AÑO (RETO) XXVI. (20) No. (štev.) 18
LIBRI
BUENOS AIRES 4. maja 1967
Sl&vensha lušm
Največji ponos predvojne 'Slovenije so bili mogočni prosvetni’domo vi. Ni bilo skoro večjega kraja, kjer bi ga me. bili imeli. Bili so izraz brezmejne požrtvovalnosti slovenskih ljudi ter neomajne volje po nalpredku iri izobraževanju. Bili sp nadaljevalne šole,’ 'prave ljudske univerze, iz katerih se je širila, prosveta in poglabljala ter dvigala ktrl-turna raven slovanskega naroda. V njih se je vzgajala slovenska mladina v ljubezni in zvestobi do mapoda in vere.'svojih staršev, za nove prosvetne, zadružne in javne delavce. V njih si utrjevala idealizem, ki je ustvaril vše
kar je bilo potrebno, da se je mogel nared: v svoji zgodovini ne samo ohraniti me.’ velik'iri nemškim in italijanskim narodom, ampak tudi tako napredovati, da se je dvignil na kulturno raven velikih svetoVnih narodov.
Prosvetni in. narodni domovi' v Sloveniji so bili pred: (komunisti izraz Slovenske narodne in verske tradicije. Bili so slovenska duša, slovensko src?,
In to tradicijo smo demokratski Slovenci ponesli' v sveti Vanj' nismo odšli z velikim materialnim bogastvom,' pač pa' z velikim bogastvom in 'obiljem 'idealizma požrtvovalnosti, nesebičnosti in- ljubezni do „naroda. In 's tem bogastvom dr.'e in srca sirno začeli graditi novo Slovenijo v svetu, ki 'sedaj živi. povsod, kjer so naseljeni v-strnjenih skupinah, slovenski ljudje. Zlasti še'v Argentini, kjer'1 živi lindelujb številčno najmočnejša 'povojna ' demokratska' slovenska emigracija. Tako živi v svetli svobodna 'demokratska Slovenija naprej svoje narodno in verski življenje v polnosti razmaha svobodnega slovenskega ustvarjalnega duha.
V svetu si slovenski ljudje storili to, kar so delali njihovi starši žg.v domovini. Poleg svojih lastnih družinskih (■moja šo .si po večjih mestih zgradil, dnev-slovcnski/ narodne dfeeišd Na. področju Vel. Buenos Airesa' jih' je v lepem vencu okoli prestolnice razporejenih kar sedem, v notranjosti države pa pričajo o slovenski navzočnosti štiri slovenska 'kulturna in narodna žarišča-. V samem Buenos? Airesu »e dviga štirinadstropna Slovenska hiša, osrednji slovenski dom v Argentini, ki hoče biti In ostati to, kar je označeno v njenem nazivu: slovenska hi-.ša, jiravi slovenski' dom, varuh vsega najlepšega, kar vsebuje pojem slovenstvo — sl-o-venskihrljiidi,. slovenskih kulturnih,’ verskih, sccia.lnih in gospodarskih ustanov, dom iu je prevzel v varstvo čistost spomina narodnih in verskih izročil s spomenikom slovenskim' junakom, doni, iz katerega naj se razliva ljubezen slovenskih src in duš na vse' slovenske ljudi da bi se laže povezali še bolj v strjeno slovensko izseljensko skupnost, dom, ki. naj da čutiti vsem toplino slovenskega družinskega in narobnega svetišča.
Mogočna Slovenska hiša je v glavnem- že dokončana in bo v nedeljo 7. maja njena blagoslovitev. Vse plasti slovenskih .demokratskih izseljencev, brez ozira na ideološko aK. politično, opredelitev navdaja s ponosom. Saj govori sredi večmilijonskega mesta o slovenski požrtvovalhesti, o slovenskem idealizmu nesebičnosti vseh tistih, ki so na postavitvi te hiše neumorno delali pod' vodstvom g. msgr. Antona Oreharja- Zavest o opravljenem velikem delu za slovensko izseljensko skupnost in za slovenski narod je najlepše plačilo in povračilo za vse velike žrtve.	-
Ob blagoslovitvi Slovenske hiše, ob prazniku svobodne Slovenije v svetu, pa se znova spomnimo na besede, ki nam jih je govoril škof dr. Gregorij Rožman dne 25. novembra 1956 ob blagoslovitvi prejšnjih lesenih prostorov v Slovenski hiši ker so pomembne za danes in bodo tudi še za naprej kot so bile leta 1956. Tako nam je govoril in takole nam je naročal naš nepozabni nadpastir:
„Ta hiša je dokaz in simbol slovenske skupnosti. Eno željo Vam pri tem izrekam: Nadaljujte v tem duhu skupnosti. Tako boste 'hišo dokončali in si boste gospodarsko še bolj opomogli ter si boste s tem postavili temelje za kulturno in politično aktivnost. Tu
¡NOVA . GRŠKA VLADA SE UTRJUJE
Revolucionarna vlada, v Grčiji s.e je v minulem tednu utrdila na oblasti, ter je zavračala pritisk predvsem komiirii-stičnih držav in komunističnih. partij | iz svobodnega, sveta, , ki so jo ..skušale na. vse mogoče načine. kompromitirati. j Tako je Titova tiskovna agencija Tanjug razširila lažnivo , poročilo, da
opozorijo • .učence, da .se, bližaj» velikonočni prazniki.,
■ Andréas Papandreu, .26 letni sin o-pozicionalnega vodje Papandrea, je bil obtožen veleizdaje. ker pripada teroristični ' organizaciji ČAspida ’(ščit), ki ima. namen zrušiti vlado in vzpostaviti naseiistični tip vlade, ki naj bi poteg-
bo nova grška vlada-dala ustreliti gr- nila Grčijo iz zahodnoevropske demo-
škega komunističnega prvaka Manolisa Glezosa. Kakor kaže je bilo. to dejanje dp-goverjeno s sovjetsko vlado, kajti ta-
kratske skupnosti. Več vojaških častnikov, ki pripadajo tej organizaciji', je prejšnji mesec bilo obsojenih pred vu-
koj po Tanjugovi objavi je sovjetski ; ja, Vini sodiščem na 18 let ječe...
zunanji minister' Gromiko- preko sovjetskega veleposlanika v Atenah' interveniral pri grški vladi za 'Glezosovc živi j m je-^ Intervencije so začele prihajali tudi iz vseh ostalih komunističnih držav in od raznih komunističnih partij. Postalo je povsem razvidno,, da je Tito s svojo tiskovno agencijo spet zaigral svojo vlogo za propagando komunističnemu bloku-
Grška vlada je, morala reagirati ter je- uradno Objavila, da Glezčjš ni’ bil ustreljen, kakor je napovedoval .Tanji'in da „nihče ne bo obsojen brez javnega procesa, kajti mi nisiriio moidl-ci,“ je Titovemu režimu in v sini drli- j' g'm komunisibrn zabrusil''v;- bdgiivor
Vse stranke ko prepovedane. Pomočnik novega presednika Kolliasa, 48 letni polkovnik Jurij Palpadopulos,' poveljnik grškega topništva, ki ga smatrajo za gomilno silo grške revolucionarne vlade, je poudaril, da .je vojska .storila svojo dolžnost, ko je rešila državo, ,,katera se je potapljala v anarhijo, iz katere bi zmagoviti izšli komunisti in drugi levičarski elementi.'.Nobeden od politikov ni hotel vsaj deloma popustiti, da Bi tako pomagal državi iz težav.“ Zato revolucionarna vlada ni imela droge izbire, kakor vsem strankam delovanje prepovedati;.
■ Za' 1. maj §■» bile' v Grčiji proslave ■prepovedane. Namesto njih je' grška.
nudb. Ameriški vojaki, pa, prav zaradi tega. trpijo' še večje žrtve, kakor bi jih Sicer.	'	"
Ameriški zun. minister Rusk je izjavil, da go. ZDA doslej predložile že 28 mirovnih ponudb Severnemu Vietnamu, toda Hanoi je vše ponudbe odbil-•Všic.f takih razmer se sedaj "¡ZDA pripravljajo na nadaljne pojačenje vojaških operafeij proti Severnemu Viet-
namu ter še go.vori. da bodo minirale Haifanško. pristanišče, ne glede na tof da 'bi mogle vsled 'tega- priti' v-konflikt z ZSSR, katere ladje dovažajo“skozi to pristanišče Severnemu Vietnamu orbžje in drug vojaški material. Prav tako. nameravajo ZDA napasti infiltračijske komunistične steze, ki vodijo skozi so? sednji Lao iz Severnega Vietnama, v Južni Vietnam.
gi ?i not. m;niSi.ei StgHaiies Pafgios. j yi:uia objavila, ’ da bo ’ takoj začela jz-Alova gr. ka vlada jfe polovila .-nad? vejati 'zakon iz leta 3958, po katerem r„.;0 kcniun.stov in jih po.dabV v ,z»pr>iMy ¡.-Arl-rb' "v najkrajšem ča-su razdelili mej. rib’ egejski otok GavrosV Dalje .je jio->
stavila v 'desetih največjih grških'
stih vojaška Sodišča, 'Objavila qb'selrio '-¿.tanje in uvedla policijsko uro. Opč-žicibndlni vodja 79 letni Papamjreu je. bil po nekaj dneh zapora ižpti.-čen' ha svobodo ter se nahaja v neki 'vojaški' bolnišnici na. zdravljenju..
Nova vlada je.tudi objavila, da je ^mladina zlato upanje Grčije“, 'toda- ne dekleta . z minj— krili in ne fantje z j .(^ement^ ) .dolgimi lasmi-; Vse (o j prepovedana,
Wir šfpie- pa ro dobili,, -a»’! .....
ik:nibie¥oh"insko zemljo, ki" leži- negbde-fMia:,' Provftako >jp	ukagala, da
r morajo- vsa podjetja Takoj izplačati u-%luž!i'enc-fm ' velikonočno" dodatno ppl-Mesečno plačo, pokojnino kmečkega 34-. lovstva pa je zvišala za 70 . odstotkov, ®c>nubističha in', druga levičarska
vsllinjcjo rev©Iiielft» Južni Ameriki
Komunistična gverila v Boliviji ter nesta Che Guevaro“. Govoril je več kot v Brazil'u se je minuli teden-večkrat dve in polj uri ter je med drugim kri spopadla z vojaškimi oddelki obeh dr- žal: „Nočemo, Ameriki, vsiliti naše re-zav. Do hudih spopadov je prišlo pred- volucije pač pa mnogo večjo revoluci-vsem v Boliviji, kjer šo se gverilci m d- jo, kakor je kubanska. Naša ~ država rali pred vojaškim pritiskom na hitro ima samo t-o čast, da je prva in da umakniti (proti jugovzhoda države. Od more dati drugim' izkustvo.' Najveli-tam so ponovno napadli bolivijske vo- čaštnsjša bo revolucija cele Amerike.“ jaške Oddelke, ki so po zajetju nekaj Castra na zborovanju ni bilo', pač gverilcev ugotovili, da so se gverilci pa so prenašali po zvočnikih njegov opremili z novimi, zalogami hrane med j govor, ki ga je imel pred več kot dve-u mikom na 'arg-entisko-paraguajsko ob-! hm letoma v Združenih narodih, mejno področje.	j V Havani se je končala' konferenca
V Havani so imeli 1. maja zboro- latinsko-ameriških ’ komunističnih gve-vanje, na katerem je letos govoril pe- j rilcev, ha' katferi so izdelali skupno pomočnik vojnega ministra Juaii Almei- j'' drobno strategijo za;; gverilske akcije' da;, ki je V -svojem govoru poudarjal, 1 po vsem latinsko-ainlriškem .kontinent ■Ida, „imajo latinski narodi- sAdaj velike?: tu. Sestanek je Ml določen	znani
:g'arevolucionarnega vodjo majorja Er- j trikontinent-alni konfebenel "v Havani.
