkov v korist jezuitskega zavoda • Stella Mattutina«. Nasprotoval je podpiranju • invalidskih podjetij« s kontingenti proste cone in zahteva,, naj se dajo večji kontingenti tistim, ki operirajo izven proste cone in ki zaposlujejo večje število delovne sile. Odvetnik Sfiligoj je poudaril, da morajo občinski svetovalci imeti vpogled v delovanje grosistov kadar gre za finansiranje raznih ustanov z javnim denarjem. Poudaril je, da so se javna sredstva dajala za «StelIo Mattutino«, medtem ko se morajo druge gradbe (pri tem je mislil na gradnjo katoliškega doma v Drevoredu XX. septembra) graditi brez kakršne koli takšne pomoči. Zelo odločno je zahteval vključitev sovodenjskega župana v posvetovalno komisijo proste cone, ker je v tej kar pet predstavnikov goriškega občinskega sveta. Sovodenjski predstavnik je izključen iz te komisije, čeprav je vključitev vanjo že večkrat zahteval. Svetovalec je nadalje kritiziral či, 16 pravilnika proste cone, na podlagi katerega ima goriški župan pravico izdajati dovoljenje za izstavljanje obrt-nic za trgovino na debelo tudi za sovodenjsko občino, s čimer se škoduje gospodarstvu te občine in njenim občanom, ki bi se lotili trgovine na debelo, medtem ko ima vsak župan v pokrajini pravico do izstavljanja obrtnic za trgovino na drobno, ki naj se odprejo na področju proste cone. Iz tega je jasno razvidno, kako se sovodenjski občini onemogoča, da bi se na njenem ozemlju postavili temelji za trdnejše gospodarstvo in se s tem povečali dohodki občine. K besedi se je priglasil tudi svetovalec KPI dr. Nereo Bat-tello. Njegov govor bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili jutri. «»------- Sestanek delavcev CRDA v Tržiču Danes zvečer ob 18. uri so imeli na sedežu CGIL sestanek delavci, ki se ukvarjajo z nameščanjem cevi na ladjah. Da bi proučili razvijanje pogajanj v Rimu in da bi sklenili, ali naj jutri zjutraj gredo na delo ali ne. Paren-zan jim je na kratko obrazložil, da so morali začasno prekiniti njihovo pravično eno. mesečno stavko, da bi odstranili vse ovire in olajšali sindikalnim organizacijam pogajanja, ki so se začela danes ob 17. uri. Nato je Fontana povedal, da je njihova zadeva prva na vrstnem redu rimskega sestanka in da so organizirali komisijo sestavljeno iz delegatov, ki predstavljajo to kategorijo, da bi proučila in razčistila z Intersindom za- devo tekom dneva. V razpravi pa so nekateri delavci hoteli na vsak način, naj se ne gre na delo, da bi s tem dokazali, da se ne bojijo dolgotrajnih borb in težav; vendar je prevladalo mnenje sindikalnih vo. diteljev, naj se mirno čaka na sporočilo tovarišev, ki se pogajajo v Rimu in da bodo jutri zjutraj ko bodo šli na delo zvedeli pred ladjedelnico o re. zultatu pogajanj. Soglasno pa so sklenili, da bodo ponovno začeli stavkati, če bo jutri zjutraj ta rezultat ..negativen. u iiiiiiiiiit n m iiiftiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMHiii iiiii lunin umili i mi iimimiiiiiiiiii m mili Cej razstavlja v pasaži imela 12 let je obiskovala klinčkov v roke 40 let kas- klokljarski tečaj, ki ga je vo- neje. dila učiteljica Marija Kopač iz Idrije. Obiskovalo ga je okoli 40 učenk, trajal pa je več kot eno leto. Od leta 1917, ko se je tečaj zaključil, pa do leta 1955, sploh ni imela časa misliti na klekljanje. Vmes je prišlo toliko drugih stvari, da je nanj popolnoma pozabila. Treba je bilo skrbeti za družino, ki je postajala vedno bolj številna, pa še vojna je prišla vmes, da je bila mera skjbi in težav zvrhana. Leta 1955 jo je «vščipnilo», da bi spet poskusila s kleklja-r.jem. Sin Miro ji je prinesel klinčke, mož pa ji je napravil blazino. Lotila se je dela, ki ji je šlo Hitro od rok, nič manj kot pred 40 leti, ko je bila še šolarka. Ostala je zvesta klekljanju. Kadar ima kaj prostega časa, se usede k blazini, in klinčki ji letijo z roke v roko, da jih je kar lepo gledati. Nastajajo vzorci, res prave idrijske čipke, ki tako slovijo po svetu. Ce upoštevamo, da ni več mlada in da ima v hiši dosti ciela, tedaj lahko rečemo, da je klekljanje zanjo veliko veselje, ki ga je vzljubila v mladih letih, sicer bi ne vzela Nesreča na delu Včeraj okrog ene ure po polnoči se je Antonio Pocar iz Ronk, ki dela v goriški