85 *Ma ritim imnM((Hti unatrtali Htm
Twn v
7. «V«HSta 1923.
Posamezna šterflka 20 cent.
Letnik L
4zha=Lt. uv/emii pomielte^ AaUkef« it. 20, I pinaa* ne sprejemal *rot. F, Pwic. — zaaša za me»«c L gLa mazetzMtvo mesečno

JredniStvo: ulica Ijaji urednici
Ulj ». tiskarne Edii. eta L 32— ia celo I«to L 60.— uredniUoa in uprav* it. 11-57.
oJlNOST
Posamezne Številke t Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo ▼ širokofiti ene kolone (72 oun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ran po 40 cent. osmrtnice« zalivale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi itrmnift zarodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. besed«, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pafiljajo izključno ttptavi Edinosti, v Trstu, uliea sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. i. nad. — Telefon orednittva m uprave tl-ST.
ZoslDie i
ameriških Josostovenov
za lusoslovensko ujedinjenje
(Iz brošure «Jakov A. Dragičevič na delu za svobodo Jugoslavije*)
II.
Dragi će vić je hotel s svojimi prispevki v angleškem jeziku pokazati ameriški javnosti, kako globoko čuti hrvatski ameriški tisk za jugoslovensko stvar. To je bilo potrebno tem bolj, ker jugoslovenske novine v Ameriki ne objavljajo člankov v angleškem jeziku, ker ga ne poznajo dovoli. Posledica temu je, da ameriški listi ne po-sremljejo člankov iz jugoslavenskih listov, kar je z:elo Škodljivo za jugoslovensko stvar Da odpomcre temu nedostatku, je Dragičevič prijel zlo pri korenu s tem, da. ]e sam pisal angleške članke v jugosio-venske lisle, katere so potem ameriški Usti posnemali. Tako je jugoslovensko ime zadobilo dober zvok v ameriški javnosti.
Naj omenimo tu enega največjih činov Dragičevića v prilog jugoslovenske stvari. Ko je Wilson v letu 1916. v drugič kandidiral za mesto predsednika, se je zgodilo, da so bili rezultati volitev uradno priob-čeni iz vseh držav Unije razen iz Kalifornije. Uspehi iz drugih 47 držav so poka-, zali. da imata oba kandidata približno enako število glasov. Zmaga tega ali onega kandidata je bila torej odvisna od uspeha v Kaliforniji. Kalifornija pa je bila že dolgo vrsto let čisto republikanska, dočim je "bil^-Wilson kandidat demokratske stranke- Zato so bili izgledi precej temni za Wilsona. Med volitvami pa je Dragičevič deloval za žive in mrtve med mnogimi tisoči Jugoslovenov, ki so bili ameriški državljani v Kaliforniji in pristaši republikanske stranke. Dragičevič je pritiskal na vse voditelje jugoslovenskih organizacij, naj vplivajo na svoje člane, da glasujejo za demokratsko stranko, torej za Wilsona, In res je ta v veliki kalifornijski državi zmagal za nad 3000 glasov. Dragičevič je takoj na to pri odboru demokratske stranke prisvajal zaslugo ameriškim državljanom jugoslovenskega pokoljenja za zmago Wilsona. Zahteval je, naj demokratski voditelji v Kaliforniji sporočijo glavnemu odboru v Washingtonu, da so ameriški državljana jugoslovenskega pokoljenja pribo-miii zmago za demokratsko stranko v Ameriki. To se je tudi zgodilo, kar je razvidno iz dejstva, da je dobil Dragičevič najlaska-vejše zahvalno pismo. S tem je Dragičevič dosegel za jugOslovenski narod pozicijo velikega ugleda.
Tega ugleda se je poslužil z velikim uspehom v trenutku, ko se je Srbija odločila, da pošlje v Washington prvega svojega poslanika v osebi Ljubomira Mihajlo-viča. Tedaj je bilo v Ameriki komaj 200 tisoč Srbov m Slovencev, docim §o bili vsi drugi — kakih 600.000 — Hrvati. Zato je bilo potrebno, da se utrdi ugled Mihajlo-viča pri ameriški vladi. V ta namen so hrvatske organizacije poslale Wilsonu brzojavke z Dragičevičevim podpisom, v katerih so Hrvatje formalno izjavljali, da priznavajo Mihajlovića kot svojega zakonitega zastopnika v Washingtonu. V teh brzojavkah so se tudi sklicevali na dejstvo, da so ameriški Hrvatje oddali 40.000 glasov za Wilsona.
Dejstvo, da so Jugosloveni od' Hli demokratsko zmago, so vsi j u gosi o venski državniki na raznih konferencah v Evropi, ki so sledile veliki vojni, izkoristili z velikim uspehom. Ko so v letu 1919. jugosio-Venski narodni činitelji šli k Williamu Charpu, ameriškemu poslaniku v Parizu, da mu pojasnijo, kako so naši izseljenci v Kaliforniji odločili Wilscnovo izvolitev, je izjavil rečeni poslanik: «Vi ne boste zasužnjeni?« Vse to je dokaz spretnosti in državniške sposobnosti Dragičeviča, ki jo je pokazal s tem, da je jugoslovenskim državnikom in uradnim činiteljem nudil moralno orožje ter jim v kritičnih trenutkih povzdignil ugled ravno tedaj, ko je bilo najpotrebnejše. Dragičevič je stopil v stike z velikimi novinarskimi sindikati, ki so
Med članki Dragičeviča je znamenit m splošno poznan v Ameriki oni o Društvu narodov. V obče je dokazoval, da bi vsako nadaljnje vzdrževanje tradicijonalna<a »statusa quo» pomenilo nad&ljne ro4wtvo slovanskih narodov, da bi bilo samo provizorij, nikakor pa ne končna rešitev avstro-ogrskega in evropskega problema. O tem se je slednjič uvertl tudi Wilson.
Po zaslugi Dragičeviča in njegpvih posredovanj je bila oficijelna Amerika poučena, da more računati na popolno in iskreno podporo Jugoslovenov v Ameriki.
širili njegove članke širom Zedinjenih držav. Na svojih potovanjih po velikih mestih je pridobil mnogo novih prijateljev in napisal unogo člankov za Jugoslavijo.
Pred vstopom Amerike v svetovno vojno so avstro-ogrski diplomatski in konzularni zastopniki nagovarjali naše ljudi, naj bi pošiljali denar v Avstrijo. Dragičevič pa je potom novin strgal Avstriji krinko ter jo »žigosal s pekočim srdom.
V nekem teh člankov, kot odprtem pismu avstrijskemu konzulu, je pisal Dra gičevič: Ne priznavamo, da so nam Rusi in Srbi sovražniki, marveč so nam najbližji bratje; če bi se združili z njimi, bi nikdar rte izgubili svoje narodnosti in svojega jezika. lista pa, ki jim služite vi, so naši največji sovražniki v prošlosti in sedanjosti, in bi bili, ce bi mogli, tudi v bodočnosti, ker bi nas hoteli izbrisati z lica zemlje. Kdor prezira Ruse in Srbe, prezira tudi nas, ker mi smo Slovani in kot taki moramo braniti Slovanstvo.»
