Nekromantika stvari o duhovnem bistvu hipsterstva Aljoša Kravanja IHipster j i n iso nič novega. V zgodovini l i terature, mi- • Šljenja in u m e t n o s t i - ali p repros to v zgodovini drž, attitudes - na jdemo figure, ki bi danes - če bi hodile po ulicah Brooklyna aü Berlina - nosile tesen črn jeans in široke plete- nine. Haman, Baudealaire, Huysmans , Benjamin. A names to v oblačila živih so t i liki zgodovine odeti v mrtvaško» bolj belo tkanino: h ips ter i jo nj ihovega duha na jdemo le še na papir ju. Na s t raneh svojih knjig še vedno čakajo nekoga, ki bi jim pri- znal: »Ja, bili s te p rv i svoje vrste. Bili s te h ips ter j i že s to let pred svojim krstom.« 2 Nikoli n i ničesar dokončal. Njegovi eseji so bili delo • preroka. Tako ko t profet ne more ničesar dovršiti sam - kajti za izpolnitev svojih prerokb potrebuje drugega človeka, mesijo, ne več povsem človeka - tako je tudi Walter Benjamin pisal brez upanja, da bo sam dosegel zadnjo črko. Vendar to ne pomeni , da je bil »zazrt v pr ihodnost«. Nasprotno, Benjamin se je obdal s pre tekl imi s tvarmi : njegov svet je bil t ako zasi- čen z ruševinami, f ragment i in citati, da je bil pr ihod Novega lahko resnično le še čudež ali katastrofa . Njegova strast je bilo delo zbiratelja- Kajti stvar - v Benjaminovem pr imeru knjigo - lahko postavimo v zbirko le po njeni smrt i . Zbirka je grobnica reči, Benjamin je bil n jen nočni čuvaj. Danes bi rekli: Walter Benjamin je bil prvi mislec retro duha. 3 Kaj pomen i misliti in živeti retro? Ko si zavrt i ploščo • tropkdha ali Satiejev mp3, hipster noče obudit i duha neke glasbe; ko m u z vratu visi Lomo fo toapara t ali Sonnyjev Walkman, hipster ne oživlja neke umrle tehnologije. Njegov po- sel ni reaktualizacija, njegov interes ni resurekcija duha. Stvar ga pr ične vznemir ja t i šele tedaj , ko pon ikne duh, ki je s tvar ustvar i l in ohranja l pr i življenju. Hips ter ja p r e d m e t zan ima le kot lupina, ki jo za seboj pust i življenje nekega duha. V t em skrepenelem ovoju pa ne prične tkati lastnega življenja; retro predmetov hipster ne aktualizira v neki novi rabi. Secondhand kupljeni šal ga ne greje pri vožnji s kolesom. Rog bicikel ga ne popelje do kavarne, zeleni čaj ga ne prebudi, budnos t i ne izko- risti za delo. Seveda se včasih zgodi, da imajo stvari prav ta uči- nek, ampak to se posreči tako rekoč neodvisno od hipsterjevih načrtov. Z retro predmet i se namreč ne obkroža kot uporabnik, marveč kot zbiratelj. In Če te objekte kdaj že uporablja, jih rabi le zato, ker je uporaba sestavni del njihove ekshibicije v zbirki. 4 Tradicionalni zbiratelj, e.g. ljubitelj starin, redkih knjig # ali modelčkov vojnih strojev, se t rud i svojo zbirko ob- držati kar najdlje s t ran od sebe. Zdi se mu, da njegova bližina žali dostojanstvo teh relikvij. Zato plastificira knjige, modele in medalje da zapret i v vitr ine, znamke shrani v zaščitne foli- je. Da bi jih lahko malikoval, zbiratelj umakne svoje stvari čim dlje od sebe. Pri h ips te r ju je povsem drugače: zanj je glavno razstavišče prav on sam. Bolj k o t plošče v njegovi zbirki so za hipster ja pomembni bendi, zbrani v njegovem okusu, bolj ko t čevlji v omari hipsterko zanima naključno izbrani - vendar nedvomno American Apparel - par dokolenk na n jenih nogah. Hipster svoje telo obloži s skor jo mr tv ih mod, svojo dušo pu- st i zras t i v krošnjo paradoksnih m n e n j in preferenc. A kljub t e m u si nikoli ne dovoli, da bi v neki stvari pognal korenine. Med n j im in rečmi namreč obs ta ja distanca, globlja od zbira- teljskega malikovanja, t rdnejša od vsakršne vitrine. Do svojih stvari je hipster ironičen. 