tekstilni tovarni ponesrečil pri delu. Medtem, ko je upravljal neki stroj, mu je desna roka zdrsnila med kolesje. Takoj so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili manjšo rano na roki. Nudili so mu prvo pomoč in ga nato poslali domov. Čila j te in širite PRIMORSKI DNEVNIK i* ' V pasaži razstavlja mladi slikar Jožef Cej. Razstavlja 15 olj in 10 akvarelov. Za njegove slike vlada med goriškimi občani veliko zanimanje, kar je dokazalo izredno veliko število oseb na sobotni otvoritvi in veliko število obiskovalcev, ki vsak dan obiskujejo to galerijo. Opozar. jamo slovensko javnost na tega mladega in obetajočega slo. venskega slikarja, katerega sli. ke si lahko ogledajo vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Razstava bo odprta do po. nedeljka 13. marca. Na sliki je Jožef Cej med svojimi olji. SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo 12. t. m. v Prosvetni dvorani v GORICI Korzo Verdi 13 z mladinsko igro P. Golie: SNEGULJČICA Dve predstavi: ob 15 in )8 Režira Jožko Lukeš Balet Adrijan Viles Glasba prof. Karel Boštjančič Nastopajo: kot Snegulj- čica: Miranda Caharija; Kraljica: Zlata Rodoško-va; Meglici: Sonja Pulger in Tatjana Siškovič; Fri-ce: Stane Raztresen; Frače: Danilo Turk; Maršal: Modest Sancin itd. Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene: odrasli: sedeži po 300 in 200 ter stojišča po 150 lir; otroci: sedeži po 150 in 100 ter stojišča po 50 lir. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES KI NI O ) V GORICI CORSO. 17.00: «UpOj> bolja- rov», N. Cerkosov in M. Gia-lov. Ruski film. VERDI. 17.00: «Crni bataljon«, J. Mares in F. Peterka. Češkoslovaški film. VITTORIA. 17.15: »Pustolovščina v Malegi«, T. Howard :n Dan Dridge. Ameriški film. CENTRALE. 17.00: »Cesarski ljubimci« (Mayerling), R. Prack in C. Herbigor. Avstrijski barvni film. MODERNO. 17.00: »Z dovoljenjem, marešal«. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49, »« —— TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,8 stopinje nad ničlo ob 13.30 in najnižjo dve stopinji nad ničlo ob 4.30. Vlage je bilo 45 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 9. mar« 1 Povratno četrtfinalno srečanje za pokal veiesejemskih mest Beograjčani z odličnimi napadi premagali Inter Edini gol je dosegel Skoblar v drugem polčasu Skoraj vsi igralci Interja v obrambi BEOGRAD, 8. — Današnja povratna tekma četrtfinala za pokal veiesejemskih - mest se je med beograjsko reprezentanco in Intarjem končala 1:0 v korist domačinov. Inter se je tako, zahvaljujoč se zmagi 5:0 v Milanu, uvrstil v polfinale. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BEOGRAD: Soškič; Jusufi, Šijakovič; Tasič, Durkovič, Kaloperovič; Skoblar, Antič, Galič, Kostič, Mihajlovič. INTER: Buffon; Picchi, Gatti; Bolchi, Guarnieri, Bal-leri; Bicicli, Angelillo, Firmani, Masiero, Corso. SODNIK: Dienst (Švica). Približno 40.000 gledalcev je zapustilo stadion, kjer je bilo srečanje, bolj razočaranih kot zadovoljnih. To pa zaradi številnih neizkoriščenih priložnosti domačega moštva in ležerne igre toliko opevanega Interja. Gostje se predvsem zgradi izdatne zmage v prvi tekmi niso preveč zavzemali. Beograjska reprezentanca je sicer igrala učinkovito, a nepovezano ter počasi, medtem ko je napad zapravil posebno v začetku drugega polčasa več zrelih priložnosti. Edini gol dneva je dosegel v 9’ drugega dela igre Skoblar. Igra se je začela z močnim napadom beograjskih igralcev, ki se niso niti najmanj bali nasprotnikov, ki so jim pretekli teden nasuli pet žog v mrežo. Po prvih napadih, ki jih je Inter dobro zdržal, so se gostje organizirali in se stisnili v obrambo, s katero so hoteli ohraniti položaj, ki so si ga priborili v prvi tekmi. Posebno v začetnih minutah igre so hoteli Beograjčani prodreti z močnimi in zelo nevarnimi streli Galiča in Ko-stiča. Po začasnem premirju so se gostje zbrali in so šli previdno v protinapad. V 24’ sta Masiero in Corso izvedla krasno akcijo, katero je Šo-škič v zadovoljstvo gledalcev uspešno prekinil. V 42’ pa so Beograjčani odgovorili z be-kom Šijakovičem, ki je prodrl do kakih 15 m od vrat. Tedaj je šijakovič spustil močan strel proti desnemu kotu vrat in ko je že kazalo, da bo žoga