Članki o upravičenosti jugoslovenskih zahtev v ameriškem tisku so se globoko vtisnili v dušo Wilsona' in oficijelne Amerike. O tem priča izjava Wilsona, «da največja nacija v zgodovini sveta priznava pravico jugoslovenskega naroda do svoboda, da ameriški narod sam jamči za to, da se ustvari na svetu varnost za demokracijo
Smrt senatorja
RIM, 6. Davi je umrl v svoji vili v Man-ziani senator Romolo Tittcmi, bratranec predsednika senata. Pogreb se bo vrši! v -soboto ob 17.30.
Samomor podprefekta
PERUGIA, 6. Včeraj je utarl po tridnevnem smrtnem boju comra, Eusebio Orru, rojen v Cagliari, ki je že nekaj časa brval v Perugi kot podprefekt Umbrije. V nedeljo ponoći se je zastrupil z «vero-nalom», ki ga je zavžil v veliki množini na prazen želodec. Da bo strup bolj učinkoval, ni comm. Orru v nedeljo prav nič jedel. Zjutraj sc ga našli v postelji rv nezavesti; poleg njega so ležale fotografije njegove sestre, ki je pred kratkim umrla, ter drugih prijateljev. Pokojnik je bil živčno bolan. Svoji ženi, ki mu je podarila pet otrck, je pustil pismo, v katerem jo prost odpuščanja. _______
Strela ubila 4 sinove
PESARO, 6. V Fano je udarila strela v kolonsko hišo ter ubila 4 sinove kolona Bertinija. O nesreči manjkajo podrobnosti.
Razmejitev med Manije ii Ho
Samostan sv. Navma priptde Jugoslaviji Povratek papeškega nuncija
BEOGRAD, 6. {Izv.) Radi parLamentar-nil počitnic in odhoda mnogih ministrov iz Beograda je zavladal -v političnem življenju splošen zastoj. Niti med vladnimi krogi, niti v narodni skupščini ni bilo zaznamovati danes nikakega dogodka.
Notranji minister ni še prišel v Beograd, ampak se je zamudil v Zagrebu. Podpredsednik HSS dr. Maček bi se rad sestal z notranjim ministrom, da bi .se rešila nekatera politična in upravna vprašanja na Hrvatskem. Gre za odpravo komisarjev na Hrvatskem m razpis občinskih volitev, ki naj bi se vršile v jeseni.
V Beograd je prispel davidovičevec Popra vič; danes se je sestal z Ljubo Davido-vičem. Pravijo, da bo stopil v stik z radi oevci, da bi se napetost med davidovi če.vci in radičevci polegla.
Danes so se sestali radskalski ministri Razpravljali so o pritožbah prečanskih radikalov radi postopanja radičevcev.
Iz Rima se je ivrnil papeški nuncij Pe-legrkietti. Obiskal je pomočnika zunanjega ministra g. Markovića. Izjavil mu je da je Vatikan z zadovoljstvom zasledoval potek pogajanj za konkordat z Jugosla vijo. V vatikanskih krogih pričakujejo, da bodo pogajanja zaključena v jeseni.
Zunanje ministrstvo je prejelo od posla-niške konference v Parizu obvestilo, da je konferenca določila raeje med Jugosla vijo in Albanijo. Po tem sklepu pripadeta samostan sv. Navma in Vrmoš Jugoslaviji. Na drugi strani so se izvršile male korekture v prid Albanije, kateri pripade Piško-
peia.	_
Pašićevo zdravstveno stanje
ZAGREB, 6- Zagrebške « Novosti* pri-občujejo daljše poročilo svojega dopisnika rz Karlovih Varov o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Nikole Pašiča Dopisnik cbjavlja tudi razgovor s telesnim zdravnikom jugoslovenskega premierja dr. Besarovičem. Ta je med drugim izjavil:
Ko je ministrski predsednik PaŠic pred 10 dnevi prispel semkaj, sem jaz prevzel kot stalni telesni zdravnik v Karlovih Varih njegovo zdravljenje. Do sobote 1 t. m. ni bil razen mene noben drugi zdravnik pri Pašiču. Tega dne sem se odločil,
da skličem zdravniški konzilij, kateremu so prisostvovali poleg mene še zdravniki: dercent dr. Adler, dr. Toepfer in dr. Mtxa. Po konziliju je bil izdan bulefin te vsebine:
Ministrski predsednik je ozdravel od svoje bolezni. Brez dvoma je ugotovljeno, da pacijent ne boleha na nikakr zlatenici. Temperatura je normalna, srce popolnoma v redu, prebava kakor tudi apetit dobra. Pašič se subjektivno dcrbro počuti.
Zdravnik dr. Besarovič je dalje izjaivil, da je g. Pašič že iz postelje vstal m da se zadovolji s .sprehodom po sobi, ker je neprestano deževno vreme, odkar je v Karlovih Varih. Prav danes po 14 dneh je zopet enkrat solnčni dan in če bo temperatura od zunaj dovolila, bo jutri g. Pašič prvikrat šetal zjutraj po hotelskem parku.
_ Zdravnik fe dalje omenil, da po štirih
ali petih tednih Pašić zapusti Karlove Vari in ne odpotuje v francosko kopališče Aix les Bains, marveč odide v neko drugo mesto, kjer bo imel popoln mir in bo užival gozdni zrak. ___
Mala antanta in garancijski pakt
PRAGA, 6. Iz merodaijmh krogov poročajo, da bodo zastopniki Male antante na seji sveta Društva narodov podaii izjavo o varnostnem paktu v smislu, da smatra Mala antanta 'varnostni pakt kot sredstvo za konsolidacijo evropskega mirti m da i
bodo istočasno odklonili predlog, ki ne bi vseboval enakih garancij za v* meje.
BEOGRAD, 6. Med zunanjimi ministri Male antante se je dosegel popoln sporazum glede načelnega stališča v varnostnem paktu.
Konferenca generalnih štabov Male anftants
BEOGRAD, 6. Bukareški «Vitorul» poroča, da se iv kratkem sestane jo v Buka-reštu generalni štabi Jugoslavije, Čehoslo-vaške in Romunije. Na konferenci se bo «aklepak> glede ustanovitve skupne vrhovne komande za slučaj vojne. Govorilo se bo baje tudi o.fvprašan-ju enakih uniform v armadah vseh treh držav Male antante.
Kralj Borb za narodni sporazum
BEOGRAD, 6. Zadnje vesti iz Sofije poročajo o nov? akciji kralja Borisa za sporazum z opozicijo. Kralj* je spne^el v avdi-jenci več uglednih pripadnikov opozicije tudi zemljedelcetv. Njih imena v javnosti niso znana, ker se boje maščevanja sedanjega režima. Gotovo pa je, da je zais.avil kralj ves svoj vpliv, da se likvidira izjemno stanje, v katerem se nahaja Bolgarija že ves čas po strmoglavi jen ju Stam-bolijskega.
Tudi v vladnem bloku samem stalno narašča struja, ki zagovarja narodno spravo. Njeni pripadniki opozarjajo na to, kako propada pod sedanjimi razmerami vse javno življenje v Bolgariji in kako pod njimi zlasti trpi gospodarstvo, ki je že zadnja lota v stalni krizi. Poudarjajo tudi, da je uživala Bolgarija še pred leti v svetu najboljši slovese, danes pa je njen ugled' padel na ničlo. Držaiva bi nujno rabila večje inozemsko posojilo, a ga pod sedanjimi razmerami ne more nikjer dobiti.