! Z
T E D N A
Prvega maja je papež . v . nagoyoru na kat; delavce zatrjeval,, da,.katoliška 'Cerkev ne vceplja ' delavcem sovrá|tya, maščevalnosti in zagrenjenosti. ‘do |iv-ljeñja, pač pa veselje, zadovoljstvo in 'čut socialne solidarnosti...V Moskvi je na vojaški paradi novr min. za'obram-
v «v. - ■	-r ,	I-be maršal Grecko. napadal ZDA; m Ki-
di.ik.vpa jc- v Londonu napadla grško , . ,
. v, ,	,	,	.' tajsko. V spamji so imeli prvič od dr-
vsleposlamstVo ter poškodovala notra- .»	...	,	. ,	, , č
■-.	, ';. , K. , -T : , '-’.č:	.... zavijanske vojske ., delavsice nemire,
mesit vApslonia-,' Haav-. tako so levrcarsk-
ili grška veleposlaništva;
ioskv' Rimu si} drugih eiiropskili
•s •• - •	'	;
—- '■ — • —- - ...............-
J: Večje obsege so zlasti .závze'ihali v Sáh Sebastiane, kjer 'je 'inOrala polipija de-monst-rante razmišiti zProblem.
■"" MŠeee eilkimture- se	Efrr-fbnjji / ■ ,
V češkem letovišču Karlovi Yary se med . Poljsko in {.Nemčijo . ter iseda-Sji je prejšnji teden- zaključila cn dan ipeje..iii’ed Zahod,np in.'VzRedno'Ngpjčiju^ pzej, kakor jp- bilo. predvideno, zaradi, i - 2. Priznanje obstoja Vzhbdnp in Za-nenadnega odhoda sovjetskega partij- liodne Neničije. kit suverenih"!!} enakih skega šefa.- Brežnjeva v Moskvo, ker še ! ,/icinških-držav. ;
je v ZSSR . ubil Sovjetski kozmonavt ;	3. Odstopi Zahodne Nemčije od zahte-
Komarev —1 konferenca , delegatov 25 I ve, ¡ja ona predstavlja ves nemški narod, komunističnih partij,f ki jo je sklical.; j. preprečitev Sleherne možnosti Za-Ivremelj zato, da bi znova utrdil syojj|:; hbd«i -N «uči j h	¡bi debila'kakršno koli
vodilno vlogo v svetovnem 'komuništig- | atomsko orožje, ¿diši preko evropskih, gibanju.	J j n«iltilateralnih.’aii NATO organizacij.
Brežnjfevu ' se to ni posrečilo, kajti i 5. -Proglasitev'! moriMpvsS'^ po-goclbe' konference 'se' uradno nista' udeležili , iz leta 19.18 za neveljavno. -Po tej po-
"Bredsedftik Jaha^oteje ime: v. dr.eži-h, k©~ se je'mudit, prejšnji tedeh ,pa pogrebu •;!r. Adenauerja v' Bonnu daljše razgovore z .nemškim -kanclerjem dn. Kiešingerjem, ter predsednikom vbritanskev-vlade Wilsonorh_:in italijanske vlade" dr. Morom. S, lviesingerjem bosta Nizgovore nadaljevala' oi) obisku nemškega kanclerja v V/ashingtohu, ki bo še v teku ietošnjega leta-
Svctlapa; edina Stalinova -hčerka, ki
v T „E D,,E, , N '
ra1 :ov; dnimi. časnikarji dobro zavarovana v dveh ženskih' katoliških samostanih.- ’ -.	""	,	'
o G-eneralisimus jEranca je,spričo zad-•V.ih študentovskih iri, delavskih .zahtev po liberalizaciji: .-sedanjega - španskega sistema v smislu- prejšnjih .političinih strank, izjavil, dša se Španija ne. bo nik*. dar., vrnila na .si-st m .prejšnjih., pp-litič-nih strank, ker .hi pompnilo;, vračaajd na izhodiščno .-točko .sedanjih španskih , ob» iašti ' in., zapjavo vseh goapodanakih", in saaiaiTiili- 'r-iC.nto' žnai-r^..'	...
Romunija' in Jugoslavija — ta je na konferenco poslala svojega opazovalca —, |e 'manj--Kitajska in njen evropski satelit Albanija-
. Brežnjevu se tudi ni posrečilo,: da bi na konferenci obravnavali problem sovjetsko-kitajskega spora, pač pa šo
¡ godbi jé Angli ja-pristala na Hitlerjevo priključitev češkoslovaškega sudetskega ozemlja' Nemčiji-...
Na prvi pogled -je razvidno, Ga osta-
listiene vlade. ....
-- španska policija ‘je - ofdkiila 'močno komunistično 'orgahizaeijb- VE Madiridu, ki' j‘c" stala •' za ' všeffii''izadiijimi štu-deili? bovškimi in «felavSkimi nemiri v tej. drT žavi. Komunisti' šo vodili’ tudi 'pripravč za prvomajske proslave, ki so bile v Španiji prepovedafie'.- ;
¥ r Mrtdfevi so? ponesrečenega sovjet? skega astronavta Vladimirja:' Komarova g? polo paii ■'z'a kremeljskim zidom -toero*
živi kot' politična emigrantka' v ZDA, , ;ev 2 vsemi, vojaškimi častmi. Na po--kj.er bodo izšli tudi njeni spomini, je grebrie' sVečanošti ; am6riških aštronav-na tiskovni konferenci izjavila, da- za tov niso pripustili, češ, da je to čisto vse zločine svet ne sme' kriviti samo . ^ovjeiska notranja zadeva“, njenega očeta, ampak so za zločine od- Sovjetska vlada je pri izraelski via-;govorni tudi vsi sedanji .sovjetski ko- ^j protestirala zaradi nj'enih „provoka-mumstični oblastniki, komunistični si- : cjj«* ob'sirijski ntejič Siri-jška ..vTaflii- je stem in njegova stranka kot celota, poslala protestno pismo izraelski, gladi Ltajmova hčerka je tudi povedala, 3a v isti zadevi, predstavnik izraelske vja-. se je dala pred leti tajno krstiti, .ker ( ^ p,.; ^N je pa to. ustanovo opozoril
in zato nesprejemljive za svobodne za-hocln'bèv.reliske, države.. la,.kakršnih koli
govorili samo o tkim. evropski,varno- pogajanj, ki bi morebiti kdaj koli na-šti, Ivi je dejansko potrebna in'koristila . stala -med. 'svobodnimi zahodnimi evrop?
le komunističnim državam in partijam-'Zadevno skupno zaključno poročilo govori o tolikokrat že ponujenem „mirnem sožitju“ ter zahteva:
1. Priznanje obstoječih ' evropskih meja, predvsePri meje na Odri in Neissi
jajo. komunistične, zahteve! vedno enake ¡človek -ne more živeti brez Boga. Med „a stajnc vpade sirijskih vojaških , od
svojim bivanjem v Švici je bila pred -jellčcv na izraelsko področje.
I* žavSjeMj® Sst dogajanja v ArgeisiSiaf
Predsednik republike gral Ongama poskušali delati izgrede tudi skrajni
skimi državami . in-, komunističnimi drža-vanii na -podlagi zgoraj . omenjenih zahtev minule komunistične konference, pa „so v naiprej izključene ZDA“, je po-udaril. Boris: Omomarev, eden od delegatov - sevjetske partije na konferenci.
' IIKISIIISISKIKIISKBKMtlVSS
(Bsrsanimit»»')]
tev v©|ise v Vleiatassita
Iz Vienama je prišel prejšnji teden na poročanje ameriški, vrhovni poveljnik za to področje grab Westmoreland. V goyoru pred ameriškim kongresom je pojasnil trenutni položaj razmer v Vietnamu in poudaril, | da ameriška vojska nikdar 'ne bo v Vietnamu poražena. Poudaril pa 'je tudi, da je treba komuniste dokončno poraziti in sicer z „nezadržnim vojaškim, političnim in psihološkim pritiskom“.
Ameriški obrambni minister McNa--mara pa je objavil, da se bodo ameriški bombni napadi na Severni Vietnam
povečali ter poudaril, da ameriška letala napadajo v Severnem Vietnamu Samó' tiste objekte, ki jih v Južnem Vietnamu napaidiajo komunisti: mostove, ceste, železnice, tovarne itd.
Z ozirom, na velike demonstracije za mir, ki jih v ZDA organizira komunistična partija, so McNamara, bivši ameriški poslaniki v Vietnamu Cabot Lodge in druge ameriške osebnosti izjavile da samo koristijo vietnamskim komunistom, ki menijo, da se bodo 'ŽDA naveličale vojne ter zato trdovratno vztrajajo pri zavračanju mirovnih po-
bo slovensko življenje imelo svoje središče. Ohraniti si morate ono kulturno in duhovno bogastvo, ki ga 'Slovenci imamo in ki ga boste mogli primešati in prinesti drugim narodnostim, ki tudi živijo v Argentini. Tu v tej hiši imate stvaren dokaz kaj zmore skupnost, čeprav majhna po številu in še ne gospodarsko močna. Zgodovina daje mno-
go dokazov, da je življenje naroda in družbe odvisno od duha skupnosti. Samo v trdni skupmosti pomenimo nekaj tako tu v Argentini, kakor v Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji in drugod. Če ne bomo složni bomo kakor kapljice, (ki nič ne pomenijo. Vse boste dosegli, če boste trdno povezani v skupnosti.“
je včeraj, 'v, sreda, 3- niaja, odšel na petdnevni obisk ..v-.-proyinee' -Formosa, Corrientes, Chaco, Misiones; in’ Entre Ríos. Med drugim se bo> udeležil .skupnega zborovanja guvernerjev .omenjenih provinc v glavnem mestu pro.v. Chaco Resistencia dne .-8. t- m.
Prvomajsko politično proslavo, ki jo je pripravljala Glavna delavska konfederacija je zvezna policija prepovedala, Dne 1. maja je bila-, kot-vsako leto,' po .naročilu kat. delavskih sindikalnih organizacij sv. maša, ki jo je imel v katedrali kardinal . Caggiano- KaiGinal je imel tudi pridigo o dostojanstvu dela in delavca po zadnji papeški okrožnici-Predstavniki organizacije „‘Krščanstvo, in revolucija — komanda Kaniilo Torres“ so pa ‘hoteli bodi katedralo izkoristiti v politične namene ter je eden od njenih funkcionarjev hotel prebrati izjavo pred glavnim oltarjem kar je pa •policija preprečila. V katedrali je neko dekle hotelo tudi deliti letake. Policija jo je zaprla. Funkcionar omenjene organizacije, ki je v katedrali povzročil izgrede z namenom, da bo prebral izjavo, se je ob odhodu kardinala s katedrale oprijel njegove roke. Zaradi tega je okoli kardinala nastala gneča, ki pa
oesnieafji' iz organizacije Tacuara, ki šb se pa na zahtevo pblicije mirno razšli. ■	........
Vlada je komisiji, ki preučuje spremembe v .pokojninskem zavarovanju podaljšala rok za 60 dni. Listi napovedujejo, da namerava vlada več pokojninskih blagajn združiti. Zvišane, bodo tudi pokojnine in. ipenzije- Zelo stroge bodo. kazni, ki bodo zadele tistfe, ki v bodoče ne bi prijavljali nameščencev v pokojninsko zavarovanje ali ne1 bi odvajali dolžnih „prispevkov zanje v pek blagajne. Dne 30. aprila je tudi potekel rok moratorija za prijavo tistih, ški še niso bili' prijavljeni za pok. zavarovanje. Predstavnik vlade je izjavil da naj si odslej nihče ne1 dela utvar. Novih moratorijev več ne bo in tiste, ki niso prijavili svojih nameščencev za zavarovanje bodo zadele zelo občutne kazni.