pretresla mrežo, se je Buffon pognal za njo in jo ustavil, s čimer si je zaslužil dolgo ploskanje športnega občinstva. Tudi v drugem polčasu so domačini prevladovali in zavedajoč se, da ne morejo ničesar zgubiti, so sprožili napad za napadom, pri katerih so sodelovali tudi krilci in celo beki. V 7’ je milanska obramba ustavila strel Kosti-ča, ki je danes igral pod svojo realno možnostjo, dve minuti kasneje pa je Kaloperovič predložil Skoblarju žogo, ki jo je krilo poslalo neubranljivo v Buffonovo mrežo. S časom je začela pojenjati odločnost Beograjčanov, ki so bili že verjetno utrujeni. Kljub temu so vztrajali v napadu, medtem ko so igralci Interja še naprej skrbeli za kritje ozadja. V 19’ pa so imeli gostje priložnost za izenačenje, toda Angelillo je poslal žogo nekaj centimetrov nad prečko. Kmalu zatem se je izredna prilika ponudila Bicicliju, ki se je znašel sam pred šoškičem. Zadostoval pa je trenutek oklevanja, da se mu je beograjski vratar vrgel pod noge in mu pobral nevarno žogo. Tudi Jugoslovani bi lahko povečali rezultat z Mihajlovičem, toda žoga je šla tik nad prečko v out. ■■•IIIIIMIMIIIIMII HM IM IIIII lili IIIIIIII lllllltl IIII V nedeljo pri Bazovici Notranje prvenstvo Bora v teku čez drn in strn Športno združenje Bor prireja v nedeljo 12. t. m. pred Bazovico (ob cesti Trst-Bazo-vica) notranje prvenstvo v teku čez drn in strn za mladince in člane. Zg tekmovanje vlada precejšnje zanimanje, ker bo to prva resna predpriprava za nastop Borovih predstavnikov v atletski panogi. Prvenstvo se bo začelo s tekom mladincev na 800 metrov dolgi precej valoviti in tudi težki progi. K temu teku so pripuščeni mladinci letnikov 1945, 1946 in 1947. Za člane (letniki 1944 in prej) bo proga izpeljana po istem valovitem terenu in DO dolga 1500 metrov. Vpisovanje bo pol ure pred pričetkom prvenstva pri vodstvu tekmovanja. Zbirališče nastopajočih bo približno 1 kilometer pred Bazovico. Start mladincev je določen za 9.30, članov pa za 10. uro. Za pokal evropskih prvakov Barcelona-Spartak 4:0 Benfica-Aarhus 3:1 (1:0) BARCELONA, 8. — V prvi četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov je Barcelona pramagala češkoslovaško moštvo Spartak s 4:0. Prvi polčas se je končal 2:0. Gole so dosegli Tejada in Evaristo v 10’ in 39’ prvega polčasa in Tejada v 18’ drugega polčasa ter Kubala v 44’ iz enajstmetrovke. Povratno srečanje bo 15. t. m. LIZBONA, 8. — Portugalsko nogometno moštvo Benfica je nocoj v prvi tekmi četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov premagalo 3:1 dansko enajstorico Aarhus. Prvi polčas se je končal z 1:0 v korist domačinov. # # # FRANKFURT, 8. — V pri- je sotnosti 65.000 gledalcev enajstorica Zahodne Nemčije premagala v prijateljski nogo. metni tekmi Belgijo z 1:0 (1:0). Gol je dosegel v 33’ prvega polčasa levo krilo Doerfel, ki je prišel do žoge, katero je belgijski vratar po strelu See. lerja odbil v polje. BUENOS AIRES, 8. — Argentinska nogometna zveza je določila razpored tekem, ki jih bo argentinska reprezentanca odigrala v Evropi. 4. junija bode Argentinci nastopili v Lizboni, 11. istega meseca v Madridu, 15. v Turinu in 18. v Pragi. Zveza se še pogaja za dva nastopa in sicer v Bukarešti in v Milanu z Interjem. ZA PRVENSTVO REZERV , Triestina B-Padova B 5:0 Toliko golov kot včeraj na prvenstveni tekmi med Trie- stino B in Padovo B še nismo imeli priliko videti ;v našem mestu. Tržačani so spravili v mrežo gostov, med katerimi so igrali štirje elementi prvega moštva Azzini, Cervato, Agnoletto in Bacci, kar pet žog in sicer po zaslugi Sec-chija v" 39’ prvega polčasa, Mantovanija v 9’, Demenie v 20’ in Sauerja v 21’ in 42' drugega polčasa. Peti gol je zakrivil z avtogolom padovan-ski igralec Rinaldi. V prvem polčasu se napad domačinov ni znašel in je potreboval 39 minut, da je prvič potresel mrežo. V drugem delu igre pa so končno Tržačani dosegli to, kar ni nihče pričakoval. Napad je postal boli živahen in akcije so bile lepše izvedene z rezultatom, da so bili igralci učinkovitejši. Od Tržačanov je zadovoljil tudi Mantovani, ki je po končanem služenju vojaškega roka letos prvič nastopi) v vrstah Triestine. Domačini so nastopili v naslednji postavi: Miniussi; Bertoli, Degrassi; Cnssar. Marangon Bizai (Mo-dolo); Secchi (Viviani), Mantovani, Demenia, Sauer in Colaussig. Padova pa je nastopila kakor sledi: Canton; Lampedi, Cesarotto; Rinaldi, Azzini, Cervato; Agnoletto, Petran-zan (Sarti),- Tohello, Bacci, Tevecchi. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu ZDA klonile Vzh. Nemčiji Visoka zmaga 12 golov Romunije Holandcem in Švedske Zah. Nemčiji ŽENEVA, 8. — Danes so v Lausannu in Ženevi odigrali štiri tekme v okviru svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Dve tekmi sta veljali za A skupino, iz katere bo izšel letošnji svetovni prvak, dve pa za plasma v C skupini. Precejšnje presenečenje je pripravilo moštvo Vzhodne Nemčije, ki je po ostri borDi odpravilo Američane s 6:5. Prvi del igre se je končal neodločeno, drugi v prid ekipe ZDA, v tretjem pa so Nemci prevzeli vajeti igre v svoje roko in so popolnoma prevladovali na igrišču, zaradi česar so dosegli rezultat 3:0. V drugi tekmi A skupine, ki je bila v Lausannu, je Šved ska premočno premagala Zahodno Nemčijo z 12:1. Tudi jugoslovansko moštvo, ki je igralo v Ženevi, je bilo danes uspešno in prodorno. Jugoslovani so odpravili belgijske nasprotnike 10:2. Še izdatnejšo zmago je slavila Ro- IMMMMMIMMMIMMMMMMMIMMHIIHIMIIHHIIIIHHMIHHMHMIHHMHIHIH»|MHMIIIIMIIIHIMMIIIIimiIIHMMMMIMMMMMMMIMMMMMHMMIHMMII|HII Tretje kolo turnirja za italijanski nogometni pokal Uspeh Rome in Sampdorie: obe enajstorici Rimljani so zmagali doma, moštvo iz Genove pa v Bariju munija, ki je imela s holandskim moštvom lahko delo. Romuni so spravili v mrežo Holandcev 12 gumijastih ploščic, medtem ko je ostala njihova mreža nedotaknjena. Rezultati današnjih tekem so naslednji: Švedska - Zahodna Nemčija 12:1 (3:0, 3:1, 6:0) Vzhodna Nemčija-ZDA 8:5 (2:2, 1:3, 3:0) Jugoslavija - Belgija 10:2 (2:0, 5:1, 3:1) Romunija - Holandska 12:0 (4:0, 4:0, 4:0) KOLESARSTVO Dirka po Avstriji od 17. do 24. junija RIM, 8. — Srečanje tretjega kola za italijanski nogometni'pokal med Romo in Bologno se je končalo s 3:0 v korist domačinov, ki so pred 20.000 gledalci prešli v vodstvo že v 4’ igre. Rimljani to takoj izvedli nevarno akcijo Manfredini-Selmosson. Marini je bil prisiljen poslati žogo v kot. Manfredini je streljal močno in z efektom tako, da je žoga šla naravnost v vrata. Sicer je vra- iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiuiimiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimitiiii Kdo bo boljši v bodočnosti? »ftVMfcL 6 Valerij Brumei, ki je na nedavnem ameriškem tekmovanju trikrat premagal svojega najnevarnejšega tekmeca črnopolte-ga Američana Thomasa in je na zadnjem mitingu v New Yorku dosegel nov ameriški rekord prvenstva aindoor«, bo nastopil zelo verjetno tudi na poletnem prvenstvu, kamor ga je povabila ameriška atletska zveza. Na sliki Valerij Brumei in John Thomas p« zadnjem nastopu tar Bologne odbil usnje v polje, vendar prepozno. Gostje se niso predali v u-sodo, temveč so začeli tudi oni nevarno napadati. V 8’ je Vinicio spustil močan strel, ki pa je šel mimo vratnic v aut. Minuto zatem so imeli Rimljani priložnost, da povečajo rezultat, toda Manfredini je poslal žogo naravnost v naročje Santarellija. V 36’ je kazalo, da je tudi Bologna prišla do gola. Vinicio je streljal kazenski strel in De Marco je silovito poslal žogo proti vratom. Ta pa se je odbila do notranjega roba, zaradi česar je sodnik dal znak za nadaljevanje igre. V začetku drugega polčasa je Bologna začela pritiskati na domačine, ki so se morali dvakrat z akrobatskimi intervencijami rešiti. Rimljani seveda niso pasivno gledali na akcije gostov, temveč so jim večkrat odgovorili z Lojaco-nom in z Manfredinijem. V 22' so spravili goste trikrat zapovrstjo v kot, v 26’ je Sel-mosson za las zgrešil cilj, v 31’ pa je padel drugi gol dneva. Selmosson je predložil žogo Manfrediniju, ki je preigral Capro in poslal usnje mimo Santarellija, ki mu je pritekel nasproti, v mrežo. V 37’ je De Sisti dosegel zadnji in morda najlepši gol dneva. Malo je manjkalo, da ni Manfredini še enkrat zadel v živo bolonjskega vratarja in s tem se je praktično končala tekma. Kotov je bilo 7:4 v korist domačinov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BOLOGNA: Santarelli; Marini, Pavinato; Tumburus, Ca-pra, Fogli; Perani, De Marco, Vinicio, Campana, Cer-vellati. ROMA: Panetti; Fontana Stucchi; Pestrin, Losi, Giu-liano; Menichelli, De Sisti, Manfredini, Lojacono, Selmos-sor. Sodnik: Francescon iz Padove. # # # BARI, 8. — Z razliko enega gola, o katerem bi se dalo debatirati, si je Sampdoria zagotovila vstop v četrtfinale nogometnega turnirja za italijanski pokal. Sampdoria je namreč premagala Bari na njegovem igrišču po dveh po- daljških z 2:1. Moštvi sta nastopili kakor sledi: BARI: Magnanini; Baccari, Mupo; Macchi, Branpaleoni, Bianco; De Robertis, Favia, Virgili, Cervetto, Rossano. SAMPDORIA: Rosin; Tom-masin, Marocchi; Bergamaschi, Bernasconi, Vicini; Lojodice, Frustalupi, Toschi, Recagno, Mainardi. Sodnik: Leita iz Vidma. Redna polčasa sta se končala neodločeno 1:1. Zato je sodnik odločil nadaljevanje i-gre, med katerim je Recagno povčdel Sampdorio v vodstvo in ji zagotovil zmago. Tako Bari kot Sampdoria sta nastopila v nepopolnih postavah in obe sta več skrbeli za obrambo vrat kot za napad. Bernasconi je bil najboljši mož na igrišču ter je popolnoma onemogočil Virgi-lija in istočasno urejeval o-brambno taktiko gostov iz Genove. Bari je ob začetnem žvižgu sprožil ofenzivo in večkrat prisilil vratarja Rosina, da je a-krobatsko posegel v borbo. Po obojestranskih napadih je Virgili y 29’ zapravil odlično priložnost za gol. Prvi gol so dosegli domačini in se morajo zanj zahvaliti avtogolu, ki ga je zakrivil Bernasconi. Deset minut kasneje je Recagno iz enajstmetrovke dosegel izenačenje in isti igralec je v drugem podaljšku v protinapadu dosegel zmagoviti gol. «»------- Šahovsko prvenstvo Jugoslavije DUNAJ, 8. — Letošnja kolesarska dirka po Avstriji za amaterje bo od 17. do 24. junija v osmih' etapah v dolžini 1.452 km. Start ne bo na Dunaju kot po navadi, temveč iz Linza. K tej 13. dirki ne bodo pripuščeni posamezniki pač pa samo ekipe in sicer 7 tujih, ki bodo predstavljale posamezne države-udeleženke in 9 avstrijskih. Te ekipe bodo sestavljali v deželnem okviru. Do danes so se že prijavile za udeležbo Italija, Belgija, Zahodna Nemčija, Holandska, Poljska in Švedska. Za naslov svetovnega prvaka V ponedeljek tretjič Patterson-Johansson MIAMI BECH, 8. — V ponedeljek bo toliko pričakovani tretji dvoboj za krono svetovnega prvaka težke kategorije med sedanjim prvakom Američanom Floydom Patterso-nom in njegovim izzivačem tei bivšim prvakom Švedom Ingemarjem Johanssonom. Floyd Patterson je zaključil priprave za dvoboj in meni da je že v najboljši formi Zadostoval mu bo dnevni »footing*, ki mu bo služil za razgibalne vaje. Prognoze so v korist Američana v razmerju 7:2. Zanimivo je, da so bile prognoze v prejšnjih dvobojih obrakrat zgrešene, V prvem srečanju je bil patterson favorit 5:1 in končal s K.O., v drugi pa je bil favorit Šved, ki je tudi zabeležil poraz s K.O. * * * HOUSTON, 8. — Svetovni prvak lahke kategorije Američan Joe Brown je sinoči premagal po točkah v dvoboju, ki ni veljal za naslov, Joeja Parksa. Zmago so sodniki prisodili Brownu soglasno. To srečanje je Brown izrabil kot resno pripravo za odločilni dvoboj za naslov, ki ga bo imel 18. aprila v Londonu z Daveyem Charnle-yem. # # * LONDON, 8. — Evropsko prvenstvo srednje kategorije med Nemcem Gustavom Schol. zem in Madžarom Lazslom Pappom bo, kot je izjavil tajnik angleške boksarske zveze Teddy Waltham, v Berlinu. Datum še ni znan. DELOVANJE ŠZ BOR Športno združenje Bor je sklenilo prirediti odbojki, ki bo 17. in 18. t. tn, * prvenstvo v ... — . .. na stadionu «Prvi maji). V vednost društvom, -p ________i _ .. r>h 1)7 inm rt uS meravajo udeležiti turnirja, objavljamo prtr je sestavilo vodstvo tekmovanja. PR A VIL 1. Prvemstvo prireja Športno združenje Bor na <(Prvi maj», Virdelsika cesta 7, v dneh 17. a® ca z začetkom ob 20. uri 30 minut. 2. Turnirja se lahko udeleže vsa društva 9 iin Goriškega z ženskimi in moškimi^ moštvi^^ Uiii «v— .............................. Mm- Prijave bo sprejemal prireditveni odbor l* ,l 0« sedežu SZ Bor v Ul. Montecchi 6 od 19. & p in 17. marca eno uro pred začetkom turo !