Cankov in njegovi ožji somišljeniki se tej spravaški struji z vso silo upirajo, češ da bi se ziast^ aeontjedelci ne zadovoljili s takim kompromisom, ampak bi porabili prvo priliko, da uzurpira jo sami vso oblast. Vencbu: pa je baje Cankciv pripravljen pro stjovoljno odstopiti, ako se dobi v sobranju večina za novi kur z državne politike.
O stališču Kge in makedonstvujuščih se ne m one doznati ničesar gotovega, njeni člani pa izjavljajo, da sta obe organizaciji nevtralni in da bosta podpirali vsako vlado, ki bi mogla nuditi garancije za konsolidacijo in okrepitev države.
Eksplozija muntcifskega skladišča pri Pkvm
SOFIJA, 6. Glede eksplozije municij-skega skladišča, ki .se je dogoc&a včeraj ponoči v bližini Plevne, se je doznalo, da so ekspltozijo povzročili komunistični aten tatorji. To se sklepa zlasti radi tega, ker je prejšnji dan v nekem kraju plevenskega okrožja izbruhnil velik požar, ki so ga pod netili komunisti.
poljsko razsodišče. 4.) Pogodba za nem&ko-češko razsodišče. Vse te bočke bodo morale vse interesirane -velesile podpisati istega dne.
za preplavanje Rokavskega zaliv«
PARIZ, 6. Gospodična Sion, ki je skušala včeraj preplavati Rokavski zaliv, je po hudih naporih opustila ta svoj načrt, ko je bila oddaljena komaj 32 km in 800 m od Douvresa. Preplavala je 68 km v 18 urah 28 min. in 30 sek.
Kmalu nato je sinoči polkovnik Freiberg odplaval z rta Gris Nez ter hotel doseči angleško obalo. Plaval je nepretrgoma vso noč do danes ob 13.45, ko je še 2 km daleč od svojega cilja opešal ter se vkrcal na barko, ki mu je sledila.
Prodiranje Francozov v Maroko
FEZ, 6. Uradno poročilo pravi: Na vsej fronti so francoske čete izvršile razne operacije ter pri tem vsilile povsod svojo voljo sovražniku. Pri vseh teh operacijah so pridno sodelovali tudi letalci, ki so z bombardiranjem sovražnih postojank dosti doprinesli k uspehom francoskih čet.
Ameriški rudcijf grozijo s stavko
V sporu bo posredoval Coolidge
NEW-YORK, 6. Pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov so bila prekinjena;
rudarji bodo najbrž proglasili 1. septembra splošno stavko. Delavci zahtevajo zvišanj« plač za 10 odstotkov. Domnevajo, da bo predsednik Coolidge posegel v spor pred izbruhom stavke ki •odredil razsodišče, ki so ga delavci pred osmimi dnevi odklonili	* _
Odhod Skx%ynskega iz Amerike
NEW-YORX, 6. >o tritedenskem bivanju v Zedinjenih državah je poljski zxmanjJ minister Stžrzynski odpotoval danes v Evropo.
Žverinsko početje Židov v Novem Sadu
NOVI SAD, 6. (Izv.) V mestu vlada silno razburjenje proti judom, ker so biK nekateri zasačerti pri rituelnem umoru otrok V zadnjem času je izginilo <v mesitu več otrok. Do sedaj so našli 3 Otroke. Tudi neko 11-letno deklico je policija rešila in. rok nekega satira. Žid je so silno zbegani, ker se bojijo pogromov. Razne deputaci/a so prosile oblastva, naj jih ščitijo pred zlostavljanjem.
Aretirana trgovca z dekleti
REKA, 5. Pri „ odhodu današnjega jutranjega zagrebškega bracvlaka sta bila tukaj aretirana neka Cezira W,C!iss iz Budimpešte in neki Bernard Festo iz Velike Ka-niže radi prekupčevanja z belimi sužnjami. Kakor se domneva, sta aietiranca v zvezi s pravkar aretiranimi prekupčevalci deklet v Zagrebu in Novem Sadu.
DNEVNE VEST!
(o oiffliuklt Dontviih v Polna
Stavka z gladoa v Sofiji
900 jetnikov stavka
SOFIJA, 6. (Izv.) V vseh jetmških zaporih, kjer se nahajajo politični jetniki, je izbruhnila stavka z gladom. Dosedaj stavka okoli 900 jetnikov. Jetniki hočejo že enkrat .priti pred sodišče. Posredovanje policije ni nič izdalo. Splošno pričakujejo, da se bo stavka razširila še na ostale ječe.
MH! odpotuje v London
Svrha njegovega potov«
LONDON, 6. Pariški dopisnik «Ttmesa» javlja o angleško-francoskLh pogajanjih, tićočih se varnostnega pakta, naslednje: Francoski m angleški vidiki glede varnostnega pakta so se tako zbližali, da bo sestanek obeh ministrov prinesel rešitev tega vprašanja. Obe vladi želita, da se odpošlje odgovor nemški vladi čimprej, tako da se pripravijo tla za odločilne pregovore v Ženevi. V Parizu menijo, da se sestane ta Briand m Chamberlain v Londonu koncem prihodnjega tedna. Brezdvomno bo Briand izrabil to priKko v svrho pogajanj glede francoskih dolgov v Angliji.
O angleško-francoskih pogajanjih piše dopisnik «DaUy Heralda* to-le: Prekinitev pogajanj glede dolgov predstavlja znaten Caillauxov neuspeh. Ako se bo posrečilo Briandu, da odpravi nesoglasja angleškega in francoskega zakladnega urada glede plačevanja dolgov, bo Cai!lauxov prestiž padel.
Nadalje je Briandovo potovanje v London v zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji. Francija in Poljska sta zelo vznemirjeni spričo angleške diplomatske akcije v baltskih državah. Obiska estonskega in let-skega ministrskega predsednika tolmačijo politični krogi kot predpriprave za ustanovitev baltske antante pod vodstvom Anglije. Taka antanta bi pomenila začetek vojne z Rusijo, v katero bi bili proti svoji volji zapleteni tudi Poijska in Francija. Briand bo skušal brezdvomno zvedeti od Chamberlaana natančne podrobnosti o teh angleških načrtih. PARIZ, 6. «PetH Parisieo* je prejel od Foreign Office« obvestilo, da prispe Briand v London prihodnji pondeljek
Vsebin mM zi vmtsni pakt
PARIZ, 6. «M«tfe» piše, da obsega načrt za varnostni pakt, ki ga je pripravila francoska vlada kot odgovor na ^tinjn nemško noto in o katerem bosta razpravljala Chamberlain in Briand v Londonu, štiri dele: 1) Rsnanski pakt, ki zagotavlja Franciji britansko pomoč v slučaju nemškega napada na Ren. 2.) Francosk©-britansko razsodišče. 3.) Pogodba za nemško-
Kolika važnost se pripisovala občinskim volitvam v glavnem mestu Sicilije, govori dejstvo, da ss je sam generalni tajnik fašistovska organizacije, gosp. harinacci, potrudil na agi-tatorično dedo na lice mesta, kjer je z znano temperimentnos,.jo, ki ne pozna nobenih mej, podž gal borbenost pristašev fašistovske stranke.