V Mendozi so imeli 25. aprila zjutraj močan .potres, ki pa na srečo ni zahteval človeških žrtev. Lahko bi pa bilo prišlo do katastrofe v šolskem zavodu in konviktu za dekleta, ki ga vzdržuje Mendoški dobrodelni zavod. 45 deklic je samo nekaj minut pred potresom odšlo v jedilnico na zajutrek. Med
ni preprečila, da policija izgrednika ne potresom se je strop v spalnici zrušil bi mogla aretirati. Pred katedralo so ! na postelje.
Z E
A I
JEN SVET
Anica Kraljeva
JVi lahko začeti
Lahkomiselno sklepanje zakona je največkrat nesreča, ki se vleče, kakor pravi narodna modrost, „skozi tri rodove“.
Zaročenca, ki se značajno ne ujemata, recimo, da sta oba gospodovalna, trmasta in mislita da bosta v zakonu vse ljubeznivo uredila, se zelo motita.
Sorodnost značajev med zaljubljenci, je dobra podlaga za zakonsko slogo. Sorodnost značajev pa ne pomeni enakost, ampak značaja, ki imata lastnosti, ki se med seboj dopolnjujejo: živahnost in mirnost gospodovalnost in krotkost, in podobno.
Mlada dvojica, ki se neprestano prepira in drug drugemu „ne dasta veljati“, bo imela hude ure v zakonu.
Lep obraz in sloka postava počasi izgineta a žlahtnost srca, dobrota, potrpežljivost, vedrost, pogum, to ostane.
Pri fantu je tudi važnejša njegova skrbnost, resnost, poštenost, kakor lepa, atletska postava.
Pred važno odločitvijo je tudi pametno pogledati na družine. Nekatere hibe v značaju se rade podedujejo, tako tudi nekatere bolezni, zlasti živčne. Fant naj si ogleda njeno mater, dekle pa njegovega očeta.
Na gospodarsko bodočnost se danes mnogo misli, ponekod preveč, vendar 'bi bilo nespametno ne misliti, češ: „bo že kako“. Jasni računi na realni podlagi so tudi porok za mirno skupno življe-
nje.
Krona vseh skrbi bi morala pa biti duhovna sorodnost in bogastvo obeh duš, ki bosta svoje ideale vsekovala sleherni dan v srca svojih otrok.
Medeni tedni so za poznejše zakonsko življenje velikega pomena. Tako trdijo psihologi. V tem času odkrivata novoporečenca drug na drugem posebne lastnosti, za katere preje morda nista vedela. V prvi goreči ljubezni jih najlaže sprejmeta in se nanje navadita-Marsikateri zakon se ne razvije lepo, ker novoporočenca nista imela v prvih tednih skupnega življenja. V dar
-..•«¿..JU.. ^aik, Jro	Q n jlrnjo ntiirtfl»
vanj, se to pogosto dogaja. Ko slednjič prideta skupaj, že ni več one goreče ljubezni začenjajo se navadne dnevne skrbi, in nekaj grenkobe za izgubljene prve tedne ostane v njihovih srcih. Včasih jih prav to za vedno oddalji.
Osrečiti drug drugega — mož ženo, žena moža — je tudi namen zakona.
Potruditi se morata za medsebojno izpopolnjevanje: za stalno rast v krščansko osebnost, za duševni razvoj, za izobrazbo, žlahtno čustvenost, telesno zdravje itd-
Oba bi morala poznati predvsem razlike med naravo moža in naravo žene.
Vsaj površno poglejmo nekatere:
Mož mora vedeti, da žena potrebuje ljubezni, zato želi, da ji mož z dejanji v majhnih stvareh tudi to pokaže. Majhne pozornosti jo osrečijo. Naj ne pozabi na obletnice (naj si jih zapiše v koledar!) in godove. Važnost zanjo ni v darilu, ampak v tem, da se je spom-
nil.
žena mu bo hvaležna, če se bo zanimal za njene skrbi, če ji svetuje in pomaga v težavah. „Tako in tako napravi, boš videla, da bo prav!“ Malo besed, ki odnesejo že polovico skrbi, in — „moj mož mi je tako rekel,“ jo napolni z mirom in gotovostjo.
Čut za lepoto je ženski prirojen. Bog že ve zakaj! 'Rada je lepo oblečena, z okraski ima veliko veselje, še večje bo, če mož opazi in pohvali njeno novo obleko in idruge malenkosti na njej. Ni malo takih „ubožic“ posebno med nami, katerih možje niti ne opazijo njihova prizadevanja, bodisi za obleko, ali novo ureditev sobe itd. To . je hud greh moža. Žena se čuti prikraj-j šana na važnosti, nekako v kot potis-I njena.
1 Domače delo utrudi telesno in duševno. Domače delo nikoli ne preneha, kjer so majhni otroci, še ponoči zahteva žrtev. Koliko mož to upošteva? Ponekod se zdi, da parno on upravičeno počiva- Ženino delo pa niti za praznike ne preneha. Dostikrat se praznikov boji prav zaradi tega. Za njen zadostni počitek, zabavo ali sprehod mora tudi mož poskrbeti, ali vsaj razumeti, da ga potrebuje.
Močno greši mož, če ženino ravnanje surovo kritizira, se norčuje iz nje in jo zafrkava. Žena je za kritiko zelo občutljiva, žali jo predvsem način, nepravi .čas ali kraj. Neodpustljiv greh zagreši mož če to stori pred otroci. To je za ženino srce strašna rana, za moža pa izpričevalo surovosti in revne pameti-
Velikega pomena je stalen pogovor med zakoncema. Vse si zaupata, skupaj, odločata. V takem domu vlada red. Ni prav nič poniževalno za moža, če reče: „Za to odločitev moram z ženo govoriti!“ In tudi je lepo če se žena nekako opravičuje: „Ne morem še nič reči, vprašala bom moža, kaj misli o tem.“
Mož mora ženi vse zaupati, kar mora ona vedeti. Zamolči lahko le v slučaju da bi ji s tem zdravju škodoval, ali tam, kjer „ona obesi vse na ta veliki zvon“.
Pri važnih Odločitvah je mnenje žene zelo važno. Žena ima prirojeno lastnost, ki j® resni moški večkrat nimajo. Tej lastnosti pravijo šesti čut. Včasih bolj ugane „ta pravo“, kakor razume, zakaj.
Vzrok pogostih sporov med zakoncema je velikokrat moževa mati. Mož se v najvažnejših vprašanjih k njej zateka, namesto k ženi. Pusti, da ona odloča, ali vsaj najraje sprejme njene in ne ženine nasvete. Tak mož je še vedno nedozorel, še vedno je „mamin sinček“. Vedeti pa mora, da njegova družina ni več tam, kjer je bil rojen, ampak kjer je poročen. „Zapustil boš očeta in mater...“
■Ni iprav, da se mož izogiba dnevnih nevšečnosti, ki jih prinaša družina. „To vse moja' žena sama bolje opravi.“ On se pa izogne, opravičuje z delom ali opravki. Neumno je, da bi se vmešaval v vsako dnevno malenkost, ali za red družinske skupnosti, mora stati ženi ob strani.
Nevreden je družinskega vodstva mož, ki na glas .poudarja svojo oblast in ravna z ženo kakor s služkinjo, z njenim telesom kakor s svojo izključno lastnino. Ljubezen je silna, a ne nasilna. Tudi v najvišjem izrazu ljubezni, naj ne ugasne spoštovanje!
Medsebojna skrbna ljubezen gre še globlje: saj sta odgovorna tudi zá drug drugega duhovno rast. Dobesedno je
„Da sem biovenec, me ni nikoli motilo pri uveljavljanju z mojim delom v tujem okolju. Morda je odgovor temu, da'se nisem nikdar sramoval predstaviti se tujcu kot Slovenec in katoličan iz Jugoslavije; istočasno pa spoštoval in upošteval zakone, navade in vero dežel indjudi, kjer sem živel in delal. Angleži in drugi vedno z nezaupanjem gedajo na člotveka, ki ja v tujini „bolj papeiiki kot papež sam“. Pri uveljavljanju v tujini je tudi zelo važno: znanje, marljivost in, poštenje! Srečen in ip.onosem sem, da sem te prerekvizite prinesel s seboj od doma. Hvaležen sem svojim staršem za vzgojo in profesorjem z gimnazije in univerze v Ljubljani, ki so dali moji izobrazbi tako odlične temelje."
(Odgovor zdravnika in znanstvenika dr. Jožeta Jančarja na vprašanje: „Ali Vas je dejstvo, da ste Slovenec, motilo pri uveljavljanju v tujem okolju?“ v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1967, str- 256)
••«••BaBSBBasBfciaBBaaaBBMaaaaBaaBBaaBBBBBaBpBBaBHBBaaBBaBaBsaaBaBaBBBBBaBaaaaBBBaBMapBaBBBBBtfBBaaaBBaM-
vzel ta nauk mladi preprosti mož, ko je nekje v notranjosti dežele prišel k duhovniku in mu potožil: „Skrbi me moje žena,“ je rekel, „pravzaprav njena duša me skrbi. Hodi redno k maši in zakramentom, a jaz vem, da stalno nekoga sovraži in mu želi slabo. Tisti človek je meni 'škodoval, jaz sem mu že vse odpustil, a ona ne.“ Nato v zadregi: „Jaz ne hodim redno v cerkev, a vem, da bi pred obhajilom morala vse odpustiti. Kaj naj storim, da jo rešim?“
Tako pojmovana zakonska ljubezen je danes vsaj navidezno ugasnila, a vendar je ta zgodba iz današnjih dni pretresljiv in živ dokaz da ne bodo še izginile zdrave krščanske Idružine,
Ob 23-letnici največje tragedije Slovencev na Koroškem
Slovenci na Koroškem so še vedno S priključitvijo Avstrije Nemčiji le-pastorki na svoji lastili zemlji. Še ved- ta 1938 Slovenci na Koroškem niso pri-no nimajo tistih pravic, ki jim po vseh čakovali izboljšanja, ampak samo po-
bočjih in naravnih postavah gredo, še celo v cerkvi se morajo 'boriti zanje.
Trpljenje in raznarodovanje Slovencev se pa nikakor ni' začelo šele pod nacisti. Izvajali so ga avstrijski Nemci že v stari Avstriji in nadaljevali z njim pod diktaturama Dollfussa in Schuschnigga.
Načrtna in povečano raznarodovanje so na Koroškem začeli izvajati zlasti od nesrečnega plebiscita leta 1920 naprej. Tediaj je ljudstvo ostalo sfcoro brez razumnikov. Saj je moralo zapustiti deželo nad 80 slovenskih duhovnikov, okoli 59 slovenskih učiteljev in veliko slovenskih u-radnikpv. Izvajale so ga državne-in deželne civilne oblasti ter ponemčevalne avstrijske ih nemške javne in zasebne šolske ustanove. Pa tudi Cerkev Slovencem ni bila naklonjena. Toda, ker je ob slovenskem odporu raznarodovanje bilo „prepočasno“, je kmalu to nalogo prevzel „Ve-rein fiir daš Dcutsehtum im Ausland“ v Stuttgartu s svojini ogromnim aparatom in skoro neizčrpnimi finančnimi viri. V nekaj letih jso dosegli, da je bilo prodanih okoli 250 slovenskih kmetij. Nanje so prišli ¡nemški protestantski kolonisti iz Prusije.
slabšanja obstoječega položaja.