•■ javnima 500 Jir za moštvo. _ ^ 3. V primeru nižkega števila prijavljenih mos ^ ,1 . ..nnliii /N o Virt i Q u 11 fiDCC" . ir vsaka ekipa proti vsaki. Ce bo prijavljer.ee pa po izločilnem sistemu. Zmaga moštvo, » ** svoji dva seta. . f 4. V primeru da se prijavljeno moštvo 1» določenem času ne javi v popolni postavi O® iHf izgubi srečanje z 2 : 0. 5. Vsi udeleženai so se dolžni športno obnašal nirjem, v nasprotnem primeru si prireditelji^^ pravico, da nediscipliniranega igralca po pre® pravico, opominu izključi. 6. Pismene pritožbe sprejema prireditelj 30 h*® - zaključku srečanja s kavcijo 500 lir, ki sfi v zavrnitve pritožbe ne vrne. 7. V primeru nujnosti lahko prireditelj zgorn) po svoji preudarnosti .spremeni. A ............................................ IluinHIHU«11* Ob namiznoteniškem turnirju za pokal Istranov Prednost Borovih igrale®' se je zopet močno poveč Slovensko športno združenje ima sedaj 245 točk, drug0 plasirana Istria pa samo 60 Prvi del nadaljevanja namiznoteniškega turnirja za pokal Istranov se je zaključil v preteklih dneh in je ponovno potrdil premoč Borovih predstavnikov, ki so odnesli največji del izkupička. Kakor na januarskem turnirju, je tudi tokrat zasedel prvo mesto Tomšič, medtem ko je drugo pripadlo Ukmarju, pa čeprav se je njuno srečanje obakrat končalo z zmago Prosečana. Ze v prvih kolih tega turnirja so Borovi namiznoteni- ški igralci izločili iz nadaljnjega tekmovanja precejšnje število nasprotnikov, tako da so v glavnem tekmovali med seboj. Med nje se je vrinil le Giacoz iz krožka Montuz-za, ki je premagal oba brata Košuta in si je znal zagotoviti tudi prvi set proti Tomšiču. Končno pa je le moral kloniti, a s svojim podvigom mu je posrečilo zasesti častno tretje mesto. Škoda, iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiu Na zadnji seji Mednarodne atletske zveze Trifunovič sam na vodilnem mestu ZAGREB, 8. — Danes se je nadaljevalo 12. kolo šahovskega prvenstva Jugoslavije, ki je dalo naslednje rezultate: Minic . Trifunovič remi, Damjanovič-Mihaljčišin 1:0, Čirič . Marovič remi, Sofrevski. Matulovič 0:1, Karaklajič-Ber-tok prekinjena, Sokolov . Stu. pica prekinjena, Krstev _ Cuderman 0:1, Puc - Vospernik prekinjena, Rabar-Udovčič remi, Diantar . Suvalič 1:0. Stanje po 12. kolu je naslednje: Trifunovič 8 in pol točke, Puc 8 (1), Čirič, Rabar in Udovčič 7 in pol, Sokolov, Ma_ rovič, Matulovič 7, Bertok 6 in pol (1) itd. Priznani do januarja letos doseženi svetovni rekordi Med temi je tudi devet rekordov doseženih na olimpijskih igrah v Rimu LONDON, 8. — Mednarodna atletska zveza (IAAF) je priznala 40 svetovnih rekordov, med njimi tudi 9 rekordov, ki so bili doseženi na olimpijskih igrah v Rimu. Priznani so bili vsi svetovni rekordi, ki so bili doseženi od 1. aprila 1960 do 31. januarja letos. Med priznanimi rekordi so tudi do sedaj najboljši do- sežki v atletiki. MOŠKI 100 m: Hary, Jerome 10"0; 200 m: Radford, Berruti, Norton, Johnson 20”5; 400 m: Otis Davis, Kauf- mann 44”9; 1500 m: Elliot 3’35”6; 100.000 to: Bolotnikov 28’ in 18" 8; 110 to ovire: Calhoun 13”2; 3000 m zapreke: Kryskowiak 8'31 ”4; štafeta 4x100 m: Nemčija 39" 5: višina: Thomas 2,22 m; palica: Don Bragg 4,80 m; daljina: Boston 8,21 m; troskok: Schmidt 17,03 m; krogla: Nieder-20,06 m; kladivo: Connoly 70,33 m; deseteroboj: Johnson 8.683 točk. ZENSKE 100 m: Rudolph 11"3; 200 to: Rudolph 22”9; 800 m: Ševcova 2’04"3: 80 m ovire: Bi rkenmayer 10”5; višina: Balas 1,86 to; daljina: Klaus 6,40 m; krogla: Tamara Press 17,78; kopje: Ozolina 59,55 m; peteroboj: Irina Press 4.972 točk. ker bi lahko z zmago Borisa Košute Bor zasedel nič manj kot sedem prvih mest, kar bi predstavljalo ogromen uspeh. Na splošno so vsi Borovi člani igrali tehnično na svoji standardni ravni. Ponovno moramo podčrtati njihovo pomanjkanje vsakršne taktične igre in dejstvo, da premalo pazijo na ugodne priložnosti in na točke, ki si jih zapravljajo ko pretiravajo z bolj efektnimi udarci. V tem pogledu je najbolj zrel igralec prav mladi Milič, ki se bolj in bolj uveljavlja ne samo kot dober tehnik temveč tudi kot bister opazovalec nasprotnikovih napak, ki jih nato izkoristi v svoje dobro. S svojimi nastopi so Borovi igralci tudi na tem delu turnirja nabrali mnogo točk in že sedaj vodijo z velikim naskokom v lestvici. Samo Tomšič in Ukmar sta si nabrala 85 