In fašistovska lista je res zmagala; priborila si je vehko večino v novem občinskem zastopu v Palermu. Fašistovska in fašizmu naklonjena glasila pozdravljajo seveda ta uspeh z izrazi velikega zadoščenja in jo označujejo kot pomen in posebno znamenit do.kaz, kako se talijanski narod vedno bol; približuje fašistev-skemu režimu. Vendar ni — in to je značilno — tistega hura-razpoloženja, ki bi ga bili pričakovali. Precej vode v penečo čašo priliva dejstvo, da je bila udeležba na volitvah minimalna. Glasovala je malo nad tretjino volilcev. Vseh vpisanih volilcev je bila nad 100.000, glasovalo jih je okoli 38.000. Večinska lista ;e dobila okroglo 25.000 glasov, torej nekako četrtino vseh vpisanih volilcev. Pa tudi iz drugih razlogov ni zmaga taka in tolika, .kakor jo je želel in hotel Farinacci.
Značilen ie komentar «Tribune». Opozicija je — tako piše — sicer tepena, vendar pa ni izgubila vsega, posebno pa ne časti. Porazen pa j« nespravljivi ekstremizem, G. Farinacci je — tako ugotavlja rečeni list — proglašal, da je pridobil vso Sicilijo s svojim gromovitim <^veni, vidi, vici». V resnici pa so morali — če so hoteli zmagati — sprejeti v listo vse elemente, ki so se ponudili. Zgodilo se je tud,i da se je vzpostavil tisti demo-liberalni blok, ki se je v letu 1919. boril proti vladni listi Nittija. Fašizem1 se je odcepil od narodnih sil ter se združil s tistimi, ki so se tedaj smatrale za protinarodne. Zmešnjava pa se je povzpela na višek s tem, da je vodil borbo eden ministrov v kabinetu Facta, proti kateremu se je postavil fašizem v trenutku svojega pohoda na Rim. (Kaj značilno je tudi dejstvo, da bo bržkone prihodnja župan coote Tagliavia, ki se je pred malo tedni boril v vrstah — opozicije). Ob takih razmerah je bil opozicijonalni blok zopet premagan, toda ni povod« za veselje.
Volilno gibanje se je vršilo v polnem na-sproistvu z navodili, ki so jih dajali glavarji fašizma v teh zadnjih časih. Je to — pravi <tTribuna» — zmaga, ki bi jo mogli imenovati Pirovo zmago. Še dve, tri take zmage m ekstremizem i ostane legenda. Mi bi bili prvi, ki bi se veselili tega, če bi ne pri tem trpela politična doslednost in dostojanstvenost, ki sta ! — tako zaključuje — stara tradicijonalna čednost italijanskega naroda, ki je nočemo žrtvovati niti za pobijanje tendence, ki smo ji sicer nasprotni že dolgo!
Po teh izvajanjih v «Tribum», ki je — kakor razvidno iz zaključnega stavka — nasprotnica nasprotnikov fašizma, moremo razumeti, zaka> ni pravega veselja na zmagi v Palermu.
Opozicijonalni «Giornale d'ltalia» — glasilo starih liberalcev — pripominja najprej pikro, kakor da so liberalci skozi dve leti nesebično stali fašizmu ob boku in kako da niso dobili za to nič drugega, nego vrsto — brc. Potem pa piše: tFašis'.ovska vlada in njena stranka sta ustvarila v deželi položaj, ki ga pravi liberalci ne morejo sprejeti. Dokler ne bo vzpostavljena ustavna in- zakonita normalnost, dokler ne bodo zavarovane pravice državljanov, dokler ne bo vzpostavljena enakost strank in oseb napram suvereni državi: dotlej opozicija ne more odnehati, marveč se bodo *— kakor bo le možno — nadaljevale borbe, kakršna je bila ta v Palermu, za obrambo svobode. Ni torej liberalna opozicija, marveč vlada, do katere naj 9e «Popolo d'Italia* (glavno fašistov-sko glasilo) obrača z vprašanjem, kaj misli ukreniti.«
Opozicija napoveduje torej nadaljevanje boja, kar bi kazalo, da zmaga v Palermu nima tistega pomena, ki ji ga pripisujejo fašistovska glasila, najmanj pa tistega učinka, ki ga je napovedoval g. Farinacci s toliko samozavestjo. On je pač prišel v Palermo, videl, govoril gromovito, ali — zmagal ni! Vsaj tako ne, kakor je bilo v njegovih računih.
— Na naslov pošta« uplini V sredo nam zopet ni bila pravočasno dostavljena korespondenca iz Gorice, de prav ye bila ista -pravočasno oddana na goriški pošti. Dovoljujemo si vprašati slavno poS'no upravo, čemu sploh služijo ekspresne pošiljat/ve?
Ako kdorkoli odpošlje ekspresno pismo ob gotovi uri, računa z gotovostjo, da bo to pismo
ob gotovi uri tudi dostavljeno adresatu. Drugače bi se poslužil drug h prometnih sriids.ev kakor n. pr, telefona, brzojava ali pa bi celo peš nesel pismo iz Gorice v Trst v zavesti, da prične prej on peš v Trst nego ekspresna poštna pošiljata v v roke adresata. Ako sJavna poštna uprava gorenje gotovosti ne more nuditi, potem je bolje, da vzame ekspresne znamke iz prorpeta, da ne bodo državr^ani izpostavljeni večnim neprtfiltam in mnogokdaj tudi občutni škodi.
Slovenski javnosti!
11. avgusta podeče leto, odkar je zadela nas Slovence ogromna, neoceiiljiva ne-s(»ča. Najboljši sin naše zemlje, 2b-letnt cr. tClement Jug, je omahnil preko Triglavske stene v prepad, ko je bil zastavil še le prve ogromne stopinje na poti svoje genijalne duševnosti. Z orjaškim naporom in neumornim delom se je v nekoliko letih duševno- -osamosvojil ter si utrl lastno pot v modroslovju, V še krajšem času je postal najboljši in najdrznejši slovenski planinec. Tuji znanstveni svet je že obračal poglede nanj. Naš najvišji slovenski znanstveni zavod je pripravil njego»va dela za izdajo. Osrednja planinska društva so mu že postavila oziroma mu na obletnico smrti postavijo spomenik.
Slovenci v Italiji nismo še niti s prstom ganili, da bi ohranili spomin svojemu velikemu rojaku. Kultura narodov se pozna po tem, kako časte svoje sinove, je dejal velik mislec. Ne smemo si nakopati sramote, da bi tujina bolj slavila in poznala naše velikane kakor mi sami. Zategadelj se je osnoval odbor za proslavo spomina dr. Klementa Juga z namenom, da mu postavi spomenik. Slovenska javnost, priskoči mu nravstveno in denarno na pomoč!
Gorica, dne 29. julija 1925. Odbor za proslavo spomina dr. Klementa Juga, Gorica, Via S. Giovanni 7
A kad. fer. društvo «Adrija» v Gorici Josip PavKn m. p., predsednik Planinsko društvo v Gorici Rudolf Ivan m. p. Zveza prosv. društev v Gorici Dr. Just Bačar m. p.
Planinski klub «Krpelj* v Tolminu Rejec Albert m. p. Planinsko društvo v Trstu, V. F. Filzi 10,1.
Dr. Edvard Sla vik m. p.