Že naslednji dan po okupaciji 11. marca so se (nacisti vrgli na Slovence. Prvi, ki je tedaj občutil njihov napad, je bil župnik in zaslužni narodni poslanec Vinko Poljanec. Vrgli so ga v zapor ter ga v njem zastrupili z živim srebrom,1 ki (so ga mešali med kruh. Avgusta 'še istega leta je v silnih bolečinah umrl.
Poljancu je sledilo v pregnanstvo še šest slov. duhovnikov. Med njimi je bil tudi lani umrli stolni župnik in kanonik dr. Rudolf Bluml. Za temi je prišel na vrsto župnik in poslanec Starc. Vsi SO ostali v pregnanstvu do leta 1945.	Ci • r- :tr , v h
Nacistične raznarodovalne ustanove so delale z vso načrtnostjo in teme-litostjo na uničevanju slovenstva na Koroškem. Leta 1940 so razpustili Mohorjevo družbo in zaplenili vse njeno premoženje. Popisovati so začeli funkcionarje slovenskih prosvetnih in gospodarskih ustanov, posebna komisija je pa začela ocenjevati slovenska posestva- V deželi je zamrlo sleherno slovensko javno živjeinje.
Kakor je 'bilo vse to težko ter so krivice vpile do neba, je bilo le pri-
prava za največje gorje, ki je šele prišlo. Vse nacistično sovraštvo proti Slovencem se je sprostilo z napadom nacistov na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Tedaj so spravili v zapor vse tiste, ka tere. so imeli na seznamih- Zapori v Celovcu, Beljaku, Borovljah in Velikovcu so jih bili polni. Laike so poslali v vojake in poskrbeli, da se jih veliko ni več vrnilo. Med temi je bil tudi nadebudni pesnik Maksej Sorgo. Ostale so hoteli preseliti. Dne 14. in 15. aprila 1942 so drveli po koroških cestah številni kamioni ter zavijali v slovenske vasi. Iz njih so izstopali orožniki irj gestapovci ter sporočali ljudem nečloveško krut ukaz: V pol uri je morila biti vsa družina pripravljena za odhod- Prvih 250 slovenskih družin so odpeljali v Srednjo in Severno Nemčijo, kjer so že bili Slovenci iz brežiškega okraja.
:V ostalih mesecih leta 1942 so nacisti selili še posamezne družine, toda zaj april 1943 so hoteli preseliti vse Slovence, ki so še ostali na Koroškem. Za preselitev si) nacisti določili 50.000 Sloveneev, medtem, ko so jih Avstrijci po svojem štetju ugotovili samo še
27.000.	Toda načrtov niso mogli izvesti. Prav v tistih delih Ukrajine, kjer so nacisti nameravali 'ustanoviti „Novo Koroško“, t. j. med šarkovom in Rostovom, so Rusi prebili nemško fronto. To dejstvo pa Nemcev ni oviralo, da ne bi do leta 1945 s Koroškega izselili nad 400 družin s 3227 člani. V ječe in koncentracijska taborišča je bilo: odposlanih 1100 Slovencev- V' njih so jih pobesili ali sežgali v plinskih pečeh 204.
| V spomin na to največjo trpljenje Slovencev na Koroškem je bila v Cč-Iov6fi’'23. aprila napovedana spominska proslava, ki sta jo pripravili Narodni svet koroških ¡Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem z nastopi moških in ženskih zborov Slovenske prosvetne zveze ter Zveze pevskih zborov in govoroma predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, (ir. Valentina Inzka in predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwitterja.
■■■•••«■■aaaaaa<
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Jezikovna pravda in jugoslovanski komunisti
Pismo Društva slovenskih pisateljev, Slavističnega društva Inštituta za slovenski jezik pri Akademiji znanosti in umetnosti ter Pen kluba slovenski televiziji o zapostavljanju slovenskega jezika v njenih oddajah, ter deklaracija 18 hrvatskih kulturnih in znanstvenih ustanov o položaju hrvatskega jezika sta še nadalje predmet napadov komunističnih funkcionarjev in ustanov.
Tako je v Ljubljani Mitja Ribičič v televizijski oddaji „Aktualni pogovori“ dne 13. aprila skušal omalovaževati ter zavrniti obe deklaraciji kot neosnovani in nepotrebni, ker da so pravice narodov in njihovih jezikov v „socialistični ¡skupnosti“ povsem zavarovane.
Mitja Ribičič o „zagrizenem klerikalcu“ ter o „nepomembnem viku in kriku male deklaracije“
Mitja Ribičič ni navaden komunistični funkcionar. Kot politični komisar
IV.	partizanske divizije je nastopil že med kom. revolucijo na Sp. štajerskem. In z njegovo delavnostjo iprav v tej dobi nas seznanja dr. Ljubo Sire v odlomku iz sVojih spominov „Boj za zakonitost“ v Zborniku Sv. Slov. za 1967-Navaja pričevanje svojega tovariša iz zaporov učitelja Dušana Špindlerja, ki je političnemu komisarju IV. partizanske divizije Cirilu Mitju Ribičiču pošiljal rekrute na Pohorje, ta jih pa je „kot sumljive“ elemente dal pobiti. In sicer 8 po številu. Dr. Sire navaja, da jih je Ribičič „nekaj lastnoročno pobil s polenom.“ Zaradi teh pobojev se je na špindlerjevo pritožbo Ribičič moral zagovarjati pri nadrejenih kom. forumih. Omenjenega Špindlerja si je Ribičič zaradi tega zapomnil ter se nad
njim maščeval leta 1950, ko je postal sekretar za notranje zadeve. Špindlerja je dal zapreti na osnovi na policiji sestavljene ovadbe, češ, da je ibil med vojno gestapovski vohun. Zaradi tega je bil obsojen na dosmrtno ječo, njegova žena na 4 leta, svakinja pa na dve.
Kakor se je Špindler trudil, da bi sodišče prepričal, da je kot organiziran komunist sodeloval s partizani med vojna, ni uspel ter je bil obsojen na gornjo kazen. Dr. Sire na str. 127 navaja da „je vsa zadeva postala jasnejša, ko smo v časopisih našli sliko sekretarja za notr. zadeve z imenom Ribičič Mitja Ciril. Izkazalo se je, da je bil polkovnik tajne policije Ribiči,č-Ciril, komisar divizije na štajerskem, ki je osebno pobil več nedolžnih partizanov kot špijone. Drugi polkovnik tajne policije Čizmek je 'bil očitno partizan Bor, ki je bil tudi zapleten v štajersko afero. S Špindlerjem sva razumela, da Sta se Ciril in čizmek maščevala za težave, ki jima jih je Dušan naredil leta 1944 in sta spravila njega skupaj z ženo in svakinjo v zapor.“
Ta Mitja Ribičič, ki danes sedi v CK ZSK, je v omenjeni televizijski oddaji „Aktualni pogovori“ potem, ko je povedal zakaj so komunisti za Jugoslavijo izjavil: „Veste, da se Slovenci čutimo užaljene, če kdaj kdo bolj verjame zagrizenemu klerikalcu ali kaki drugi vroči glavi, kakor delavnim ljudem Slovenije, vsem naprednim društvenim silam v socialistični republiki Sloveniji. Vsi ti vidijo svojo perspektivo — perspektivo naroda ter perspek-
in kulturnega razvoja V jugoslovanski socialistični skupnosti. Zakaj bi razbijali nekaj, kar smo sami zgradili?
Tu ni dileme: za ali proti Jugoslaviji. Zdaj so zagnali vik in krik zaradi navidezno ogroženih interesov „naroda“, „kulture“ in „jezika.“ Slovenski predstavniki so v zvezni skupščini, v zvezni upravi, v GK ih SZDLJ navzoči in aktivni v vseh fazah in vseh podrobnostih socialistične graditve —• zdaj ip-a nenadoma ogrožamo sami sebe?“
Na drugem mestu govori o sloven-separatizmu in zatrjuje, da bo še dolgo „v Sloveniji pomenil težnjo, da bi obrnili kolo zgodovine nazaj ali v smeri, da bi postali privesek imperialističnih sil ali v smeri dogmatično zabubljene takšne birokratske formacije, kakršna je zdaj Albanija.“
Končno pove, da v resoluciji VII. plenarnega zasedanja niso omenili „male deklaracije o slovenskem programu na televiziji“ zato, „ker je pomenila nepomemben vik in krik“. Po njegovem je bil tudi odgovor ljubljanske televizije „dovolj jasen“. Po Ribičiču „so delovni ljudje zavrnili in obsodili vse te deklaracije in predloge za premislek. Stvarna pozicija naših narodov in narodnosti ter jezika narodov in narodnosti nikoli ni (bila ugodnejša, kakor je zdaj. Vse te deklaracije bi rade naprtile naši družbi lažne skrbi.“
Mislimo, da Ribičičeva izvajanja ni-doma in ne v svetu, da ne bi bila zahteva slovenskih kulturnih ustanov glede ja slovenskih kulturnih ustanov glede pravice slovenskega jezika v lastni deželi na mestu. Da vsi komunistični veljaki od Kardelja navzdol svojih dolžnosti do slov. naroda niso izpolnili in jih ne izpolnjujejo, dokazuje razno izdanje
tivo delovnega človeka, gospodarskega | slovenskega protestnega pisma. Iz obi-
lice ostalih dokazov, da slov. komunisti ne v zvezni skupšični, ne v CK in ne v SZDLJ ne vrše svojih nalog za koristi slovenskega naroda, navajamo samo primer koprske železnice- Med tem, ko država gradi železnice po vsem ostalem državnem področju, za nekaj desetin kilometrov železnice v Sloveniji ni bilo kreditov iz zveznih sredstev. In končna navedba samega Ribičiča, da so slov. kom. funkcionarji v vseh navedenih kom. forumih ¿navzpči in aktivni v vseh fazah in vseh podrobnostih socialistične graditve.“ Socialistična graditev države in ¡Slovenije je pa dokazala, da je v škodo in nesrečo slovenski narodni in demokratski skupnosti-
Ribičičev izpad proti „zagrizenim klerikalcem“ je tudi šel mimo cilja, ■kajti Jugoslavijo so gradili „zagrizeni klerikalci“- in liberalci in vsi ostali slovenski rodoljubi tedaj, ko o Ribičiču in slovenskih komunistih nikjer še duha ne sluha ni 'bilo. Ko so 'se pa v Jugoslaviji pojavili, so nastopali ¡proti njej in delali na njenem razbitju.
Miroslav Krleža odstopil kot član CK ZKH
..... f
Z znano deklaracijo 18- hrvatskih kulturnih in znanstvenih ustanov o položaju hrvatskega jezika je razpravljala tudi VII. plenarna seja CK ZKH dne 19- aprila t. 1- v Zagrebu- O delu zadevne komisije predsedstva in IK CK ZKH je poročal dr. Vladimir Bakarid, Peter Pirker pa o ukrepih te komisije „za društvene in politične odgovornosti članov ZK, podpisnikov deklaracije.“
Predsednik CK ZKH dr. Bakarič je analiziral zgodovinske vzroke in „idejne korenine nacionalizma in. šoviniz-
ma“. Omenjal je tudi „žarišča nacionalističnih zablod“, ki so po Bakariču Matica Hrvatska, Društvo književnikov, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja ter Hrvatska izseljenska . matica.
