IZPOLNILA SE JIM JE dolgoletna želja REDNI VLAKI NA OBSOTELSKI PROGI — VELIKO PRIZNANJE ENOTAM JLA Letošnje praznovanje dneva borca bo v kroniki šmarske ob­ čine in njenili prebivalcev zapisano z velikimi črkami. Ta dan se je namreč ljudem tega območja, zlasti pa prebivalcem Obsotelja, izpolnila dolgoletna želja — vlak in to še motorni, jih je povezal z bližnjo in daljno okolico ter jim tako odprl nove možnosti za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj. Na vseh postajah od Kmnrovca naiprej, koder se je ustavljal lep moder vlak, so se zbirali ljudje in pozdravljali prve potnike. Kmalu po deseti uri pa je lepo okrašen motorni vlak zapeljal na šmarsko postajo, ki je bila prav tako ozaljšana s številnimi zasta­ vami in cvetjem. Tu je slavnost začela godba na pihala »France Prešeren« iz Celja, zatem pa je sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov inž. Andrej Marine (pozdravili številne domači­ ne in goste, med njimi Franca in Vinko Simonič, podpolkovnika Vučkoviča in Arsiča, nadalje pod­ predsednika OLO Krapina Drago- tina Juga, predsednika Občinske­ ga ljudskega odbora Klanjec Jo­ sipa Miličiča, zastopnike železni­ škega transportnega podjetja iz Ljubljane tov. Marinška in Zale­ tela ter druge. Ko so se šmarski pionirji predstavili s pesmico »Vo- zimio vlak«, je pred mikrofon sto­ pil podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jel­ šah Lojze Krivec. V prvem delu svojega govora se je v imenu pre­ bivalcev šmarske občine zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je bila prav v so­ cialistični državi uresničena želja, ki so jo tamošnji ljudje gojili že dolgo prej. Zlasti pa se je zahva­ lil enotam JLA, ki so pod vod­ stvom podpolkovnika Vučkoviča znova potrdile izredno navezanost armade z ljudstvom. Zatem je to­ variš podpredsednik poudaril ve­ lik pomen nove dbsotelske proge za gospodarski razvoj tega območ­ ja. Pa tudi približanje teh krajev industrijskim in upravnim sredi­ ščem bo omogočilo ljudem iz Ob­ sotelja, da se bodo še aktivneje vključili v gospodarsko in politič­ no življenje. Tu je še veliko ne­ izkoriščenih virov, ki bodo zlasti v kmetijstvu kaj hitro pripomogli, da se bo spreminjala podoba te dežele. Proga pa odpira ne le vse mož­ nosti za povečanje proizvodnje, je nadaljeval tov. Krivec, marveč tudi pogoje za znižanje proizvod­ nih stroškov. S hitrejšim gospo­ darskim razvojem na tem območ­ ju bo promet še bolj povezoval ljudi med seboj, spreminjal bo njihovo miselnost in bo tako vzporedno z gospodarskim razvo­ jem rasel tudi njihov kulturni nivo. Zraven tega bo nova proga pripomogla, da se bo tod utrdila stalnost ljudi, saj je to področje doslej dajalo največ sezonske de­ lovne sile. Z velikimi možnosti razvoja industrije, obrti, turizma, zlasti pa kmetijstva, se bo lahko sproščena in odvisna delovna sila na vasi zaposlila na svojem te­ renu. Na koncu svojega govora je tov. Krivec znova opozoril na velilk pomen izgradnje te proge, kot dela Skupnih naporov za za­ gotovitev lepših in boljših živ­ ljenjskih pogojev. Zatem je tov. Krivec izročil ta del proge v upravljanje predsed­ niku delavskega sveta železniške­ ga transportnega podjetja v Ljub­ ljani tov. Zaletelu. Lep in prisr­ čen program pa sta zaključili še mali pevki Metka Lešnik in Mar­ ta Hrovat. Po slovesnosti na železniški po­ staji se je razvila do spomenika padlim borcem dolga povorka. Tu je bila zalključna slovesnost v po­ častitev dneva borca. O pomenu