Za poduk in kratek čas. Pojasnilo h ,,Kaj ini nemščina koristi?" Piše Vr. K—č iz Stavošinc. Dobro slišim, da se mi očita, da v svojem spisu: »Kuj mi nemščina koristi?« v 15. številki »Slov. Gosp.« kažem sovraštvo do nemške besedo. Gospodje nasprotniki, to ni res! Kar sem tam pisal, to so le dogodki iz mojega gospodarstva, s katerimi sem botel dokazati, da se more tudi broz nemškega jezika izhajati. Ako to ni res, zakaj-mi ne dokažete? Samo ogovarjali, to ni raoško. Vi kričite, da človek brez nemškega jezika ne more daleč po svetu priti in se mu slabo godi. Zakaj saini sebe smešite in med nevedneže stavite? Da bi brez nemškega jezika nikamor ne mogel, to ni res. Sploh pa nam ni treba v tujino siliti, saj je zadosti slovenske zemlje, in kdor je priden, ne bode stradal kruha, ne bode mu manjkalo potrebnega oblačila: za lenuha pa nikjer dobro ni. Zakaj gre v veliko vodo tak, ki plavati ne zna? Če se mu v vodi slabo godi, koga bo tožil, in ako konec vzame, kdo mu bo kriv? Naj po suhi zemlji hodi, pa bo brez težave živel! Temu podobni so tisti, ki na Nemško potujejo. Malo jih je še prišlo bogatik na svoj dom, ali dosti so jih že prignali na občinske stroške zastradane in razcapane nazaj. Ge hočeš po svetu, moraš znali nekaj več jezikov, in ne samo nemškega, kajli tudi s tem se slabo izkaja. Dne 22. aprila, v nedeljo, šel sem po dokončanem svetem opravilu iz farne cerkve domov; ker žene ni bilo z menoj, šel sem popolnoma sam. Dobro uro oddaljen od farne cerkve, med orehovsko in očeslavsko občino, srečam neraSkega popotnika. Ni bil zniožen slovenskega jezika, kajti v nemških šolah se nikdo ne uči slovonski, kakor pri nas nemški, zategadelj me je vprašal, znam-li kaj nomški? Ralilo mu prikimam, da. Kaj bi drugače govoril, kakor je bilo. Solze so se mu utrnile, kajti prejšnji dan je bil dež, na noč je bilo jasno, in zjutraj bila je zemlja silno hladna, bil je pa ta revež skoro popolnoma bos. Roke je proti meni vzdignil in me prosil, naj ga ženem »ins Gebirge«, to je na brege, da naj mu poiščem črevljarja, naj za-nj govorim, da mu proda kako staro obutov, ker si sam ne ve kam pomagati. Ne boin dalje razlagal, kje sva obutev dobila, in kako mi je bil bvaležen, rajši Se Vam pokažein drug dogodck. Ravno je obletnica, kar so romali naši duhovniki in ž njirni tudi nekaj kinečkih ljudij k svetemu očetu v večni Rim. Med njimi je bil tudi moj bratranec, ki nam je potlej razlagal, v kaki zadregi so bili zaradi jezika, kajti nemški jih v Rimu nihče ni hotel razumeti. Zastonj se je trudil njegov tovariS in vprašal vsakoga po nemškem, kje bi se dobilo prenočišče. Vsak je naznanjal, da ne razume, in le neki duhovnik so jim z latinskim jezikom dobili prenočišča na pozno noč. Vidite tedaj, da se Vain spet dokazal, da se tudi z nemškim jozikom slabo po svetu hodi. Nekateri še ludi trdijo, da je treba pri vojakik nemškega jezika. Tega ne bom obširno razlagal, ker vidim, da mi v svetilnici olja manjka in tudi v »kandli« ga ni; toliko pa vendar povem, da se more v vsaki občini po Slovenskem dpkazati, da marsikateri mladenič, ki gre k vojakom, pa razume malo ali celo nič nemški, pride kot kaprol, pa tudi več, od regimenta nazaj, med tem ko se večkrat študentom ali komijem, ki torej nemški znajo, zaradi slabega obnaSanja zvezde porežejo, ali pa celo pruslaki oslanejo. Torej je razvidno, da lepa izroja, dobro srcc in obnašanje več velja, kot noniški jezik. S poštenjcm in pridnostjo se najboljše po svetu hodi in najdalje pride. Če so že pa nekateri stariši ali njib otroci tako željni nemškega jezika, bočem Vam o prvi priložnosti razložiti pot ali navod, po katerera bi se naj učili drugega deželnega jezika. Za danes pa »sreono«, Slovenci in naši nasprolniki! S.iiešnica. Toneek iz šole domov priSedši odloži torbo, teče k očetu ter vpraša: nOče, kakšno slamo pa imate vi v glavi ? Meni so danes gospod učitelj rekli, da imam ajdišico".