Pero Pirker je' na plenarnem zasedanju poročal o doslej storjenih ukrepih za obsodbo in politično družbeno odgovornost sodelavcev pri sestavljanju in sprejetju deklaracije“. Zatrjeval je, da tu ne' 'gre „za spopad med inteligenco in ZK, da tudi niso vsi podpisniki nacionalisti ali 'šovinisti, pač pa, da je bila reakcija komunistov v zadevnih ustanovah prepočasna. Zato je predlagal „ukrepe za utrditev in uveljavitev osnovnih organizacij 'ZK v teh ustanovah-“
Dr. Miloš Zanko je zatrjeval, „da je šovinizma in nacionalizma na Hr-vatskem dovolj in da ima le tisti Hrvat pravico obsojati šovinizem drugih, ki je pripravljen z njim opraviti najprej doma.“ Po njegovem imajo prav tisti, ki pravija, da je v to zadevo vplete« tudi „zunanji in razredni sovražnik.“
Kot znano je deklaracijo 18 hrvatskih kultrnih in znanstvenih ustanov o položaju hrvatskega jezika podpisal tudi vodilni hrvatski pisatelj in dramatik. Miroslav Krleža, ki je kot organiziran ¡komunist zavzemal tudi v hrvatski komunistični partiji visoke položaje. Ker je že dolgoletni osebni Titov prijatelj, ga komunisti zaradi podpisa omenjene deklaracije niso javno napadali. Pač1 pa je bilo na sedmem plenarnem zasedanju CK ZKH sporočeno, da je Miroslav Krleža dal ostavko na položaj v CK ZKH. Njegova ostavka je bila sprejeta.
Letošnje Levstikove nagrade za najboljša slovenska literarna in ilustracijska dela v letu 1966 so razdelili na prvi mednarodni dan madinske literature pri založbi Mladinske knjige v Ljubljani. Dobili so jih: pisateljica Branka Jurca za knjigo „Vohljači in preipove-dane skrivnosti“, akad. slikar Jože Ciuha za izviri tekst „Potovanje v deseto deželo“ in izvirne ilustracije v knjigi Pavla Golie „Gospod Baroda in druge ljudske ;pesmlf‘,< akatHemski slikar Aco Mavec z p, izvirne ilustracije v knjigi R- L. Stevensona „Otok zakladov“ ter akademska slikarica Lidija Oster-čeva za izvirne ilustracije v knjigah „Desetnica“ Frana Milčinskega „Lonček, kuhaj“ bratov Grimmov ter „Sneguljčica“ in druge Grimmove pravljice.
Mladino obdržati na kmetijah, v to
«smer .gredo sedaj prizadevanja posameznih občinskih skupščin ki hočejo s tem popraviti škodo, ki so jo komunisti delali ša do pred nekaj leti, ko so načrtno odvajali mladino s podeželja v tovarne ter s tem povročali ogromno škciiio poljedelstvu. Tako so n.pr. na seji občinske skupščine v Slovenj grad-cu dne 18. aprila veliko govorili o potrebi „strokovnega izobraževanja kmečke mladine in kmečkih gospodarjev“ ter da bo „kmetijski pouk treba uvesti tudi v višje razrede osnovnih šol, starejše kmečke ljudi pa izobraževati na tečajih ali v kmetijskih šolah“. Tudi so ugotavljali, da kmetje potrebujejo kredite“ ter da bi bilo „treba preučiti tudi carino pri uvozu malih kmetijskih strojev.“
■“Samo” za dvanajst milijardi dinarjev so ze zmotili
Seja delavskega sveta Združenega železniško-transportnega podjetja Ljubljana dne 21. marca je bila zelo burna- Iz Beograda so namreč dobili sporočilo od Skupnosti jugoslovanskih železnic, da so se v kontroli dohodkov te skupnosti zmotili ko so izračunali, da so jugoslovanske železnice zaslužile s tranzitnim prometom 12,45 milijard »tarih dinarjev več kot so pa imele dejanskega dohodka od te dejavnosti.
Po določitvi gornjega zneska bi Združeno železniško-transportno podjetje Ljubljana moralo dobiti 2,65. milijone starih dinarjev. Na , osnovi tega dohodka so v Ljubljani že tudi sprejeli finančni načrt za tekoče leto 1967 Po ugotovitvi “pomote” je sedaj ves ta načrt postavljen na glavo tako v Ljubljani kakor tudi pri ostalih železniških ravnateljstvih.
Na seji Združenega železniško-transportnega podjetja v Ljubljani so zato ostro obsojali in grajali poslovanje glavnega železniškega ravnatejstva v Beogradu in njegovega glavnega ravnatelja dr. Marjana Dermastjo ter so zahtevali, da mora skupnost jugoslovanskih železnic Združnemu železnišiko-transportnemu podjetju v Ljubljani po*
DR. PAVEL ROBIČ — MONSIGNOR
Sv. oče Pavel VI. je imenoval dr-Pavla Robiča člana .papeške komisije :za izseljence,’ za svojega tajnega komornika in mu s tem podelil čast mon-signorja- — Dr. Robič biva in deluje na Via dei Golli 8, v Rimu.
K.	imenovanju čestitamo!
vrniti vso škodo, ki je nastala zaradi “pomote” Skupnosti jug. železnic.
Generalni direktor Skupnosti jugoslovanskih železnic dr. Dermastja je pa ob odkritju “pomote” v njegovi u-stanovi izjavil, „da je tako groba in diletantska napaka, da preprosto ni mogoče verjeti da se je kaj takšnega sploh lahko pripetilo“. Izgovarjal se je dalje, da je kontrola dohodkov „iz preprosto nerazumljivih razlogov pozabila odbiti tisti del dohodka od tranzita, ki ga je po sklepu upravnega odbora skupnosti JŽ že med letom po določenem ključu razdelila posameznim Združenim železniško-transportnim podjetjem kot akontacijo.“
Dalje se je branil, da je še pred koncem lanskega leta „zahteval od u-pravnega odbora Skupnosti jug. železnic, naj ga pooblast^ da opravi detajlni pregled poslovanja kontrole dohodkov“, da pa tega pooblastila tedaj ni dobil. Ko ga je pa dobil, da so že „tri dni potem odkrili napako“-
Povedal je tudi da je „kontrola dohodkov velikanska služba s 709 zaposlenimi z zastarelo organizacijo dela“ in da ’vsi njegovi „dosedanji napori, da bi to službo reorganiziralo irj prilagodili sedanjim potrebam v upravnem odboru Skupnosti jugoslovanskih železnic niso naleteli na razumevanje“.
Republiški odbor je ustanovil komisijo za državno varnost. Njena naloga je preučevati in obravnavati vprašanja v zvezi z uresničevanjem politike skupščine SRS na področju državne varnosti. Predsednik komisije je Janko Rudolf, člani pa inž. Marko Bulc, Stane Dolancf inž. Mitja Rode in Milan Vižintin.
Socialno—zdravstveni zbor skupšči-,ne SRS je »prejel predlog zakona o otroških diokladih * določili, da imajo pravico prejemati otroške doklad® zavarovanci, kjer ne odpade več kot 500 novih dinarjev mesečnih dohodkov iz delovnega razmerja na člana gospodinjstva oziroma ne več 'kot 400 din mesečno na člana gospodinjstva, če ima zavarovanec tudi dohodke iz kmetijske ali kake druge davku zavezane dejavnosti.	_
V	galeriji Prešernove hišle v Kranju je bila marca razstava, posvečena 100 letnici prvega slovenskega romana Jurčičevega 'Desetega brata- Razstavljeni so bili številni rokopisi ter objavljena Jurčičeva dela. Prav tako ilustracije Vavpotiča, Gasparija in Birolle
k Jurčičevim delom.
Direktor neke gospodarske organizacije je nedavno potožil, da mora podjetje za vse zahtevne podatke okoli zaključnih računov izpolniti nič manj kot 1700 obrazcev, na katerih je potrebno prav toliko podpisov direktorja, predsednika upravnega odbora in računovodje.
V	Čateških toplicah pri Brežicah je zdraviliška uprava toplice tako močno zadolžila, da ni več mogla izpolnjevati svojih finančnih obvez ter je zato dobila prisilno upravo. Brežiška občina misli sedaj toplice priključiti gostinj-skim podjetjem. Da pa tudi na tej občini niso nič boljši gospodarski strokovnjaki, priča absurd( do katerega mislijo prignati vso stvar, čeprav imajo toplice doma, nameravajo medicinsko rehabilitacijo z novimi investicijami
Proslave 50-letnice Majniške deklaracije v Argentini
Majniška deklaracija je v zgodovini Slovencev tako pomemben politični dogodek, da je prav_ da se njene petdesetletnice spomni vsa slovenska izseljenska skupnost. Zato so za njeno proslavo namesto enega samega skupnega slavnostnega zbora določene vse krajevne prireditve občni zbor in sestanki, ki jih imajo organizacije in društva demokratskih slovenskih izseljencev, njihovi domovi ter šolski tečaji po slovenskih središčih-
Doslej so se tega velikega jubileja spominjali na sledečih prireditvah:
Dne 5, marca na Pristavi v Caste-larju. Pripravilo jo je Društvo slovenskih protikomunističnih 'borcev s konzorcijem Vestnika pod naslovom „Kje
smo 50 let po Majniški deklaraciji“.
Dne 9. aprila jo je imelo Društvo Slovenska vas ob proslavi 10-letnice krajevnega slovenskega doma.
Dne 23. aprila je bila v Slovenskem domu v San Martinu ob blagoslovitvi pokritih prostorov v tem domu.
V	soboto^ 29. aprila, je bil proslavi 50-letnice Majniške deklaracije posvečen Bajukov večer v Slomškovem domu.
V	ponedeljek, 1. maja, jo je proslavila Družabna pravda ob svojem rednem občnem zboru.
Blagoslovitev Slovenske hiše dne 7-maja t. 1. bo tudi povezana s proslavo 50-letnice Majniške deklaracije. O njenem pomenu za Slovence bo govoril tajnik NO g. Miloš Stare.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
OL|jni zbor Družabne pravde združen s proslavo‘50-letnice Majniške deklaracije
Kakor vsako leto, tako je imela tudi letos Družabna pravda svoj občni zbor dne 1- maja, na praznik sv. Jožefa Delavca. Pred občnim zborom je v kapeli Slovenske hiše daroval sv. mašo za žive in mrtve člane Družabne pravde msgr. Orehar; ki je imel po evangeliju lep nagovor, v katerem, je poudaril pomen dela v človeški družbi. Naglasil je, da je delo sužba božja; mora pa biti vestno opravljeno in pravično plačano.
Po sv. maši, ob 10 je predsednik Jonke začel občni zbor- Pozdravil je msgr. Oreharja in vse navzoče ter prekt-lagal, da se pošljejo pismeni pozdravi kardinalu Cagglanu in predsedniku NO dr. Mihi Kreku ter vsem slovenskim časopisom. Takoj nato. je g- Jonke posvetil nekaj tehtnih besed 50-letnici Majniške deklaracije.
Prikazal je vse dogodke v slovenski politični zgodovini od leta 1848 do Majniške deklaracije, ki je „postala izhodišče velikega narodnega gibanja“ ter je „zajelo vse sloje prebivalstva in seglo do zadnje gorske vasi“.