j praznika pa je spregovoril pred­ sednik krajevne organizacije Zve­ ze borcev tovariš Romih. M. B. I Motorni vlak je pripeljal na postajo— Spodaj gostje na svečanosti POGLED PO SVETU Med velikimi vprašanji pretek­ lega tedna stoji nedvomno Alžir. Delegaciji za preliminarne raz­ govore sta se pogledali iz oči v oči v Melunu in sta delali v naj­ večji tajnosti, da hi zaradi kake ohjave ne hilo kaj škode za eno ali drugo stran. Glavni delegaciji še iiista sestavljeni. Alžirska stran hi rada v svojo delegacijo uvr­ stila tudi zaprte voditelje osvo- hodilnega gibanja, vsaj Ben Be­ lo. Preliminarne razgovore je s francoske strani indirektno vodil de Gaulle sam. Ahmed Boumend- jel pa je imel v Melunu na raz­ polago francosko letalo, če hi med razgovori moral po direktive v Tunis. Zadnja poročila niso ravno razveseljiva, ne z ene ne z druge strani. Skupnega poročila namreč ni hilo. Francozi pravijo, da so seznanili Boumendjela o franco­ skih pogojih, ki so v skladu z de Gaullovimi ponudbami. Ze to ni kaj prida, ta izraz! Namen raz­ govorov je po francoskem poro­ čilu le ta, da se končajo hoji čast­ no, da se odloči, kaj ho z alžir­ skim orožjem in da se zagotovi usoda borcev. To pomeni, da so Francozi dali razgovorom v glav­ nem vojaški značaj, le zadnja be­ seda o usodi borcev ima politično vsebino, ali vsaj utegnila bi jo imeti. Razume se, da so se na to poročilo takoj oglasili Alžirci, češ, ne bodimo lahkoverni, ne od- lagajmo orožja, dokler ni garan­ cije za svobodni alžirski plebi­ scit. Ta plebiscit pa ne ho svo­ boden, če se ho vršil v senci francoskih bajonetov. Vendar na­ zaj najbrž ni več mogoče iti, al­ žirsko vprašanje se bo, tako kaže, počasi le premaknilo z mesta, se­ veda ne brez težav. Spet je govoril Hruščev in to Џ istega mesta kakor pred te­ dnom, iz Bukarešte. Ponovil je svoje poglede na vojno in mir, ponovil svojo vero v zmago socia­ lističnih idej in očital megaloma­ nijo imperialistom, ki menijo, da bodo z vojno spremenili svet po svojem okusu. Dodal je, da bi Francija utegnila imeti pomemb­ no vlogo posrednika med Vzho­ dom in Zahodom. Konec junija je odšel Hruščev za osem dni v Av­ strijo s 70 člani spremstva in na Dunaju povedal podobne misli o miru, vojni in nevtralnosti. »Ne­ vtralnost ni nevarna za mir, zato ho SZ avstrijsko nevtralnost ve­ dno podpirala.« Medtem je SZ obenem s štirimi vzhodnimi delegacijami zapustila paritetni razorožitveni odbor v Ženevi. Hruščev je Kanadi in Ita­ liji poslal spomenico, zunanji mi­ nister SZ pa pismi Norveški in Danski, v katerih je razloženo, zakaj je SZ prekinila razorožit- vene razgovore. Soг^>jetski načrt o razorožitvi ni bil dovolj upošte­ van, zahodne delegacije niso za­ čele obravnavati bistva vseh pro- hlemoiy pri razorožitvi, delale so vtis, kakor da bi morala SZ od­ govoriti na vsa vprašanja, med­ tem ko bi Zahod še naprej dik­ tiral kontrolo razoroževanja. Kmalu nato so tudi ZDA predlo­ žile svoj načrt, ki seveda prav ta­ ko visi nekje v zraku, moskov­ ska »Pravda« pa je pospremila zadnja govora Hruščeva v Buka­ rešti z zatrdilom, da za zmago socialističnih idej ni potrebna svetovna vojna. Socializem bo zmagal z močjo resnice in pra­ vice. Tako nekako je izjavil nekoč tudi Mc Kennan, ameriški pozna- i2eíeí:.SZ^.. i .: Fisenhower je po vrnitrn iz Azije obljubljal v radiu, da ho še naprej delal za »močno, moderno in pripravljeno obrambo«, dokler ne ho ustvarjen resničen napre­ dek za razorožitev. Očital je