ZAHVALA
Športno društvo «Adria» si šteje v prijetno dolžnost se zahvaliti cenj. konsorciju lista «Edinost» za podarjeno kupo v svrho spodbude kolesarskega sporta med slov. mladino. Ob tej priliki se na^topleje zahvaljuje tudi vsem onim rodoljubom, ki so prispevali z denarnimi prisj>evki za nakup sveJtinj tekmovalcem dirke dne 2. VIII. t. L Nadalje gre najlepša zahvala kraškim županom, ki so skrbeli za vzoren red po vaseh, koder so šli dirkači. Najlepša zahval« komenskira dekletom za časten sprejem dirkačem s cvetjem kakor tudi cenj. občinstvu za ovacije in spodbudo. Obenem se zahvaljujemo g. zdravniku in omm ggM ki so spremljali dirkače z motornimi kolesi.
Odbor S. D A.
Društvene vesti
— S. D. Atfksa sklicuje za danes sestanek vsefc članic da -čkmov, kajteri se vrši pri Sv. Jakobu. Pozivajo se člani in članice, da si pre-»skrbijo po dve sliki za Športno Udruženje.
Iz tržaSkega življenja
Dfztn roparski napad v predora Si vida
Včeraj se je pripetil v našem ma^tu dogodek, ki spominja na predrzna zločinska dajanja, prosluiega tolovaja Ivana -C o Sarina. —I Neznan lopov je pri belem dnevu napadel v, predloru Sv. V{da ustu£>enca neke vielike tržaške firme in ga oropal za velik zna sek de-nat$a.
•EDINOST*
V Trstu, dne 7. avgusta 1925
i fertev drznega tclovarstva je 35-Vetni iziir-^eveiec Gustav Pubak, stanujoč v ulici A\a<ton-bul& št. 10, star is za«ie.sty-v uslužbenec Zadruge trgovcev z jestvmami, ki ima svoj »edei * mi 6. Franccsco it. 16. Pmhe'ku, ki ye nasoeičen pri omenjeni fimii preko 20 let, je kilo poverjeno Lztirje vanje računorv pri ra-znih. trgovcih, s katerimi je bila njegova firma v kapčijsklh zvezah* Vršil je to	z vzorno
poštenostjo in zanesljivostjo. KaJkor navadtno vsak Čeferteik, fe dobil Puhek -včeraj nalog, da uiir-a pri raznfh tngovcih zapadle račune. Med drugimi je imel iztirjati par vtsokh zneskov v Mii ah. Okoli 10. ure je mož odpo-toval tja s i mikom in Junaiki opravfl svof posel- Čefz do->ro uro se je zopet vrnii s parnik*cttn v naše mesto. Da bi prej prišel, se je vrnil s par-nikoin. ki prevaža delavce iz Milj v ladjedel-srico 5. Marco in obratno. Iz ladjecbefriice se je mož napotil naravnost v mesfi«, boleč preudati tvrd&i izlirjanii denar, ki ga je nos3 v osakati torbici pod paaduho; poleg raznih računov fe bilo spravljenih v njej kakih 25 000 lir v gotovini. V pičlih 10 minutah je Puhek dospel v predor Sv. Vida. Ta predor je, kakor znano, precej samoten in mračen, zato ni nič čudno, da ni bilo tndi ob tistem času v nr,em iive duše. Ko je Puhek dospel približno do sredine predora, je nenadoma začni za.dal} na.g'ic kora-ke. V naslednjem trenertku ga je dohitel približno 30-leien, vvsokorastel mladenič ta nameril nanj revolver, rekoč z grozečim glasom: ^Izročite mi torbo! sicer ..® In pri tem je približal cev revolverja proti Puheškovim prsim. Puhek se je ozrl naokoli. Bil jo sam z neznancem. Poslalo mu je tesno pri srcu. vendar pa ni hotel dati iz rok dragocene torbe. Toda lopov ni čakal; z na,glo kretnjo mu je iztrgal torbo, se obrnil in se spustil v be£ proti ulici San Marco Puhek, ki se je kmalu otresel hipnega presenečenja, jo je ubral za njim. Večkrat je bil že blizu lopova, toda vsakokrat se je moral ustaviti, iker se je ta pri begu venomer obračal nazaj in mu grozil z revolverjem. Ko sta pri«Ja iz predora, io je lopov ubral po stopnicah nad predorom proti ulici Besenghi. Puhek mu j* bil ves Čas za petami m vpil na vse grlo na pomoč, a zaman; nikjer ni bilo videti žive duše. Na vrhu stopnic ie Puihek dohitel begunca, toda lopov se je zopet
Obrnil kn naperil grozeče revolver navij, rekoč, ua; se pobere, če mu je koia draga. To pot je Ptrheku zmanjkal pogum; uviderli, da se ne more postaviti po robu oboroženemu lopovu, je opustil nadatjno zasledovanje. Hitel je na bližnji policijski komesarijat v ulici A. Vespucci m tam prijavil dogodeit kobmsarjn Mrazu. Ta je nemudoma odposlal vse razpoložljive policiste na lopova. Toda ropar je medtem izginil. Vendar pa ie upanje, da bo prišel kmalu pravici v roke, ker ga je Puhek dobro opisal m dejal, da bi ga spoznal na prvi pogled. Poizvedovanja se nadaljujejo.
Strnišu mreto v PMorese
Letalo ubilo dve gospodični, eno težfao ranilo.
Včeraj opoldhe se je dogodila v Portorose strašna nesreča, ki je zahtevala dhre človeški žrtvi. Par minut pred poldne se je letalec Alfred Anigiorotti spuščali s svojim hidroplairtom na morsko gfiadtino v bližini pomola, k-Jer se je kopalo več letoviščarjev. V zadln^em hipu je pilot zapatzii, da mu je na (mestu, tk;er je nameraval pristati, na poli majhen čolnič, v katerem je bilo več &flidi. Hodeč se ogniti čol-niou, je pilot zavil nekoliko vstran, pri tem pa je zavozil tik nad iz -vode moJečo sfkalo, na kateri se je nahajalo več 'kopališčnikov. Letalo je zade&o ob dve gospodični ter jima skoro docela odtrgalo »g&avi; neka druga gospodična je bila »težko ranjena. Žrtvi rftrašne nesreče sta Nella Pittoni in Dina Maifcovichj obe iz Trsta; prva je hčerka bivšega socijali-stičneiga poslanca Valentina Pittonirja.
— Odmevi krvavega pretepa. Kakor smo poročali včeraj, je predsinočUjim prišlo pri evaugelislični cerkvi za glavno pošto do pne-►ira med dvema neznanima težakoma in 22-
letnim testeninarjem Aldom Penzo, stanujočim v ul. Torre bianca 5t. 25. Pri prepiru, katerega vzroki so po do sedaj okolščinah čisto malenkostni, je bil Penzo nevarno ranjen z nožem v ^_________________
vrat in prsa. Kot osumljen, da se ie udeležil j našemu narodnemu poslancu g. dr. Wilia prepira in zabodel Penzo, je b^l včeraj zjutraj <ja je isposlovat na merodajiiih mestih, da
O, 1 _ • J.2.1. T* „ L:__r-♦ oflnr » _ _ j____11 __! __1«	M Ir	~v inotPTi
nikom, ki jo sedaj ittejo, da bi ji oteli pri- VDOVEC srednjih let, uradnik, z otrokom, ZALOGA oglja in premoge v Trstu, Via Zo~
aretiran 34-letni težak Italico Mete, stanujoč v ulici Maftcanton št. 15. Mož je bil pridržap v zaporu, čeprav taji, da bi se bil udeleid pretepa.	_
Masti z Goriškega
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI | s sporedom: 1) sprejetje novih P«vil; 2) do-
_	. polnilne volitve iunkcnonarfev; 3) slučajnosti.