Poudarjal je da« so se pred 50 leti sprožili prvi' odločilni dogodki in odprli jez neusahljive^^' ¡veletoku osvobodilnega gibanja sredi prve svetovne vojne, ki je povzročilo ogromni preobrat dobro leto, kasneje in slovenskemu narodu prineslo svobodo 29- oktobra 1918-“
Udeleženci občnega zbora so nagradili govornika s krepkim ploskanjem. Sledile so običajne točke dnevnega reda. Podali so poročila o delu v pretekli poslovni dobi: predsednik Jože Jonke, tajnik Rudolf Smersu, blagajnik Luka
ARGENTINI
Milharčič, urednik Maks Jan, upravnik Lojze Erjavec in organizacijski (referent Janez šest. Iz poročil je bilo raz-vidno( da se je odbor trudil, da bi izvajal svojo nalogo t. j. širiti med rojaki krščanski socialni nauk, kar je predvsem vršil s svojim listom, z razširjanjem slovenske socialne literature in pisanjem člankov socialne vsebine v’ slovenske publikacije. Pri tem je bilo omenjeno, da slovenski čascipisi in revije prinašajo tudi na svojo lastno pobudo mnogo socialnih in gospodarskih člankov. V poročilih je bila tudi omenjena lepa proslava 75-letnice Rerum novarum, 35-letnice Quadragesimo anno in 20-letnice izhajanja lista „Družabna pravda“ ter Slovenski dan v Torontu, ki je bil posvečen socialnemu vprašanju.
Predsednik Jonke je omenil, da je Družabna pravda v preteklem letu s smrtjo g. Toneta Kovača izgubila zvestega in zavednega člana. Za pokoj njegove duše so navzoči zmolili Očenaš.
Poročilom odbornikov je sledilo poročilo nadzorstva, ki ga je podal g. Viktor 'češnovar. Sledile so volitve štirih odbornikov in sicer predsednika, blagajnika, urednika in upravnika ter so «bili izvoljeni gg. Lojze Erjavec, Franc Tomazin, Maks Jan in Jože Jonke. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Magister Albin st. in Luka Milharčič, za predsednika razsodišča pa dr. Jože Dobovšek.
Pred zaključkom so bili sprejeti naslednji sklepi: članarina se od sedanjih 50 pesov zviša na leto na 100 pesov, naročnina na list se pa zviša na 350 pesov na leto v Argentini, drugod pa ostane ista kot doslej. Sklenjeno je bilo tudi da naj se, kjer je to mogoče, organizirajo sestanki za razpravljanja o socialnih vprašanjih.
Vsak teden ena
MOJ RODNI KRAJ, MOJ RODNI DOM
M\oj rodni kiaj, moj rodni ddm, kako si te želim, nič Več pozabil te ne bom, stimo za te živim.
Pdj mi, zapoj, škarjanček moj, kbt pel si mi nekoč, eaj jutri spet tja v daljni svet bom sel in vse bo preč.
Spomnim na mlada leta se, kako' sem srečen bil..
Prelepi časi, kje ste le, da spet bi vas užil?
Tam kjer mi zib’ka tekla je, oj tam sem srečen le, tja, kjer 'izbral sem si dekle, tja vleče me srce.
Jubilejni Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1967
'Za uvod' prikaza vsebine Zbornika Svobodne Slovenije v Ameriški domo-vini je g. dr. Miha Krek napisal tele ugotovitve :
„Impozantna Iknjiga z Goršetovim ovitkom „napori v vrhovih“. Mogočen spomenik rasti Slovencev v svobodi. 430 strani velikega „zborniškega“ for-mata; kakršen je že udomačen med nami. Je to zbrano delo podob iz naše duhovne rasti, bolečin naših, uspehov in našega veselja, če je moč govoriti o veselju izseljencev, ki so z dušo in srcem navezani na domovino.
Ob vsaki teh podob se človek ustavi, kot da je že dolgo iskal prav to in tako. Ob vsaki postojiš in premišljuješ; vsaka te zgrabi^ ker krije neko nujno, živo potrebo. Vsaka je, kakor da smo jo priklicali s hrepenenjem in željami, da bi j,o že videli natiskano za slovensko kroniko.
Niti bežno ni mogoče omeniti vse vsebine, tako bogata knjiga je to. V kratkem pregledu naj bo zapisanih le nekaj pogledov sem in tja po teh straneh iz hvaležnosti vsem, iki so dali svoj delež k celotni umetnini.“
uvesti v zdravilišču Dobrna pri Cel ji in ne v lastnih toplicah.
Umrli so. V Ljubljani: Ema Starčeva, gledališka igralka v. p._ Terezija Budja .roj. Rogelj, Vinko Kavčič, Jožefa Prah roj. Korači^ Marija Pirc roj- Pavlin, Jože Stariha, upok., Ana Munih roj. Gregorač učit-, Ivan Kepec, svetnik drž. žel. v. p., Ana Mar, vdova, Marija Kralj Franc Bernard, Leo-poldina Olemenz, učit. v. p., Jože Žu-žek_ katehet, Gizela Deisinger roj, Majnik biv. gostilničarka, Jožefa Špendal roj. Oven, Antonija Vivič roj. Žebre, Jože Jenko, upok. Lojze Dolinar, upo-
kojen, Dragica Grilc roj. Dostal, učiteljica v. p. in Marija Zavrišek v Šmarju, Frančiška Aljančič roj. Jenko v Kranju Marija Svetina roj. Bizjak v Škofji Loki, Alojz Peterca v Dobru-njah, Frančiška Mušič roj. Ribnikar, upok. v Kranju, 'Ljudmila Česnik v št. Jerneju Rudolf Rakovec v Lescah, Alojz Remic trgovec v Dravogradu, Marija Struna v Kočevju, Dominik Birk v Kranju Marija Kastelic v Novem mestu, Katarina Habjan roj- Sršen v Domžalah, Frančiška roj. Dive v Mengšu in Anton Hostniki župnik v Smledniku.
immiiMamai

Dom za naše nesrečne
Zgradimo našim nesrečnim rojakom, ki so 'bolni ali pa za delo že malo sposobni, svoj dom, v katerem bodo imeli svoj prostor, svoje ognjišče* kjer se bodo počutili kot ljudje, člani družine in družbe.
Na to sem mislil, ko sem zadnje mesece obiskoval našega rojaka, Iki je bolan in je povrhu še alkoholik. Brez vsakih sredstev je našel zatočišče pri rojaku staro naseljencu na podstrešju, kjer je imel streho, in nič drugega.
Dokler je še lahko hodil, je bilo dobro- Obiskoval je rojake in tudi domačine ter prosil ene in druge za denar. Marsikdo mu je dal. Ne toliko, da bi mu pomagal, ampak, da se ga je čimprej znebil. Tudi naše organizacije so mu pomagale. Celo redno podporo je dobival od njih. Toda kaj, ko je pa bila ta podpora zanj še večje zlo. čeprav je bil lačen, si r.i kupil hrane, ampak pijačo. Zanjo je prodajal tudi obleko, ki jo je dobival, samo da je prišel do denarja za pijačo.
Toda nad rojaka je prišla nesreča. Obnemogel je. Nič več ni mogel vstati, nikogar ni mogel več obiskati. Nikjer
ga ni bilo več (na spregled. Ne na cesti, ne v Običajnem 'baru- Nikogar ni imel, da bi mu prinesel kruha, pijače, še vode rji imel, da 'bi si omočil ustnice.
Ko sem ga obiskal, sem se zgrozil. V največji bedi sem ga našel ležečega na tleh. Bil je ves zapuščen, neumit, neobrit, ves kosmat v obraz, na sebi pa je 'imel 'bolj cunje kot obleko. Pod njo so pa gomazeli črvi, ki so se ga že lotili na živem telesu.
Kaj storiti? Kdo je poklican, da bi se zanj zavzel? Marsikaterega od njegovih prijateljev sem obvestil in jih prosil, da mu naj pomagajo. Eden mi je dal kak stotak, drugi kaj več- „Spravite ga v bolnišnico,“ so mi svetovali.
S prijateljem sva poklicala zdravnika, da bi ga napotil v bolnišnico. Toda zdravnik nam je zatrjeval, da takega bolnika ne sprejme nobena bolnišnica, ker nesrečnež spada samo v zavod, v katerem zdravijo alkoholike. Kaj: naj storim?
Po posredovanju č. g. dr- Starca in čč. sester usmiljenk-Slovenk je bil naš oslabeli rojak le sprejet v bolnišnico. Tam so ga zdravili. Te dni so ga od-
pustili iz bolnišnice, ič- g. dr. Starcu se je posrečilo spraviti ga začasno v neko socialno ustanovo, kjer lahko spi, hrano dobiva pa pri dobrih slovenskih ljudeh. Toda misliti je treba na trajno rešitev in revežu poskrbeti dom> to, kar potrebuje, ker sicer bo nadaljeval svoje prejšnje življenje, ker ne bo imel doma, ne reda, ne dela, ker ne bo imel nikogar ki ibi zanj skrbel, se zanj zavzel ker ne bo imel vsega' tega, kar tak bolnik najbolj potrebuje, doma.
To je primer, za katerega vemo. Koliko je pa drugih, nevidnih, za katere vedo samo nekateri. Sam sem naletel na dva taka primera, ki nista bila rjič manj žaostna, kot je ta, o katerem govorim danes- Samo ta razlika je bila pri prejšnjih dveh: Bog ju je kmalu rešil in poklical k sebi-
Ali ne bi bilo umestno, da bi za take in podobne rojake postavili dom, ki naj bi ne bil dom onemoglih ter invalidov, ampak dom, v katerega bi pošiljali take ljudi, ki so še sposobni za lažja dela, na pr. za dela na posestvu, ki naj 'bi ga imel tak dom v okolici Buenos Airesa. Veliko lažjih del pridobitnega značaja bi lahko opravili taki naši ljudje. V domu bi se delno lahko preživljali sami, delno bi pa za kritje
stroškov za njihovo vzdrževanje prispevale že obstoječe organizacije. V domu bi naši pomoči potrebni rojaki ne dobili samo materialno pomoč, ampak tudi moralno in duhovno, tkar je za take ljudi izrednega pomena. Ob dobri upravi bi čutili, da so še ljudje, da so še člani slovenske družine in človeške družbe ter 'bi imeli zavest, da so še zmožni kaj ustvarjati.
Mislim, da je skrajni čas, da začnemo misliti na tako akcijo. Če smo si zgradili toliko domov, med katerimi so nekateri kar razkošni, če smo spravili skupaj težke milijone in smo na vse to lahiko ponosni, nas bo pa lahko sram, če poleg teh domov ne 'bomo zmožni ustvariti kotička za naše najbolj' nesrečne brate, ki so doma na cesti, nadlegujejo rojake in domačine, prenočujejo pa po	železniških	postajah.
Za akcijo	za postavitev	doma	za
take nesrečne	rojake naj	bi	se zavzel
vsakdo izmed	nas, zlasti	pa	naj bi	se
zanimali zanjo samski ljudje brez sorodnikov, kajti ti so veliko bolj izpostavljeni nesreči, da bi se znašli v takem položaju, v kakršnem je sedaj rojak, ki mi je dal povod za razmišljanje o potrebi postavitve doma za potrebne rojake-	A- E.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Matevža Vodnika in njegove žene ge. Ivice r°j- Bečan se je rodila hčerka, ki je bila krščena na ime Vilma - Adrijana. Srečni družini naše čestitke!
f Maks Mastnak. Ob zaključku te številke Sv. Slov. smo dobili sporočilo, da je v sredo 3. maja ob 9. uri zjutraj umrl najstarejši slovenski povojni dem. Slov. emigrant 93 letni Maks Mastnak na svojem domu v Tabladi, ul. Prin-gles 4619.
V	sredo v prvih jutranjih urah se mu je zdravje hudo poslabšalo. Ob treh zjutraj ga je previdel in obhajal g. žup. Janez Kalan ter mu tudi podelil zakrament sv. poslednjega olja. Naj počiva v miru! Njegovim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
RAMOS MEJIA
V	Slomškovem domu je bil v so-boto> 29. aprila, predi Markovo nedeljo, prosvetni večer posvečen ravn. Marku Bajuku. Zato je bil tudi pod njegovim geslom „še bomo peli“, Vključen je pa bil v letošnje proslave 50-letnice Majniške deklaracije.