5 Kaj je bistvo hipsterske ironije? V Doctrina christiana m je Sv. Avguštin razvil razliko med frui in med uži- vanjem in rabo. Resnično uživamo samo v večnih stvareh, tj. v Bogu. Nobene druge dobrine ne moremo uživati same po sebi, saj je n j ena vrednos t odvisna zgolj od tega, ali p r ipomore k doseganju l jubezni do Boga. Ko si pr izadevamo za dobrobit drugih ljudi, ko torej svojega bližnjika ljubimo, je ta ljubezen kvečjemu preludij višje ljubezni, u smer jene v Boga. Celo ko jemo jabolko, ne uživamo v sadežu po sebi, temveč ohranjamo pri življenju samega sebe in s tem ugajamo Božji volji. V t e m smislu jabolko zgolj uporabimo, in ne »»zaužijemo«^. Motili bi se, če bi menili, da nas je cerkveni oče hotel odvrnit i od razmerja s posvetnimi stvarmi. Kajti naše razmerje s konč- nimi rečmi je spremenil v resnični most ali nexus do večnosti: naša raba posvetnih dobrin je po Sv. Avguštinu nabita z mo- žnostjo odrešitve. Toda ravno zato, ker vršenje našega odnosa do svetnih stvari prehaja iz sebe v ljubezen do Boga, je pravil- na raba končnega hkrati identična zapuščanju končnega. Tako lahko Mart in Heidegger upravičeno pravi, da je »fruitio Dei na- vsezadnje v nasprot ju z imetjem sebstva [Haben des Selbst],« da uživanje Boga razveljavlja končne pogoje naše eksistence, naposled tudi samo končno sebstvo. Človeško razmerje s stvar- mi gre samo od sebe preko in ven iz stvarskega območja prot i neskončnemu. Sv. Avguštin si nikoli ni belil glave z vprašanjem, kaj se zgodiš stvarmi, kij ih je nekdaj bilo mogoče rabiti pravilno, tj. usmeriti v doseganje ljubezni do Boga, a jih je čezmerna potrošnja, ne- marnost ali preprosto minljivost človeške mode iztrgala iz sfere možne rabe. Toda kakšno držo naj zavzame krščanski človek do bundesUga frizure, zmuckanega telovnika iz osemdesetih ali polomljenega Nintendo Gameboyja? Kako naj ravnamo s konč- nimi stvarmi, ki smo jih pustili za seboj na poti do večnosti? Zdi se, da odgovor na to zagato ponuja prav hipsterstvo: ker si od porabljenega predmeta ne more veČ obetat i niti koristi niti odrešitve, ga hipster uporablja samo še ironično. Ironija je vra- čanje k rečem, ki jih je skupnost ljudi pustila za seboj v svojem odrešenjskem gibanju prot i neskončnemu. Ironija je vrni tev k zavrženim stvarem, ki so otrpnile v nemočno, ljubko, neod- rešljivo karikaturo, v svojo lastno pomanjševalnico. Ironija je odnos do predmeta onkraj možnost i uti8i frui. 6 V intervjuju za Playboy iz leta 1964 je Vladimir Nabo-# kov dejal, da je »za svojo nimfico potreboval pomanj- ševalnico z dovolj l irično prozodijo*<. Od tod Lolita, spevna ljubkovalnica španske Dolores. Nabokov črkuje ime svoje ju- nakinje z neprikri to slastjo: »prva črka mora zveneti kot v 'li- ziki', kot spolzek in delikaten «. Z isto naslado preizkuša n jeno ime tudi Humber t Humber t , nesrečni ljubitelj nimfic: »Lo-li- -ta: vršiček mojega jezika napravi tri korake dol z neba in ob t re t jem tleskne ob sekalce.