— Društvom v opozorilo. Društvene poslov j	Odbor,
ne kniige «Zvez<e prosvetnih društev« v Gorici j
so dotiskane. Vse knjige — po številu devet | — Turneja Dramatičnega društva t Gorici — veljajo L 22.50 (dvaindvajset lir in pol); po | V nedeljo diae 9. t. m. ob 17. uri nastopfjo pri pošti 4 lina več. Naročajo se pri Narodni Sv. Luciji člani goriškega dramatičnega dru-kn;,igarni v ulici Carducci 7 v Gorici. Knjige so j Jtva z Bevkovo «Smrtaia poteza«. Na programu zelo lične, vse v velikosti pol poslovnega pa- j je tudi A. Cehova veseloigra v enem dejanju pirja, ter deloma vezane, deloma v kartonu, j «Snubač». Režira g. Ciril BratUi. Cene: Vstop-Vsa društva, posebno ona. ki so bila v uporabo ! nina L 3, I. sedež L 6, II. sedež L 4. kniig že uvedena na zadnjem Organizacijskem j — Planinsko društvo v Gorici bo priredilo tečaju, naj si jih čim prej nabavijo v lastno
korist in zaradi točnega in zanesljivega društvenega poslovanja — Tajništvo.
—	Udeleženci »Organizacijskega tečafa« ki žele sliko tečaja, naj se zglase v društvenih prostorih ali pa naj dopošljejo po pošti 12.50 lir. — Tajništvo.
—	Mandclinistični krožek v Gorici. (Tečaj za naraščaj). Tiho* toda vztrajno delo je rodilo uspeh. Po dveletnem nepretrganem delu ima "Mandolinlstični krožek® svoj dobro iz-vežbani glasbeni zbor. Toda to še ne zadošča. Krožek hoče zbor številno pomnožiti, ter ga dvigniti v njegovi vrednosti. Zato priredi zopet nov večmesečni tečaj za mandolinističn{ naraščaj.
Pozivamo resno goriško mladino, fante in
v nedeljo izlet na Škrbino. Odkod iz Gorice jutri, v soboto, ob 17.15 z državnega kolodvora, prihod v Sv. Lucijo ob 16. Prenočilo se bo v Ravneh Žabčah.
—	Razstava slik Odbor marhiviega ki lepo procvita>očega umetniškega krožka pripravlja v teb dneh individualno razstavo znanega goriškega slikarja proi, Ivana Cargo v lepi društveni dvorani v Via Monache št. 14.
Zanimiva razstava bo otvorjena v nedeljo, d rt? 9- t. m. in ostane odprta občinstvu do nedelje, dne 15. -t. m. in sicer vsak dan od 10-13 in od 16-18. Vstop prost.
—	Šempeter. Društvo «Prešeren» je ob priliki veselice društva «MIadina» pokazalo, da mu je res vc4iko do složnega in mirnega dela — To svoje delo hoče pokazati v soboto 15. t.
iTuu VA ki |im * »aie	v sobo-
naprej, da sa poslužijo te ugodne prilike v čim lepšem številu, sebi v izobrazbo in zabavo, našemu ljudstvu v Čast in veselje. Vpisovanje vsak dan od 2—6 ure pop., 1®
to v Šempeter — Iz Podgorja pod Skrnafeom. V soboto, 1. t.
m. se je pri nas ustanovilo izobraževalno društvo pod imenom ^Cvetoči Slavnik*. Novo društvo je začelo takoj t delovanjem na pro-
ob nedeljah od 9—12 ure dop ; ob torkih in Jvetnem ^^
petkih od 9. ure zvečer dalje v društvenem ,	noAŽkmf* «Moafta» Unrav-
prostonu v ul. S. Giovanni 7, I. — Požurite] — »otr »vnaie^ ^JiUirzga r*0«*- ^tZ ^ ker se vpisovanje zakijuči s 17. avgusta « »vet gorskega -Monta,^ ^<>val « no-Ll. Istega efee ob 8 uri zvečer sestanek vseh < ve ga ravnatelja zavoda g. dr. ^oFratmcha. »deležev * Mandolini stičnega tečaja,. J Kakor znano, ?e btl dosedaj ravnatelj zavoda
Odbor.
— Voiče. V soboto, 1. in v nedeljo, 2. avgusta, je «Brekio in pevsko društvom v Volčah uprizorilo v dvorani župnišča Jelenovo dramo v Štirih dejanjih »Doidp in Čehovega *Snu-bača». Ta drama je zelo priljubljena naštrrl ljudstvu, to pa zato, ker je vsebina vzeta isč vsakdanjega življenja našega pripro^tega ljudstva. V lem delu nam pokaže Jelen, kam lahko privede nesložnost in nepremišljena potratnost v družini še tako lepo posestvo. Tekom dejan/ nam pokaže tipe, ki jih vsak dan srečamo. Odigravajo se prizori na odru, ki se vrše dnevno med nami. Le zadnji dve dejanji na odru ne prideta do prave veljave, morda je pisatelju zmanjkala dramatična snov.
Pod režijo g. Manfreda, ki je tudi sam nastopil v treh vlogah, so igralci celotno podali prav lepo svoje vloge. Scenerija je bila dobra, le ško4? da ni bilo električne razsvetljave. L 0.20 komad.
Gospodinja Ana je podala svojo vlofto kot jč K oienaiu bo treba dostaviti: daj nam Bog bilo želeti. Istotako so bile dobro podane vloge Angele, Ivanke in Tončke. Posledica, še jako mlada i£railka. nas je presenetila s svojiim sigurnim in lepim nastopom Stric Tonej je bil prava dobričina, Ie tu pa lam se ni vedno zavedal svoj-e starosti, to pa v momentih razburjenja, kar <kažer da se je vživel v prizor. Vloga študenta Mirkota, ako upoštevamo, da je radi stanu najtežja, je bila primeroma dobro izvajana. Njegov brat Tine je tudi dobro pogodil svojo naJogo. Le nekateri prehodi niso bili dovolj dobro podani, Česar je seveda krivo njegovo nezadostno obvladanje glasu. Toda z več nastopi se tudi to pridobi. Živo sfciko našega oderuha smo videli v vlogi krčmarja. Mlinariev Lojze in Ški^anec in ostaii so pač >odaVi s svojimi pasivnimi vlogami, kar je
g. Jakoočič
— prihodnji lnn^jrri društva «Pro Moatabus et S0vfa*» Na XIH. kongresu furlanskega društva «Pro Montibu® et Silvu* je bil spre^t sklep, da se bo vrfil prihodnji, t. j. XIV. kongres društva spomladi prihodnjega leta v Gorici. S kongrasom bo združen izlet zborovaloev v trnovski gozd. Razen tega je bH sprejet sklep, da se člani društva korporativno udeležijo lovske razstave, ki se bo vršila v septembru tekočega leta v Gorici.