Prosvetni večer se je začel s slovensko narodno himno, nakar je povzel besedo tajnik NO g. Miloš Stare in prikazal položaj, v katerem je bil slovenski narod med prvo svetovno vojno ob proglasitvi Majniške deklaracije ter njen pomen za nadaljnji razvoj slovenskega naroda. Njegova zanimiva in .pomembna izvajanja so udeleženci prosvetnega večera nagradili z živahnim odobravanjem.
Pevski zbor iz Ramos Mejie pod vodstvom g. Gabrijela Čamernika je nato zapel dve pesmi. „Ej zato“ v priredbi Mava in Bajuka ter Vodopivčevo „Ves dan je pri oknu“ ter žel splošno priznanje.
Sledila je točka, ki so jo izvajali otroci šolskega tečaja Antona Martina Slomška, ki ga vodi ga- Vera Holosa-nova. Za nastop otrok sta ga. Vera in g. Franci Holosan tudi pripravila besedilo, odbrala .slike o lepotah slovenske domovine ter oskrbela glasbeno in govorno spremljavo. Naslov ji je bil „In tam kjer dom očetov je...“ V uvodnem govoru o domovini svojih staršev sta nastopili učenki Kočarjeva in Brez-nlikarjeva. Na vse navzoče je ta točka napravila najlepši vtis ter ji je sledilo živahno ploskanje. Tehtna so bila izvajanja g. Jožeta Pozniča. Prav tako je žela priznanje recitacija iz Pregljevih I	(Nadaljevanje na 4. str.)
SPORED BLAGOSLOVITVE
SLOVENSKE HIŠE
DOPOLDAN: BLAGOSLOVITEV
10.30: Prihod zastopnikov slovenskih organizacij in ostalih rojakov-
10.35: Prihod in pozdrav predstavnikov argentinskih oblasti 10-40: Narodni himni Prerez traku
Prižig ognja oh spomeniku Predaja simboličnega ključa (zastopstvo odbora ga izroči botrom)
Počastitev botrov s soljo, kru-hom in vinom (za to priliko prinesenih iz domovine) Blagoslov pročelja Zahvalna pesem Blagoslovitev notranjih pro-' štorov
Koncelebrirana sv. maša.
Pel bo pevski zbor “Gallus”
Podpisovanje spom. knjige Kosilo za goste (botre in zastopnike ustanov , in organizacij) v dvorani in za ostale udeležence v drugih prostorih.
POPOLDAN: AKADEMIJA 15.30
@ Narodni himni:
Združeni zbori © Pozdravni nagovor:
Msgr. Anton Orehar © Pesem Slovenski hiši: Združeni zbori ® Pozdravi ali nastopi:,
- Tajnik NO za Slovenijo Zedinjena Slovenija Domovi: Bariloche 77 Beraziategui 1	Carapachay
Castellar-Morón
-Mendoza
-	■	Miramar
Ramos Mejía San Justo
-	•' San Martín
Slovenska vas
Prizor: zastopniki vseh ljudskih šol Prizor: gojenci Rožmanovega: zavoda Pozdrav:. zastopnika srednješolskega-,7; tečaja _	,
Pozdrav: profesorja slovenskega oddelka ukrajinske univerze Pozdrav: Slovenska kulturna akcija Dve pesmi: „Gallus“
Pozdrav: Slovenska katoliška akcija Pozdrav: Slov. kat. ak. starešinstvo Pozdrav: Zastopnika Slov. drž. gibanja in društva „Dom“
Prizor: Misijonska zveza Prizor: zastopniki: Slov. kat. akad. društva, Slov. dekliške organizacije_ Slov. fantovske zveze Pozdrav: Družabna pravda Pbzdravf Protikomunistični borci Pozdrav: Gospodarska zadruga Pozdrav: Planinsko društvo
® Predaja ključa:
najstarejši hajmlajšim © Zaključna pesem:
Združeni pevski zbori: „Gallus, Ramos Mejía, San Ju-sto, San Mariih Slovenska vas
© Razvedrilo in postrežba
SLOVENCI Y ARGENTINI
(nadaljevanje s 3. strani)
Zgodb zdravnika Muznika o lelpoti slo-.venske besede.' Z občutjem jo je podal g.. Marijan šifrer.
Lep prosvetni večer, posvečen spominu rajnega rayn. IVIarka Bajuka in proslavi 5p-ietnice, Majniške1 deklaracije, je zaključila mogočna Slovanska pe-,,senjr ki joj e,.udarno, zapel, ramoški.
, venski pevski zbor-
Prosvetnega večera se je iz Men-dpze, udeležil vnuk rajnega ravnatelja Marka Bajuka g- arhitekt Božo Bajuk z gospo prof. Cvetko .roj- Grintal, ki. ju ; je kulturni referent Slomškovega doma ¡.g. Marijan šifrer še posebej pozdravil.
SLOVENSKA 'VAS
Na proslavi 10-letnice blagoslovitve Slovenskega doma dne 9. aprila v naši vasi, ki je zelo lepo izpadla,, je vas proslavila tudi 50-letnico Majniške deklaracije. Kulturni referent Društva Slovenska vas Maks Jan je ob tej priliki starejšim obnovil spomine na zgodovinske dogodke -v zvezi z Majniški deklaracijo, mlajšim ipa je nazorno obrazložil njen pomen.
V	soboto, 20. aprila, in nedeljo, 30. aprila, . ie bila gledališka predstava Mauserjevega „Kaplana Klemena“. Obe predstavi sta dobro uspeli. Poročilo bomo objavili prihodnjič.
GORIŠKA IN PRIMORSKA’/ :
- Razpis natečaja za štaba učiteljska mesta je Slovenska skupnost v Trstu Stavila kot enega pogojev za . sodelovanje v tržaških upravnih telesih- Postavila je tudi roga t glede, teh vprašanj, ker se je cesto zgodil o, ;dla so ve.insíe stranke obljubile, ro dar 'to. obljub izpolnile. Tako je zahtevala izpolnitev pogojev .za razpis natečaja za stalna učiteljska mesta in us Lir. o v i tev _ s !oyc n-ske industrijsko strokovne šole.' Tržaška Krščanska demokracija je to pot izpolnila obljubo in, je posredovala na pristojnih mestih tako V Rimu, kakor Trstu- Tako "je šolski skrbnik 'razpisal natečaj za nova stairia mesta, ki se nanaša na 55 stalnih mest. Y Trstu jih je 19, ostala pa v tržaški pokrajini- Ral žen tega je razpisanih še 10 ¡nadštevil-nih stalnih mest. Po tem natečaju, na katerega se morajo Učitelji priglasiti, bo vseh stalnih slovenskih učiteljskih mest 110.
Prav tako je v izpolnitev^ pogojEV.
tržaška občina zaprosila ža ustanovitev slovenske industrijske šole, ki bo v Rojanu, Tržaška občina se je obvezala prevzeti vse stroške za vzdrževanje prostorov in za nabavo orodja. Šola bo. imela tri oddelke: oddelek za mehanično industrijo, oddelek za električno industrijo in dekliški oddelek- šolanje n.a tej slovenski industrijski šoli bo trajalo tri leta.
Sklep občinskega odbora o prevzemu str dkov je moral potrditi tudi občinski svet, ki, je odobril predlog z veliko večino. Proti -so glasovali samo neofašisti, liberalci pa so se vzdržali.
S i 0 ¥ £ N C S PO SVITU
ITALIJA
V	Št. Pavlu pri Boznu je 3. aprila nenadoma umrl župnik Anton Jerman. Rodil se je 23. novembra 1896, v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je tudi študiral gimnazijo. Med prvo svetovno vojno je bil poklican k vojakom, na bojišču je bil ranjen za hrabrost pa odlikovan s srebrno kolajno prvega razre- j da in povišan v ča-stnika. Po «Spravljeni j
maturi je po vojni stopi) v ljubljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1922. V ljubljanski, škofiji jej -pred vojno služboval na raznih mestih, leta 1945 pa kot begunec prišel na Tirolsko. Najprej je deloval v dušnem pastirstvu, v Vintsehgauu. Pred 15 leti je pa prevzel mesto duhovnika v samostanu sester cistercijank v št Pavlu pri Boznu. Tu je ostal do svoje -smrti dne 3. aprila, Ki je prišla povsem nepričakovano. Zju-' traj tega dne je še maševal, nato pa dopoldne umrl.
Verni Tirolci so rajnemu priredili lep pogreb- Poleg 7 slovenskih duhov,-niko.v' se ga je udeležilo še nad 20 tirolskih duhovnih sobratov.7
; ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE
Iz pisma prijatelja in naročnika FA Želeta:
Po tragični smrti našega župnika dr. Pa i kaša -smo dobili - za njegovega naslednika Alojzija Hripčka, ki je že pred časom pomagal na naši fari Sv. Križa v Bridgeportu.
Velikonočni prazniki so za nami. Cerkvene pobožnosti z, vstajens-kimi o-bredi smo imeli v župni 'cerkvi. Udeležba" je' bila velika-in na-koru le prepeval slovenske velikonočne -pestili slovenski cerkveni pevski zbor. Na -božične praznike-'sikero nismo imeli snega, zato gaj je-pa bilo dosti; več as Veliko-noč. Pred prazniki je večkrat - snežilo.
Lepo ‘ pozdravljam urednike,.- naročnike, in bralce 'Svcbi-Slovenija. 'Prav tac. ko .svoje hčerke iridnj-iho.ve družine kakor tudi družine Marije Žele, Luke Milharčiča, Kuhlja- ra», vse druge prijatelje.
.	Fr. Žele
Pr! ŽHipiBd sv* Vj-ia - 7 Clevelandu je bil upokojen župijik Matija Jager, ki je lansko Leto obhajal ¿lato. mašo. Na njegovo mesto ' je bil, .imenovan č, g. T.om-c, sin .s-taronaseljenake slovenske' družine, .Id -je ' prevzel faro v soboto,
1.	aprila. - 'A.	)
JSjhrt, ;|;)svaija^r7:Mh^ča. pne 24. aprila ' jh- umrl v Clevela-.rdu okrajni glavar dr-- Franjo ¡Marčič- Dočakal je starost‘RO let-¡ Znani je bil zlasti kot okrajna glavaraza- Ljubljansko ek oligo-Spadar je med najboljše slovenske po-iitienb'up:ravne5uradnike. N. P- v -m.
31 točkami, toda Partizan je v 22. ko lu . zmanjša! razdaljo - za eno samo točko.bicA .
V	LjubRani je bil mitingi slovenskih
atletov mladincev ¡22. aprila na Stadionu- Nastopilo je okrog 200 atletov Triglava, Ljubljane, Slovana,' - Olimpije .Nove- Gorice, Novega mesta, Rudarja iz Trbovelj, Cerknega i-g Kočevja. 'Najuspešnejši šo bili atleti Olimpije,' ki šo osvojili 11 'prvih mest, Triglav iz Kranja pa " sedem,.' Na-¡Uspešnejši.-: atlet naje bil Polde Milefe, ki je postavil nov dr-ižavrii rekord. v skoku, v višino za mladince: 2.05 cm poleg tega je osvojil, tudi -prvo mesto y skoku v daljino s' 655 centimetrov.	•	■"
V	Budimpešti je 22. .aprila na 22-nogometnem srečanju med Jugoslavijo in Madžarsko slednja zmagala z.. 1:0-To je^bila 12. zmaga Madžarov, 'štirikrat je zmagala Jugoslavija in šestkrat so igrali neodločeno.