točk, to je 25 več kot jih ima Istria, ki je trenutno druga na lestvici. Tudi ostali igralci so doprinesli svoj delež. Posebno moramo pohvaliti Širco, ki je nepričakovano premagal precej nasprotnikov in se uvrstil med prvo osmorico. Točke, ki so jih posamezni klubi nabrali, so jasno vid- „ BO11’1,. P** tekmovanja za pjcoH nov povečalo °a točk, —"V VČERAJŠNJI R: Merlak, Tonisi«. na prvih tre*1. vanj«,; Včerajšnje na^aiiin < "'f nirja se je zaklj" ’ uspehom BorovU1^^, va tri mesta s0 ^ slovenskega šp°r ,, m - * "ilC tn«ž8 ^ r.ja Merlak, Tomsi^ J srečani 5 .tl* Rezultati olli iz naslednje razpredelnice SZ Bor 245 točk Istria 60 točk Montuzza 40 točk S.G. Študenti 25 točk Soffitta 5 točk RAS 0 točk Bor je torej prišel še do nadaljnjih 185 točk naskoka, s katerimi je s 600 iz januarskega turnirja povečal prednost na 785 točk. To seveda niso končne številke. Ni iz- ključeno, da se bo to število ,.0 ob koncu tega drugega dela | dobno odločit™ nji: Tomšič - Mari1111 16:21, 21:23) Birsa - Floramo 21:13) Ukmar - Grbec 21:18) Merlak - Runco 21:19) . e Ukmar-Emil' 2:0 (H:f 2:0 2:0 2:0 f 21:15) Merlak-Martin' jnoll' ::0(i S 2:0 (10 2:0 (1‘ 21:13> i-0(*rd Ukmar-Birsa »■ g:0 Tomšič - Grbec 21:15) ^ Merlak - Ukmar 21:12, 21:19) Tomšič - Runco 21:13) Tomšič - Birsa 21:16) om0 Martinolli-Flor 21:18) . „j Tomšič- Mart-no'" 21:15, 21:15) Tomšič - Ukmar 18:21, 21:19) Merlak-Tomsi« 22:20) :0* 2:1 2:1» PLAVA' njs 4 i NEW YORK, V P1 s ska prvakinja j 100 m hrbtno JJ% ričanka -ynn 5poft{> J, bo odpovedala^ j« ^9 dejstvovanju, čana, da se ne žati discipline^^pij*' jo prisilili do v Tok ju. Tudi Chris v°gUr)te,i verjetno sledila BOREC MIMO) «Tako je, viš», je s težko sapo rekel Božič svoji ženi nekaj dni pred svojo smrtjo. »Razpokane dlani in mršavi, bolestni obrazi in brazgotine v duši. Takšni smo postali a vse zastonj. Vedno sem pravil, da na zahodu sonce le zahaja in nam ta prinaša le mrak in temo. Rekli so mi, da sem črnogled. Zdaj vse to i-mamo. V mraku in temi pa vse razpade ... vse, kar so pripravile že davno strohnele in še žive roke. V moji hiši je že tako. Vse so mi izpili... V svoji hiši sem tujec. Takih tujcev je dosti in jih bo vedno več. Vsi bodo ... ne, so že v svoji hiši tujci. To je strašno ...» Zena mu je zravnala po- steljno pokrivalo in zrla stran, da je skrila svoje solzne oči. Ko mu je na njegovo željo privzdignila zglavje in je kašelj popustil, je sedla na stol ob postelji. Tedaj se je malo sklonil in nadaljeval: «Vem, da je tudi nate legla ta groza temačna*. Nato se je zagledal predse, stisnil pest desnice in siknil: »Borba... kr—va—va bor—ba, plamen, ogenj ... Samo tod vodi izhod. Taao povej Mirku, saj je že dovolj star in razumen ... In tako naj pove drugim. Dosti je nam e-nakih in še več jih bo. Vsi so zapisani umiranju, eni p , drugi kasneje. Samo borba vas bo rešila ... Zob za zob. Mirko naj to izve.* — — — Božičavka je po moževi smrti hranila moževo izpoved zase, trpela in hirala, ne zaradi pomanjkanja, kolikor spričo osamelosti in puščobe v hiši. Edini topli žarek je bil sin Mirko, izredno krepak in stasit mladenič. »Ta pa je fant,* so rekle matere svojim hčeram. Te pa so ob srečanju z njim zardele od neke nedoumljive zadrege. Vsi so vedeli, kako je v njegovem domu. Od ust si Mirko odtrga in se vsemu odpove, da od svojega zaslužka čimveč nudi materi. Samo od svojega zaslužka, ker sta zemljo in hišo pogoltnila dolgotrajna očetova bolezen in dolgovi. Tudi mi-tčri je občutek, da nimajo ničesar svojega, naglo glodal zdravje. Tedaj je povedala sinu, kar ji je bil naročil mož. • Takšna je bila očetova izpoved, pravzaprav zapoved. Težka bo tvoja naloga, že slutim. A jo boš mo- ral izvršiti. To bo moja toliko večja skrb zate .. . Kaj bo s tabo, če boš ostal sam... sam popotnik celo brez svojega ognjišča? To je svinec na mojem srcu.