SZ, da v Ženevi ni bila poštena, da ni imela dobrega namena. Kaj tak očitek pomeni, je vsakomur jasno, posebno, ker tudi SZ ne štedi s podobnimi očitki na ra­ čun ZDA. Svojo blamažo na Ja­ ponskem je Eisenhowr naprtil komunistom, poudaril pa važno zmago ZDA z ratifikacijo pogod­ be o medsebojni varnosti. Ni ču­ da, če tako gledanje močno kriti­ zirajo ne sarno na Vzhodu, mar­ več tudi napredno misleči ljudje na Zahodu in v ZDA samih. Nn. koncu pa je povedal resnico, ki jo v drugačni obliki oznanja mo­ skovska »Pravda« — da se mir ne more zagotoviti samo z orož­ jem. Torej status ouo — v polo­ žaju, v nazorih, v blokovskih spo­ nah sploh. Dokler ho tako, bo težko kaj napredka pri delu za mir. T. O. V zadnjem tednu po domovini Petek, 1. julija NA SEJI Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije so potrdili finančni načrt o razdelitvi sredstev republiškega sklada za gospodarske kadre. Sredstva so v prvi vrsti namenjena za gradnjo višjih strokovnih šol, nadalje za pomoč okrajem pri dograditvi strokovnih šol in za akcije republiškega pomena pri izobraževanju odraslih. Zraven tega so se odločili o prenehanju dela Zavoda za proučevanje organizacije dela in var­ nosti pri delu; ustanovili pa so Zavod za produktivnost dela in Zavod za zdrav- stлeno in tehnično varnost. Sobota, 2. julija NA PRVEM zborovanju koreografov in baletnih umetnikov Jugoslavijo so po dvodnevnem zasedanju sprejeli več skle­ pov, ki so pomembni za nadaljnje umet­ niško poglabljanje in organizacijsko utrjevanje jugoslovanskega baleta. Nedelja. 5. julija V POČASTITEV DNEVA BORCA je bilo v Sremski Mitrovici veliko zboro­ vanje, ki se ga je udeležilo okoli sto tisoč ljudi. Na njem je govoril pred­ sednik Zveze borcev Jugoslavije Alek­ sander Rankovič. Odkrili pa so tudi po­ kopališče tisočev sremskih Iborcev in rodoljubov. Ponedeljek, 4. julija PO VSEJ DRŽAVI so se nadaljevale proslave v počastitev dneva borca. Torek, 5. julija SVET ZA KULTURO LR Srbije je ob dnevu vstaje srbskega ljudstva podelil nagrade za pomembna dela na področju književnosti, glasbe, likovne, gledališke in filmske umetnosti, arhitekture, urba­ nizma in množičnega kulturno-prosvet- nega dela. Sreda, 6. junija NA POSVETOVANJU Društva inženir­ jev in tehnikov gozdarstva in lesne in­ dustrije LRS so obravnavali ključne probleme v gospodarjenju z gozdovi ter o načelih in programu strokovnega izobraževanja kadrov. Četrtek, ?. junija DAN VSTAJE srbskega ljudstva. Ta dan, 1941. leta okoli 4. ure popoldne je počila v Radjevini, vas Bela crkva, prva uporniška puška v Srbiji. Prvi strel proti sovražniku je oddal 2ikica Jova- novič-Španec. Pri tem je vzkliknil: V imenu Komunistične partije Jugoslavije vas pozivam, tovariši, da zagrabite za orožje in da se borimo za svobodo. SKRB delovnega cloveko v četrtek je bila v Konjicah pokongresna konferenca SZöt ki sta ji poleg številnih delegatov prisostvovala tudi član publiškega odbora SZDL Franc Lubej ter predsednik Okras nega odbora SZDL Jože Marolt. Na dnevnem redu je ђЦ I poročilo predsednika občinskega odbora SZDL Gvida Mra^i" in sekretarja občinskega komiteja ZKS Franca Ađamljeta,* Konferenca je zajela predvsem delo SZDL v konjiški občini v času med obema kongresoma, nje­ no vlogo in naloge v luči novih smernic in sklepov V. kongresa, po katerih temeljiteje prihaja do izraza neposredna vloga vseh čla­ nov SZDL pri soodločanju o zade­ vah, ki se nanašajo na nadaljnjo rast in krepitev komunalnega si­ stema,, in naposled gospodarski razvoj občine v prvih štirih me­ secih letošnjega leta. Kljub temu, da se je aktivnost dela SZDL v konjiški občini po­ večala in je zajela enajst tisoč enega volivca, pa ta številka še vedno ni dovolj visoka in govori o tem, da bo treba zastaviti vse sile za vključitev še ostalih pre­ bivalcev v organizacijo, zlasti pa za njih pritegnitev k aktivnemu sodelovanju pri reševanju vseh problemov, ki zadevajo posamez­ na področja in komuno. Občinski odbor, krajevni odbori in podruž­ nice SZDL {morajo postati tisti organi, ki se bodo zavzemali za skladen vsestranski razvoj komu­ ne, njih delo pa se mora odraziti v stanovanjskih skupnostih, hiš­ nih svetih, zborih volivcev in raz­ ličnih drugih svetih. Medtem ko stanovanjske skupnosti niso po­ žele takšnih rezultatov, kakršne bi lahko, če bi imele več opore še v ostalih množičnih organiza­ cijah, so posamezni sveti opravi­ čili svoje poslanstvo, vendar manj na negospodarskih področjih, kjer je bilo čutiti tudi premalo pove­ zave s SZDL. V konjiški občini je 12 krajevnih odborov, na po­ budo SZDL pa so jih ustanovili še 5, vendar vsi ti odbori niso na­ šli svoje prave vsebine dela in bo tu morala nastopiti SZDL kot ini- ciator, ki bo te organe popelj^i v življenje. Posebno skrb bo treba posve. titi mladi generaciji in vzgoji kad. rov, saj teh primanjkuje skoraj na vseh področjih družbenega živ. ljenja. Dosedanji rezultati v razvoj^ gospodarstva v konjiški občini pokazali zadovoljiv napredek ka­ kor tudi možnost, po kateri bo mogoče doseči še večje uspehe. Posamezna podjetja so v prvih štirih mesecih tega leta ustvarila za dvanajst odstotkov bruto pro- dukta več kakor v istem obdobju lani, kar pomeni, da so zadovolji, vo izpolnjevala svoje planske ob­ veznosti; prpduktivnost se je po­ večala za okrog 7 odstotkov; zvi- šal se je tudi odstotek zaposleno, sti, zlasti ženske delovne sile, ven­ dar pa je to še vedno eden izmed perečih problemov. Reševati ga bodo skušali z novim obrtnim obratom usnjarske konfekcije, ki so ga postavili ob pomoči Konusa- Za nadaljnji gospodarski razvoj konjiške občine bo treba iskati realne možnosti ter čim bolj raz­ vijati tista področja, ki so se že uveljavila. V tem pogledu bo tre­ ba slediti zgledom, ki jih daje Vi­ tanje. Na konferenci je govoril tudi predsednik OO SZDL Jože Ma­ rolt, ki je najprej poudaril vlogo SZDL v našem gospodarskem si­ stemu pri izvajanju smernic, spre­ jetih na V. kongresu, nato pa še o vlogi SZDL v komuni, pri če­ mer je prav tako poudaril, da bo mogoče organizacijo krepiti in vsebinsko izpopolnjevati le, če bo­ do v njej vsi člani aktivno sode­ lovali, torej od spodaj navzgor in ne narobe, kajti problemov ni mo­ goče vsiljevati, ti se porajajo, po­ rajajo pa se vedno v osnovah družbe. Med člani SZDL, je dejal, prav gotovo ni člana, ki se ne bi zanimal za kakršnokoli vprašanje naše socialistične stvarnosti, ki ne bi imel kakršnegakoli interesa za takšno ali drugačno področje živ­ ljenja, zato bo treba oblike dela SZDL prilagoditi temu spoznanju. Morda že jeseni! Na zadnji seji Okrajnega ljud­ skega odbora v Celju je predsed­ nik Riko Jerman odgovoril na vprašanje, kdaj se bo začela re­ konstrukcija ceste iz Štor proti Rogaški Slatini, takole: začetek del se je zakasnil, iker Okrajni ljudski odbor ni imel denarnih sredstev, da bi prispeval svoj de­ lež v višini 30 milijonov dinarjev. Razen tega so težave nastopile tudi zaradi tega, ker ni bilo mo­ goče najti podjetja, ki bi to delo prevzelo. Ne glede na to, pa se bo obnova te ceste začela jeseni, naj­ pozneje pa spomladi prihodnjega leta. Veliko zanimanje za zal(ljučl(e petega Jcongresa Socialistične zveze Kakor v sklicanju pokongres- ne konference, tako so bili v Žal­ cu tudi prvi v celjskem okraju, ki so v kratkem času po občinski konferenci SZDL izvedli sestanke svojih krajevnih organizacij, na katere so povabili še predstav­ nike vseh ostalih družbenih, po­ litičnih in gospodarskih organiza­ cij. Kot na pokongresni konfe­ renci občinske organizacije SZDL, so se tudi na teh sestankih teme­ ljito in konkretno pogovorili o izvajanju sklepov petega kon­ gresa SZDL Jugoslavije in o pri­ lagoditvi njegovih zaključkov kra­ jevnim potrebam in zahtevam. Vseh dvajset sestankov pri kra­ jevnih organizacijah je pokazalo, da so se tudi člani teh političnih aktivov z največjo resnostjo lo­ tili proučevanja gradiva in napot­ kov petega kongresa in tako za­ čeli razmišljati o vsebinskih pa tudi organizacijskih spremembah dela. O poteku in zaključkih teh posvetovanj pri krajevnih orga­ nizacijah SZDL so v torek do­ poldne razpravljali tudi člani predsedstva občinskega odbora SZDL in sekretariata občinskega komiteja Zveze komunistov v Žalcu. * PRED KRATKIM je gostovala v Dram- Ijah dramska sekcija Ljudske mladine iz Teharij z veseloigro »Zaradi stano­ vanja«. Domačini so toplo sprejeli in pozdravili mlade igralce. UPRAVNI ODBOR OBRATNE AMBULANTE »EMAJL« CELJE razpisuje DELOVNO MESTO BOLNIČARJA V AMBULANTI ZA PRVO POMOC Pogoj: bolničarska šola z nekaj prakse. Prošnjo poslati na naslov: Obratna ambulanta »Emajl« Celje, Delavska c. 18 do 1. avgusta I960. Kadar je zdrava družina je zdrav tudi otrok Misli o mladinskem prestopnistvu Svet za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju je v zadnjem času uveljavil pri svojem delu hvaležno in po­ snemanja vredno prakso — k obravnavi in reševanju splošnih družbenih problemov vabi najšir­ ši krog za določeno vprašanje za­ interesiranih činiteljev, forumov in državljanov. Tako je konec mi­ nulega tedna pypravil razširjeno sejo svojih članov s predstavniki pravosodnih organov ter družbe­ nih in političnih organizacij, ljud­ skih odborov itd., skratka vseh, ki so kakor koli zainteresirani za delo in vzgojo mladega rodu. Na dnevnem redu pa je bila ena sama točka — mladinsko prestopništvo. Povod za razpravo o mladin­ skem prestopnistvu niso dala za­ skrbljujoča poročila, čeprav tudi dejanskega stanja ne smemo je­ mati prelahko, temveč predvsem želja, da bi v preventivnem delu, v preprečevanju prestopkov, ki jih zagrešijo mladi ljudje, storili kar se da največ in da bi pri tem so­ delovala celotna družba. To je namreč problem, ki ne zadeva sa­ mo organov za notranje zadeve in vseh tistih, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo mladine, tem­ več je to skrb in naloga celotne družbe. Tu pa ne gre samo za mladega človeka, temveč tudi za C kolje, v katerem živi in zlasti še za njegovo osnovno celico — za družino. Znana je namreč res­ nica, da je otrok zdrav v najšir­ šem pomenu besede predvsem ta­ krat, kadar je zdrava tudi druži­ na, kadar v njej vladata ljubezen in medsebojno razumevanje. Pre­ ventivno delo pa naj ne bo osre­ dotočeno samo na družino, temveč tudi >na šolo in na izvenšolsko udejstvovanje mladih ljudi. Statistika mladinsikih prestop­ kov za celjski okraj v lanskem letu kaže, da se je v primerjavi z 1958. letom povečalo