_ Vsakdanji krah — dnsl|L Kakor drugod
po Italiji, tako je tudi v Gorici s 1. avgusta znatno podražil vsakdan^ kruh. Pekovski mojstri so sklenili, da fco od 1. avgusta "nadalje
kilogram belega kruha stal L 2,40, kilogram celovitega kruha L 220, fctruce od 1 kilograma L 2.50, štruce od pol kg L 1.30, kilogram kruha iz turšice L 2.20 in majhni komadi kruha Po
p« _ _
blo mogoče. Vloge so bile dobro naštudimne, k vpaaanje bi moralo biti hitrejše. Omeniti pa je treba, da je večina igralcev pri «Domu» naslopva prvič. Vendar so se žc s tem nastopom uvrstili med najboljša naša podeželska dramatična osobja.
SiedU je Čehov «Snubač», ki je bil vrhunec prireditve. Morda ja gledalce navdušilo veseio razpoloženje te enodejanke, da se jim je talko priHubila. Pred igro in po igri je domači, tamburaški zbor igral na dvorišču pred dvorano. Sami mladi, fantje in dekleta, ki so pokazala, kaj more napraviti dobra volja in vztrajnost v kratkem času šestih mesecev. Prireditvi nista bfli obiskani, kot je bilo pričakovati. Glavna krivda teimi je pa neugoAao deževno vreme, ki je onemogočilo .udeležbo sosednih vasi. Zato bi želeii in priporočamo, da bi se eno eimed prihodnjih nedelj igra ponovila.
— Gorka. Izredni občni zbor -Mandolini-stiCnega krožkas se Vrii danes, v petek, dne
cenejši vsakdan^ kruh!
Sem knrifeve Wiwit>)i v Vifeso. V tor»»k popoldne se je vršila v Vidmu kraljeva komisija za izredno upravo furlanske pokrajine. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil predsednik on. Gino di Caporiacco novoimenovana člana komisije, gen. Ronchi-ja m cav. Radina - Dereattija. Gen. Ronchi se je v svojem. in v imenu svojega tovariša zahvalil pred-sednitu za topli in prisrčni pozdrav. Nato i« prešla komisija na dnevni red aeje, tekom katere je razpravljala in sklepala o sledečih z+0 devah, ki prihajajo v pottev tudi za nekdanjo goriško deželo.
Komisija je sklenila prispevati s 25* pn nakupu bikov pisano-rdeče pasme za ravni del GoriSke in bivši vipavski okraj. — Za poletni tečaj za drugorodno učiteljstvo, ki se bo Se v tekočem letu vršil v Vidmu, je komisija nakazala podporo v znesku 3.000 lir. — Za razširjenje arhivnega oddelka pri deželni knjižnici v Gorici je komisija sklenila prispevati z zneskom 3.000 lir, aH pod pc^go em, da prispeva z ravnoistim zneskom tudi goriško mesto. —-Nadalje je bil sprejet sklep prodati na javni dražbi Fogarjevo posestvo v iPevmi pri Gorici, ki je bilo radi lažje prodaje razdeljeno na več manjših delov.	_	_
Končno je komisija razpravljala še o številnih drugih zadevah, tičočih se redne uprave pokrajine, najdeničnice, norišnice in goriftkega hipotehničnega zavoda.
— Vse bom pobrala, kar imam Tako je naredila po narodni pesmi 25-Jetna Alojzija Ber-nik iz KambreŠkega, toda le s to razliko, da je od svojega vzela le lastno nezakonsko hčer, od svojih roditeljev pa njihove prihranke v znesku 11.900 lir in se je z njimi napotila v
hranite sta rite v.
—	Smrt v fmsJil. Ob cesti med Kalom in Kanalom so našli mimoidoči v prepadu mrtvo truplo približno 60 lat starega moža. Preiskava, katero so uvedli orožniki, je dognala, da je mrtvec 65-letni Franc Testen iz Mišjaka pri &a£u. Pred dnevi se je Testen odstranili iz hiše pod pretvezo, da gre nakupovat živila, in se od tedaj ni več vrnil. Ker je Testen v poslednjem času kazal znake duševne zmede-denosti, se domneva, da se je sam strmoglavil v prepad.
—	Ognjeni jeziki. Pretekli teden je bil na Goriškem pravcati požarni teden, kajti požar je divjal kar v treh občinah goriške dežele.
V	soboto ponoči je zgorela v Mariansu tovarna stolic tvrdke «Francesco Farzari & Co.» Požar, ki se je hitro razširil na celo poslopje, je bil najbrže povzročen od strele. Po požaru povzročena škoda znaša L 300.000.
V	Mirnu, pri »Grabcu* je izbruhnil ogenj v tr,govini: Ivana Lestan fn je najbrže nastal od svetilke, ki je brlela v trgovini. iCer je bila že pozna noč, so opazili mimoidoči ogeni Sele tedaj, ko se je bil razširil Ha prvo nadstropje. Po dveurnem napornem gašenju se ie končno posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Škoda znaša približno 20.000 lir.
V	Sempasu se je vnel senik posestnika Ivana Bufolin. V kratkem času je ogenj vpepelil seno in senik, čigar streha se je zmšila z velikanskim treskom in ropotom. Domačini in orožniki so z velikim trudom preprečili, da ae ni ogenj razširil tudi na) sosednja poslopja. Škoda znaša približno 10.000 lir in je krita z zavarovalnino.
_ Komen. Kakor jte že poročala «Edinost»,
je bil ustanovljen v Komnu za njega okraj registrski urad. Ta že posluje tu od 1. julija t. L Menda se preseli pozneje v drugo poslopje, (kjer je bila prej sodnija) ko se tam preurede prostori. Tako se vsaj govori. Hvaležni smo
* J WiHanu,
_r________________se
je ustanovil pri nas ta urad, kajti z materijal-nega stališča je s tem jako mnogo pomagano Kraševoem.
Vedno smo pričakovali, da se nam vrnejo tudi davčni uradi. Saj se je že govorilo pred leti, da je to gotova stvar. Toda v začetku je bila ovira ta, da mora občina preskrbeti primeren prostor. Ko sre je to imelo zgoditi, pa je bil vzrok, da se ni ugodilo naši želji, izgovor, češ, da ni dobiti primerno sposobnih uradnikov. Komenski oddelek davkarije je ostal torej i nadalje v Sežani, dokler ni bil priključen ajdovskemu davčnemu uradu. Tako čakamo še vedno. S tem pa mora naše ljudstvo nositi veliko breme, kljub temu da ga že tarejo neznosni davki. Koliko stotisoč lir ima radi tega Komen in njega daljna okolica zgube, si lahko vsakdo sam izračuna. Spomnimo se le dveh glavnih slučajev izmed mnogih: 1) nabava posestnih pol v Sežani tekom dobe prijavljanja vojne Škode in 2) zadeva odmere hišnih davkov, ko smo se hodili pogajat radi njih višine na davkarijo v Ajdovščino. S kakimi stroški je bilo samo to dvoje združeno, vedo le precfobco naši ljudje, saj menda skoro ni pri nas več baše, iz katere ne bi šel vsaj eden na to za nas tako težko pot. Če računamo samo one poti v Ajdovščino, se naberejo že lepe svote. Čejwav bi ne "^f®*?" vali dnin, ki so tudi mUrodajne, kajti radi slabili zvez in oddaljenosti naših krajev z. Ajdovščino, zgubi človelk nafcnanj ce# dan. V slučaju. Če bi bili priključeni v tem oziru k Gorici, bi se zmanjšali ne samo potni stroški, temveč so tudi zveze boliš«.
