K r o m p i r obravnava v višem oddelku Ijudske šole. Ker smo danes brali 127. b. v II. berilu, hočemo nekaj več govoriti o rastlini, katero tukaj vidite. (Učitelj pokaže krompirjevec.) Kako pravite tej rastlini? Kje raste? Toda krompir ne raste sam ob sebi, kakor n. pr. trava i. dr., anapak se mora vsako leto vsaditi, tudi ni krompir od nekdaj pri nas rastel. Dobili srao ga iz Amerike. V južni Ameriki okoli jezera nTitikaka" tam je njegova domovina. Domačini so imenovali to rastlino npapa". Tam so jo najdli Španjolci. Od tod je krompir prišel vSeverno Ameriko, 1. 1584 ga je v Virginiji našel \Valter Raleigh. Hawkins, ki je s služnjimi kupčeval, prinesel je menda 1. 1565 pervi krompir na Irsko. Druga poročila pa pripovedujejo, da ga je prinesel Walter Raleigh iz Virginije, ter ga sadil na Irskem na svojem posestvu. Na Angleško pa ga je prinesel Fr. Drake. Nekoliko gomaljev te rastline pošlje toraj svojemu prijatelju z opombo: ,,Sad te rastline je izversten in zelo rediven, pridelovanje te rastline bi bilo domovini zelo koristno". Prijatelj si misli, da je Drake menil z besedo »sad" okrogle, kakor črešnje debele jagode, katere se na rastlini narejajo iz cvetja. Ko se toraj jesen približa in so jagode že rumenile, povabi na obed obilo odlične gospode. Konec obeda prinese strežaj v lepi pokriti skledi nekaj na mizo. Gospodar lepo govori ter konečno pristavi, da jim predlaga v pokriti skledi novo jed, seme je dobil od svojega prijatelja, slavnega Fr. Drake-a s pristavkom, da utegne biti pridelovanje te rastline za Angleško velike vrednosti. — Ko gostje novo jed, katera je bila v surovem maslu pečena ter s sladkorjem in cimetom potresena, drug za drugim pokušajo, zdi se vsakemu duh in okus zelo slab in ostuden. Sodili so tako-le: mogoče, da je sad v Ameriki dober, toda na Angležkem ne dozori. Gospodar je bil zelo nevoljen, ter ukaže poruvati iz verta krompir. Vertnar poruje krompirjeve stible, naredi ogenj in žge krompir. Gospodar pride na vert, vidi černe gomolje, pohodi eno, in glej prijetno mu zadiši. — Vpraša vertnarja od kod je ta gomolj? Ta mu pove, da je bil na koreninah une ameriške rastline. Takoj se gospodarju dozdeva, kaj in kako ? Ukaže gomolje pobrati, pripraviti, ter zopet povabi prijatelje na gostijo. Pri jedi je gotovo prijateljem rekel, da se človek prav lahko moti, ako le po unanje sodi. — Iz Angleškega je prišel potem krompir na Nizozemsko, dalje na Francosko, Nemško in tudi k nam. Ljudje dolgo časa niso hoteli krompirja saditi, predsodki zoper to rastlino so le počasi ginili, a huda letina in lakota je ljudi zmodrila, tako da so poslednič rekli, no, sedaj, ko imamo krompir, ne bode več hude lakote na svetu. A tudi to je prišlo drugače. L. 1843 je začel najpervo krompir gniti na Angleškem in v Belgiji, od 1. 1845 pa tudi na Nemškem in drugej, kjer krompir sade, in hudo, prav hudo je to zadelo kraje, kjer je bil krompir njib poglavitni živež, tako da so ljudje na Irskem lakote umirali. — Krompir pa ni le kot živež zelo imeniten, ampak je tudi za gospodarstvo in obert zelo važen, in Albreht Thaer je pridelovanje te rastline močno razširil, ko je naučil ljudi, kako iz krompirja alkohol napravljati. Kakosaditikrompir? 0 tem so misli zelo različne. Nekateri svetujejo, da ga je treba bolj gosto saditi, a drugi priporočajo, saditi ga bolj redko. Pravijo tudi, da se več in debelejšega krompirja pridela, ako se sadi celi krompir ali vsaj veči kosi. Giillich svetuje prav redko sajenje in skušnje po njegovera načinu izveršene, so se tudi dobro obnesle, samo da po Giillich-ovi metodi zasajen krompir veliko prostora potrebnje, za 1 sam korun 9—12 ^tirjaških čevljev. Ko je korun pognal zelišna debla, jih polega in z zemljo obsuje. Tisto je res, da se na ta način lep krorapir pridela, ker ima zemlja obilo redilne moči, da napravlja izredno veliko množino gomoljnic. Za navadno sajenje se potrebuje na oralo po 18 vaganov koruna. — Krompir je iz pervega gorjanska rastlina, tedaj ima rad lahko zemljo; lahka ilovka ali peščena tla so tedaj najugodnejša za krompir. Kedar se zemlja ogreje, je najbolj krompir saditi t. j. konec aprila ali začetek maja. Star gospodarsk pregovor pravi: BAko me usadiš mesca sušca ali začetek tnal. travna, pridem kedar jaz hočem, ako me usadiš konec malega, ali začetek velkega travna, toraj precej pridem1'. Ko je gomolj nekaj časa v zemlji, oživi se nekako, začne se gibati, na spodaj poganja korenine. Na teb je obilno zelo dolgih nitek, teh se pa derže živice ali pritlike, na katerih še le visi gomolj raznih podob. Vse to se razvija skrito pod zemljo, drugi del pa poganja na kviško iz zemlje, to pa je stibla ali krompirjevec; ta zraste do 05 metrov visoko ter je robat, zelnat in listnat. Kako pa gre sedaj ravnati s krompirjevo rastlino? Dobrega pridelka se sme toraj nadejati oni kmetovalec, kateri je dobro seme vsadil na pripravno njivo, ter pridno okopaval i. dr. Vendar ne tisti, ki je sadil in okopaval, more dati krompirju pravo rast, ampak tisti, ki daje solncc in dež o pravem času. (Dalje prih.)