tako šte­ vilo mladih prestopnikov, kot de­ janj. Lani je oddelek za notranje zadeve obravnaval 434 mladili prestopnikov. Statistika -tudi pove, da se je povečalo število tatvdn. Značilno je, da se mladoletni sto­ rilci koit prestopniki vse bolj po­ javljajo v družbah. Zainimivo je tudi dejstvo, da je pretežni del prestopkov izvršenih v mestih in industrijskih središčih, tu zlasti tatvin in nadalje, da so telesne po­ škodbe bolj značilna oblika kazni­ ve dejavnosti na podeželju. V zadnjem času pa se odpira v mla­ dinskem predstopništvu novo po­ glavje — prostitucija. izredno zanimiva in poučna je analiza vzrokov mladinskih pre­ stopkov. Številke povedo, da so slabe materialne in socialne raz­ mere zelo redek povod za pre- stopniištvo. Večji del mladoletnih prestopnikov gre na pot družbene neprilagojenosti zaradi različnih Dc^rainj.ih problemov in na'P'Ctosti. Tako naisf'aja ipirestopništvo kot posledi'-ca čusitvene prizadetosti, ki jo povzroča okolje itd. Sicer pa se med činitelji, ki privedejo mla­ dega človeka na kriva pota v prvi vrsti pojavljajo neurejene družin- s:ke razmere, nadalje alkoholizem, ki razdira složno družinsko živ­ ljenje ;in prinaša v vzgojo nara­ ščaja hude motnje itd. Med čini­ telje, ki vplivajo na mladinsko prestopništvo pa moramo uvrščati še željo mladih ljudi, da pridejo do nečesa, kar jim je sicer zaradi slabih materialnih ali drugih mož­ nosti nedosegljivo, nadalje slabi filmi ter slaba izvenšolska zapo­ slitev mladine. Marsikdaj bi lahko mladega člo­ veka odvrnili od prestopništva, če bi mu lahko v tehničnih krožkih nudili vse, po čemer hlasta nje­ gova domišljija. Tako pa slaba finančna podpora te dejavnosti hromi tehnično vzgojo mladine. Nadalje, prav bi bilo, če bi na srednjih šolah več govorili o živ­ ljenju, pa tudi o zakonu, spoikiih odnosih in podobno. Na ikoncu izredno koristnega posvetovanja, ki je znova poka­ zalo, kako velika je skrb družbe za vagojo mladega človeka, na­ dalje da je treba pri obravnava­ nju teh problemov v večji meri uveljaviti preventivne mere in končno, da je na tem področju nujna koordinacija vseh sil, so sprejeli več zalUjuôkov in pripo- loču: . • pri okrajnem in občinskih svetih za noircnje zadeve in sploš­ no upravo naj se ustanovijo ko­ misije za mladinska vprašanja. Okrajni svet je to storil kar na omenjeni seji; • priporočilo oddelku za druž­ bene službe, da priredi v okviru Delavske univerze ter v sodelo­ vanju z vsemi zbornicami semi­ nar za vse mojstre in tiste tova­ riše v industrijskih podjetjih, ki jim je zaupana vzgoja mladine; • učiteljišče naj da učencem zadnjega letnika v razpravo vpra­ šanje mladinskega prestopništva; • ustanovitev in okrepitev so­ cialno kadrovskih služb v gospo­ darskih organizacijah; • pri odpustu mladoletnih de­ lavcev in vajencev iz podjetja ter dijakov iz šol, kadar izvršijo težje prestopke, naj sodelujejo tudi pri­ stojni družbeni organi, kot Obrt­ na zbornica, šolski inšpektorat itd. Le v takem okolju naj bi padla ena ali druga odločitev; • organizirati širšo javno raz­ pravo o uporabi prostega časa mladine; • znova priporočati Gostinski zbornici, da opozori gostinska podjetja na predpise, ki se nana^ šajo na točenje alkoholnih pijač mladini in na obiskovanje nočnih lokalov; e šole in skrbstveni organi naj posvetijo več skrbi izostajanju otrok od pouka in njihovemu po­ tepanju; • več skupnega dela pri za­ poslovanju mladih ljudi, ki se vračajo iz prevzgojnih zavodov. M. B.