* Mirko je videl, kako sta dva curka polzila iz njenih oči po uvelih licih. »Mati, vaše besede so pretežke ... ne smem jih slišati,* je sin kriknil v obupu iz neusmiljene resničnosti, ki je stala pred njim. Objel je mater... Tedaj ga je neka roka rahlo pobožala po glavi. »Mirko,* je slišal za seboj, se okrenil in zagledal Anko, hčerko njihovega prvega soseda, sedanjega lastnika njihovega imetja. Presenečeno jo je gledal in ni vedel, kaj naj bi ji rekel. Mati je pri tem odprla veke in se z rahlim nasmehom o-zrla na sina in Anko. Mirko je ostal sam. An-kina hiša, njegov drugi dom, ga je sprejela kot svoiega družinskega člana. A mu ni bilo obstanka, nikjer ni na- šel miru. Očetova izpoved, materine besede in njena bolest, osamelost ob praznem domu ... to se je neprestano vrinjalo v težke misli, se kotovičilo okrog njega in ga vedno bolj stiskalo. Le Ankina bližina ga je vezala in mirila. Čutil je, kako ga spremlja in sodo-življa njegovo nesrečo. Vsa-kikrat, ko sta se pogledala, se je Mirko spomnil materinega pogleda, ko ga je Anka pogladila po glavi. Vse ji je povedal, vse zaupal. Ko sta bila nekega večera sama, ji je pošepnil: »Anka, odločil sem se, da grem.* Obstala je kot okamenela in zapičila vanj svoje velike sinje oči. »Saj sem vedela, da pojdeš in boš izvršil očetovo voljo. Prav je tako in jaz ti ne smem braniti. A prehitro je vse tu . .. Sama bom... Ne hodi še!» »Težko mi je zaradi tebe. A moram . .. Treba se bo pripraviti na borbo ... na maščevanje za gorje, zloči-np, ponižanja... brezdomstvo. Vedno bolj razumem, kako prav je imel moj o-če... Vs; smo v okovih, vsi vklenjeni sužnji. Tudi oni, ki sq se prodali za skorjo kruha. A vsi molčimo. To je strašen molk, ki bo izbruhnil v obliki plamena. Ali je za nas kakšna druga rešitev? Ni je. In če je ni, ni izbire. Tudi vem, da ko pride ta dan, bodo le redki zlezli v mišje luknje. Ti že ne boš, to vem .. . Tako je in me ne smeš zadrževati.* »Ne bom te. Le nekaj ti moram povedati, da boš bolj miren ... Oče je kupil vaše premoženje na dražbi z dobrim namenom. ,Dom je dragocen in se ne da z ničemer nadomestiti. Stalno kliče po prvotnem gospodarju. Tako tudi Božičev. Zato sem ga kupil’, je rekel oče. Ko bom jaz gospodinja, ti ga bom vrnila.* Mirko se je nasmehnil in jo pobožal po licu. »Tako govori tvoje srce,* je rekel »...in ljubezen,* ga je tiho prekinila in se ga oklenila. — — — Mirko je zginil na neznana pota in steze. Ankin dom ga je pogrešal, a nihče od njenih staršev ni črhnil o njem besede. Le soseščina je o tem šepetala. Anka je vso težko osamljenost zaprla vase in jo prikrivala tudi pred materjo. Ta je vedela, kako nestrpno pričakuje hčerka vesti o Mirku. A samo enkrat ji je rekla: »Vidim, kako je s tabo. A ne skrbi zanj. On dobro vidi in razsoja podnevi in ponoči. Zrel je in pameten*. Anki je odleglo in je laže prebila ono dolgo dobo, ko je končno po zaupni poti zvedela, kako je z Mirkom. A takrat je že završalo okrog vseh domov, pretreslo vso zemljo in v srcih in dušah so odjeknili strah, dvomi in upi, a nad vsem globoka vera, da se bo tako ali tako uresničilo ono hrepenenje ... Lice je dobilo nov izraz in name- sto običajnih vsakdanjih besed so govorile oči in kretnje; neznane in nenavadne sence so se stikale v nočeh na stranskih poteh in stezah. Vsi so razumeli, da je pričel boj med orjakom in pritlikavcem. Smrt, ali življenje. Kdo bo zmagal: orjak ali pritlikavec, napadalec ali napadenec? Okove ali težnja za svobodo? Volja, junaštvo, sovraštvo, ljubezen ... vse se je zlilo v strahoten plamen. Koliko tega, kar je pognalo izpod krvavih dlani dedov, očetov, sinov, vnukov in pravnukov ... koliko zemlje, povsod po domovini enake po svoji zunanji in notranji podobi, je bilo upepeljene samo zato, ker so se njeni sinovi odločili za njeno svobodo! Mirko je kot svetinjo nosil na prsih v drobni kovinski škatlici trohico prsti z očetovegu in materinega groba Peklo ga je pod škatlico, ko je svojo zemljo branil pred napadalci in se z drugimi tovariši vred izvi- jal iz sovražn^Vi molku je stel jf, ta v mislih a |(ine »nk1. $ j, nji dom m ^ Tovariši vsakikrat s silo odstra" jj, , meteža, svet° .^e |, , čuva. Njeg°v° tij menilo izredh0 ustrašenost, do"1, V bežen, tovari^, vrstah je nje, v sov je ražo’11 do' Vt malone strta ^ goLji bcrce ščitili *e planine, so se ^ ot porne sile 1^° yod*’( 4 go vklenjen6 '^f0l J Sovražnik^ začel drobit'- n9c'yii ____________-tiive . pv-. Iv nepremaglj've 2 vojske, Prež.6.t1fb)e'<’ i", vo, s samo1^^^, pričanjem v ' v* a membo evr°P*V hlev z en'in » končno ostaR f cev, in tfl01 Se neka) ^ (Na' dali* 1)4' si(