Američan Randy Matson je ,22. aprh la izboljšal svoj svetovni, rekord, v metu krogle za 26. cm. Kroglo je zalučal , 21,78 m. Matson je svetovni rekoder v i tej discipini od 9. 4. 1965, ko je zMučal kroglo 20.70 -m. nato pa je izboljšal svoj rokov d 30. 4. 1965 z metom .21,05 in 8. ■maja 1965 z 21,52.
Evronski., klubski košarkarski prvak je- postal madridski Real Madrid, ki je premagal Simmenthal iz' Milana, tretje mesto je pripadlo praski Sl-aviji, četrta je bila ljubljanska Olimpija-
O V. V VI S TIL A' ’
?*Abota, 6. maja:	i
Ob’ 19.30 V Slovenskem dimuv Ca-1
rapachayu Mauser jeva., igra „Kaplan; Klemen“, ki jo igrajo lanuški igralci.,
No4.al.ia, 7. maja:
Blagoslovitev Slovenske hiše, 'pove-! zana s proslavo 50 letnice Majniške j
Nedelja, 1.4. maja:
VseMevensbo romanje v Luj4n- • ;
Editor responsable : Milos Stare Redactor: José HAoseij
Redacción y Átlministracién: -
y * c •	T. L. 09-9503 - »*-: ' =. ■ '»v- --e-.¡ " - » -i -■
\ *7'-.M'-;.'	
:§ ' O S o^ai	PÁUÁDO ¡
-j tu P ••	■ Conrfgfóh'N'^STTS:
: ga M Ro» 3 °tt‘> ¡■' ■“ <	TARIFA REDUCIDA * Coneesión N” 3824
7 Bus&iei** MažiftaaaJ'.4* fe TragMeá	
y Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino -$ 1.900,—. Pri pošiljanju po ..pošti doplačilo $ .100.—. Za ZDA''ih Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9. dolarjev za pošiljanje 'z navadno pošto.
IISFova
#AIXUSOVA JPLOŠCA !
izbor nabožnih pesmi (L.P.)
IZIDE V KRATKEM Cena v prednaročilu (do 20. 5.)
Naročila
$ 1.200,— in predplačila članih zbora.
pri vseh
T N
SVETU
JAVNI NOTAR
IFraraeise«© Maral Crasearate
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1542	Buenos Airea
T. E- 35-8827	7
- Hr.,-»AI%T€ K^AVS
,	. . ORŠjETNIK-
Lavallc 1290J p. 12. of. 2, Capital T. E- 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Bujan,- Francia 952-
T. E. 735 ali 516 V petek in soboto cd 9—13 ure
DRAM.AtSKI ODSEK DRUŠTVA SLOVENSKA VAS bo v-
soboto 6. maja cb 19.30
gostoval z igro .
MAPIAM- K3LEMEM
v štirih dejanjih V Č A It APAČ HA YU
“ST"
V Stockholmu se. je .17.' aprila kon-' čald' 29. svetovno prvenstvo v iiamiz-iraitt- -tenisu. - Ud« ¡oči: •;
. kih in .80 ženskih rfeprezentapc. Ker se tega tekmovanja niso dele-žili prejšnji prvaki, Kitajci -r- menda niso nji-ho- i ..reprezentanci dovolj preštudirali Maovih spisov — je bilo tekmovanje za prva mesta med : Japonsko, Korejo, Švedsko, -Zah. Nemčijo, -ČSSR in Sov* jetsko .zvezo, ki -so v tem redu tudi zasedli mesta. Jugoslavija je zasedla sed‘-mo mesto, Anglija osmo, Romuni deveto in Madžari deseto mesto.
Med damami so Japonke obdržale nrvo mesto. V finalu so .premagale s'ov-jet-sko damsko ekipo s 3:0. Slede Mari žarke, ža njimi so reprezentantke j ČiSSR, Anglije, Romunije', Zahodne in I Vzhodne Nemčije. Jugoslavija , je o-svo- j, jila 9.. mesto, Poljska pa deseto. i
Maribor jev Varaždinu izgubil tek-! mo z Vartoxom z 0:1 v 22. k-olu druge jugoslovanske lige, potem je igral dvakrat neodločeno z Borcem v Banjaluki in Borovim, nato je premagal s 6:0. zagrebško Lokomotivo. Ima še pet točk naskoka pred Rlohošu iz Tuzle ter bo verjetno -naslednik Ljubljanske Olimpije v zvezni ligi- Olimpija'letos nima sreče in je med kandidati za izpad iz lige. Med 16. klubi je na 14. mestu s 15 točkami, za njo je Sutjeska z istim šte-. viloni. točk. in Čelik z ll. Pred njo pa So Rijeka in Beogad -s po 17 točkami. Vo.di v prvi ligi še vedno. Sarajevo s
Í
, V Bariločah nas je dne 27. aprila -t. 1- nenadoma zapustil prvi dan - r.a.A.-a—*v; , gospod .
■ .	.. -.v..-,■	--
■J ss n h © H ub I wm -
Za njegovo- plemenito zvestobo' in narodno' zavednost mu bomo dajali trajen; ¡spomin.
Sprejmi ga, Gospod, v svo|e varstvo.
Slovensko planinsko društvo v Argentini
Bariloche-Buenos.-Aires.	'	-	-	;
. Slovenski izseljenski javnosti sporočamp, da. nas je.dne 22- aprila 1967 v 82. letu starosti zapustil, gospod
JL ud o.v i H- O s t e r e
Zadnje zemsko bivališče je dobil v nedeljo, 23* aprila 1967 na pokopališču -Olives v občini Vidente -López.
Zvestega člana in zavednega, rojaka bomo ohranili v trajnem-spominu.	.
Z,e-dinjema Slovenija
Janez Jalen
T i° o |B Irea zv © ra c @ v
Povest
■Pod macesni je Peter že precej časa čakal, preden je prisopihala Špelca-Kar nič več se nista smela obotavljati-Lovée je poučil plar.šarico, kako naj ¡hodi in se vede-, če hoče videti srnjaka à križastipi rogovjem.
Odšla sta proti vetru- Špelca je'hodila tik za Petrom, iki je včasih še kaj poše.petal. Potem je utihnil in ji samo še z rokami dajal znamenja. Nazadnje jo je prijel za roko, se sklonil in tudi njo potegnil navzdol. Čepe sta obstala za nizkim grmom. Špelca se je od nestrpnosti tresla. Malo jo je bilo sram, pa si ri upala izmakniti roke iz Petrove. Gledala je na poseko. Ni-česar ni mogla opaziti. Lovec ji je stisnil-prste in (komaj slišno povedal: „Pri tršu za ciperjem.“ Špelca . je srnjaka ugledala. Sklanjal je glavo, jo še hitreje dvigal in obračal na vse strani, kakor bi prav namenoma razkazoval svoje križasto rogovje. Pasel se je in oprezoval.
Peter je spustil špelčino roko. Ko-
maj je utegnila pomisliti, zakaj, je že čutila, da ji ponuja daljnogled. Sedaj je videla lepo ‘žival blizu pred sabo. Razločila je, kako premika gobec in, razgrizuje mlado brstje. Z uhlji je zamahoval in se branil obadov, ki so silili vanj.
Dolgo je Špelca opazovala sem in tja se prestopajočega se srnjaka, se zaverovala vanj, pozabila celo na Petra poleg sebe in ni. bila več tako oprezna kakor Spočetka- Naenkrat je srnjak ostolbel, stegnil vrat, pa že isti hip odskočil, se obrnil in z raztegnjenim ogledalom na zadnjici zbežal. Grede je bokal, kakor bi lajal ostarel pes. špe)ca se je hotela dvigniti, pa jo je Peter hitro spet prijel za roko ih jo pridržal. Z ¡dlesno ji je odvzel daljnogled in jo tiho spet odvedel ¡od poseke- Šele na poti je spregovoril: „Veter se je sprevrgel, pa naju je ovohal. Morebiti so se mu pa. zasvetlikala stekla v daljnogledu.“
„Iiaj je tako natančen,“ ni r.ič kaj prav mogla verjeti špelca.
,,0, to so velik ¡gospod,“ je .še vedno pridušeno govoril Peter. „Kaj obzirno je treba hoditi okrog njega.-Najbrž so ga nekje prepodili in se je umaknil v tiho samoto Skališnika. Zato sem se pa ustrašil, ko si zagrozila, da boš ¡sama hodila i okrog njega.“
Prav tako pridušeno je špelca povedala: „Prav je, da si se- S tabo je bilo dokaj lepše.“
Peter ni odgovoril nič. Prav /do macesnov sta oba molčala-
Sonce je že davno zašlo, čez nebo se je prelivala večerna zarja. Temnilo se je- Vsenaokrog je bilo tiho. Le drozg se je šte oglašal.
Pod macesni je Špelca glasno spregovorila: „Morebiti si bil nejevoljen, ko si me moral čakati- Pa nisem mogla prej ¡priti- Komaj ¡sem se izmuznila. Me je bržčas Tk-alčeva Minca opazovala.“
„Res?“ Peter ni mogel skriti, da mu je nerodno.
„Sedaj si pa. ¡hud name, da sem prišla.“ Špelca je govorila,., ¡kakor bi prosila odpuščanja.
„Ne, nisem.“ Iz Petrovega glasu je zvenela ¡razdvojenost. .
„Ne zameri, Peter. Tako ¡rada gledam. divjad.“
Peter ,se je zasmejal: „Dobro, da nisi fant- ¡Bi ne ¡bila tako rahločutna, kakor si dekle. Kar gotovo bi ¡s puško zalezovala moj trop. Pa bi si prišla
navzriž.“
„.Dobro, -da nisem fant in sva lahko prijatelja.“ špelca je obmolknila, kakor bi se ustrašila, da je preveč rekla-Prišla sta v temno goščavo in steze pod nogami nista več razločevala^ Peter se je obrnil: „Daj mi roko, da se ne spotakneš ob kakšno korenino.“
„No le,“ je bila koj voljna Špelca. Na planini je ¡pa ¡roko Petru zinak--nila: „Saj ti greš spat v Tkalčev stan?“ j,Kaj. pa misliš?“
„Z mano ne ¡smeš več naprej.“
„Pa še bi šel?“
„Bom huda mate-“
„Nič ¡se ne boj. Sem si že ¡popoldne postlal v Znojevem seniku.“
„Še bolj prav. Lahko rjoč!“
„Dobro spi!“
Na seniku Peter ni legel. Slišal je, kako je Špelca zapahnila svoj stan. Čez
dobrih pet minut je pa nekdo prav po tihem prišel k Tkalčevemu stanu. Previdno je odpiral vrata, pa so kljub temu- zacvilila. Peter je po hoji prepo-znal Minco- Otrok bi bil, če bi si skušal tajiti, da mi slišala njegovega pogovora z Girmovo Špelčo- Pa ga ni nič posebno zaskrbelo. Saj je ravnal, kakor je'najbolj prav vedel in znal,
S svitom vred je -til Peter že spet v lovišču- Ni se zadržal dolgo. Mudilo se mu je domov, še prej pa v Tkalčev stan. Sprevidel je, da bo še najbolj pametno če ¡nič ne prikriva in Minci o špelei kar sam pove, sicer bi utegnila kdo ve kako napek nesti Jerci na ušesa- Ogenj je laže gasiti, dokler se ne razgori jeziku pa na konec priti, preden se razgovori.
Kakor se je bil nadejal, ¡tako je Peter tudi naletel. Jerčina sestra je bila kratko-besedna, obračala mu je hrbet in nalašč ropotala s posodo^ ki jo je pomivala- ¡Peter ni maral videti njjene nasajenosti- Malomarno si je prižgal tobak, prekrižal noge in vtaknil desno- roko v hlačni žep: „No, pa ugani, Minca, s kom sem sinoči hodil po lovišču?“	(Nadaljevanje prihodnjič)