-^.   213   •—
Zopet v rojstnem kraju.
Doma.
Spet te gledam, dom moj mili,         A veselje v srcu mojem
kjer zazrl sem luč sveta                 zdaj se tu mi ne zbudi,
in kjer staršev mi gomili               pesemce več ne zapojem,
zdaj pozabljeni že sta!                   tožno mi pogled strmi. . .
Znane obiskujem kraje,                   Žalostne zrem izpremene,
kjer nekdaj pastir vesel                  njih izvor je krati čas;
za živino pohajaje                          v mrzli svet nazaj me žene,
glasno vriskal sem in pel.              tujca tu se čutim jaz!
Fr. Rojec   .