Obračamo se tem potom s Prošnjo na našega narodnega zastopnika g. dr. WiHana, da bi se vnovič zavzel za nas Kraševce na pristojnih mestfc in nam šeJ dobrohotno na roko, kot vedno in ob vsaki priliki, ko gre za potrebe našega naroda, da bi se nam vrnili davčni uradi, oziroma, da se nas-vsaj prideli k davčnim uradom v Gorici.
Seveda je tudi dolžnost naših žapanov m občinskih zastopov, da se tudi oni sami zavzamejo za stvar, kajti tfre za dobrobit tako občin, kot tudi nas samih.
Končno omenjamo, da bi nudil Komen s svojo okolico dovolj dela in kritja stroškov novemu davčnemu nradu, ki bi se tu ponovno ustanovil. Sej se fe izplačalo pred leti, ko »o bile manjše dajatve.
— kMK Pretekli tedien so trgovci z ničvrednim porcelanom pripeljali v naše mesto
več voz tega slabega	* "	raz'
poči, če se vfcje vroča jed ^i voda v tako f>o-
£>do. Ljudstvo m ie pri teh ™zovih kar in trgovci «0 v h^pu prodali to svoje blago. Čudimo se naivnosti naših Ijodi. ki v sedanji draginji mečejo svoj denar za tako iaro, in jak* smetoo je gledati, kako se ljudje »koro tepejo
za malo vre dno blago.	.. . *
_ Posaatnčca in gostifcičarka Manja Sep.2-
tavec je poleg svoje goatiine m »ekdan* ledenice zgradila prostoren javen hlev za nad 2P glav živini«. Ker je to edini večit Mev za voa-Ste v sreidint naSega mesta, je gotovo, da se ga bodo naši okoličan »k i vozniki, ki priha|afo ob raznih opr**A In prilikah v naše mesto, radi posluževali, saj je bfla pa tudi res velika
£0treba takega jay»ega hleva v sredini mesla
er je nekdanji javni hlev pri bivši gostrtau pri «Črnem orlu* že dalj čaaa zasedeto po vo^a-*tvu. Posertnico, ki je pred par leti potoneta, na* m okoliČanAim voznikom topio priporočamo.	———
•oran« porotna.
DEVIZ®:
Trs t, 5. avgusta. Amatordam od	ie'1180-
Beig*a od 15M.— da 126 —; Paria	Ig-Jg
Lom&a od 1*3 75do 134.- ;»ewYofk od 27.45 do 27.63; Šjiaaija od 39«.- do 400.- ; Svi« od" 534. — de	; Atene od	Bartin
od 655— do «60.- ; BakareŠt od 14.- do 14,50: Praga od 81.50 do	O^
0UW85; Duaj ed %J0990 do 0.0;VW; Zagreb od 49.40 do 49.80.
VALUTE:
Trst; 5. avgusta. Avstrijske kroa« od 0X>338 do 0.0396; dinaijl od 49.20 do 49.70; dolaqi od 27.3* do 27.50; »ovci po 20 frankov od 106.— do 110 —; funt Šteti ing od 1H3.(K) do 133.80.
Ziirich, 6 avgu-ta. Italija 18.70; Lovori 25.U5; Pariz 24.15; New-York 515; Beograd 9.2623.
BensČuske obvesniee 72.25.
želi znan a v svrhe ženitve s inteligentno gospodično ali vdovo od 26—30 let. Samo resne ponudbe s sliko pod -Srečna bodoč-nost» na upravništvo «Edinosti». Tajnost zajamčena.	1094
POROČNA soba iz črešnjevega lesa, se proda. Caprin 5, I., vrata 6.	1096
GOSPODIČNA, vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme k otrokoma v popoldanskih urah- Ponudbe pod «Vzgojiteljica* na upravnifttvo.	1088
BABICA, avtorizirane sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Gnili a 29.	64
DrJust Bačar
venzoni 4, se proda. Kupec naj se zglaei pji lastniku ifitoiam.	1G90
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi naše ljubljene, nepozabne hčjeske
SILVE
zdravnik v Gorici m
fe odimtoval Is is ordinira le pilita
se tem potom najprisrčnej&e zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, in za vse dokaze iskrenega sožalja. Zlasti pa se zahvaljujemo preč. gg. duhovščini, g. dr. Bileku, vsem gg. državnim in privatnim uradnikom, gg. častnikom, gg. pevcem :<n p. n. godbenenm j druStvu, kakor tudi vsemu ostalemu občin-[ stvu.
Vsem še enkrat na^prisrčnejža zahvala. IL. BISTRICA, 4. avgusta 1925	577-
Žalujoča rodbina KINDLER.


t
Vsem soTOdnthora. prijateljem in znancem naznanjamo, da Je n«5a nad vse ljubljena soproga, mati in ta&a _
Marila Koren roi. Sedmak
gostilni Car ka
včeraj, 5. L m., ob 7. uri zvečer, po kratki bolezni, v 69. ietu svoje starosti izdihnila svojo blago dudo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, ob 10. uri iz hiše žalosti na zagorsko pokopališče. -
ZAGORJE, 6. avgusta 1£2">.	<574>
AntfraJ. soprog. Fran in Iva«, sina. Antonija por. Novak, Valentina por.
Ultmar in Mofilja por Turke, hčere. Fran Novak, Maks Ukmar ^	In Josip Turko, zetje
AUTOMOB1LNA PROGA Trsl-Lokev-Piva€a-Senožege
Lastnik R. Brunelli & Trst, Via U. Foscolo« Os rage Vectle, Telefon št. 606
VOZNI RED;
Cm Lir	Tsuja	
— ■	17.30	»
3.80	18.— {	
6 —	18.15 |	
7.50	1830	
9.80	19— i i	
POSTAJE
Maja
Trst, (P. Oberdan)	t! 8.45
Bazovica	j : 8.15
Lokev	I 8.—
* Divača	j 7.45
Senožeče	a! 7.15
im Lir
9-80 I 6— ! 3.80 i 2.30 j
— I
Listki za tja in nazaj : Ti'-Smitte m »bntie l 17— Trit-Di iis in Bbratto L 14.— 539	LASTNIK.
Srebrn denar, zlato, briliante
kupole po najviijih cenah edino
Alojzij Povh
na Piaua Garibaldi št. 2 prvo nadstropje
AKo krarllo m obraz
mozelčki madeži
trd niče
efells
bule
tvori
eezemi
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se po rajajo oosebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vod'* «Peartiaax», ki je gotovo sredstvo, rabljivc z največjo lahkoto in ki je na prodaj v \seb lekarnah.	t,J
Briljanfe, bisere, dragulje
platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo pa najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke
PorticI di Chlozza št. 1, tretje nadsfr.
Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18 ; v sobotah od 9 do 15. 67?
7. t. m. ob 9. uri z.več*r v društvenem lokala 1 dalino sftran. StariSi so nazaanui
mi napo i hčerk«
ABSOLVENTOMA trgovske Sole Oče skižbe kot začetnica. Ponudbe naj se požlje?o upravnifttvu Kata pod ^Začftaica*.	997
BOLA Švicarske pasme, proda 2i*ič Rudolf, tx-orož- govec v Skopem pri Dutovljah.