« Pomanjševalnica naredi iz besede igračko- Obloži jo s sladkobnimi pr iponami, pomnoži n jene zloge, spremeni jo v igrišče ust, jezika, zobovja in glasilk. Toda v Humber tovem igračkanju z Lolitinim imenom lahko prepo- znamo tudi napoved oblasti, ki jo bo imel nad Lolito samo, nad n jeno persono in telesom. Tako ko t n j e n e m u i m e n u ne pus t i , da bi iz ljubkovalnic (Lo, Dolly, Lolita) zraslo v odraslo obliko (Dolores), tako hoče tudi Lolito samo ohranit i v diminutivni ali poman j šan i verziji, kot »nimfi- co«, suspendirano med otrokom in dekletom. Ali ni t o resnični namen vseh ljubkovalnic? Ali ne nas t ane pomanjševalnica prav iz vere, da bo gro teskno poigravanje z besedo spremenilo v igračko tudi imenovano bit je ali stvar? V pomanjševalnici je izražena nenavadna moč jezika, da brez žalitvic ali sramotenja, temveč zgolj z lastno produktivno močjo - z mehaničnim doda- janjem pripon - bitjem vzame njihovo resnost. Vendar neresno ne pomeni vselej tudi neškodljivo. Lahko si zamislimo paradiž, v katerem bi šaljivi Adam vse živali in reči poimenoval s po- manjševalnicami. Na takšnem raju bi bilo nekaj peklenskega: spominjal bi na t rušč Boschevih slik ali na gomazenje Gogo- Ijeve proze, na vrvež samovarčkov, kočijic in noskov. Humber t Humber t sam priznava, da so nimfice hudičevo seme. 7 Strah pred možnostjo, da bi nas drugi vzeli resno - ali • da bi drugi pomislili» da se resno jemljemo sami - je temeljno dejstvo sodobne kulture. Ta absurden odpor pred re- snost jo je dosegel svoj vrhunec z izumom posebnega parajezi- kovnega grafema, smeškota, ki je namenjen izključno blažitvi učinka in ironizaciji lastnih besed. Oprost i : ) . Hvala ;). Rad te imam :). Pozoren bralec bo nedvomno opazil, d a j e že sama be- seda «smeško« potopljena v milje neresnosti : poznamo zgolj n jeno pomanjševalno obliko, kakor da sploh ne bi obstajala odrasla verzija obraza» ki ga smeško pomanjšuje . Toda od kod sploh potreba po smešku? Zakaj nas skrbi, da bodo drugi jemali naše besede preresno? Ironija nasploh in smeško posebej pu- ščata odprto možnost, da se od svojih besed umaknemo. Umik je osrednje gibanje moderne kulture, linija bega je prehiteval- ni pas sodobnosti . Kot je po- kazal Pierre Rosanvallon, sta dva temeljna gradnika »neo- liberal iz m a« - par lamentar - na demokraci ja in delniška družba - osnovana prav na ideji, da lahko volivec in del- ničar vselej umakneta svoje zaupanje. Bistva rie institucije naše kulture, lastniške struk- ture, komunikacija in spolne zveze niso nič drugega kot odloženo gibanje umika. Če bi lahko vse družbene vezi sodobnosti formulirali v jasno izraženo pogodbo, bi na njihovem koncu stal neobhodni smeško (»Pridružujem se vaši veri:)«» »Glasujem za delavsko stranko :)«), ironično zna- menje, da si puščamo odprto možnost pobega pred sklenjeno zavezo. 8 Hipster se naseli v kul tur i umika, pos tane njen »ide- • alni tip«. Njegova zmožnost pobega je namreč univer- zalna: z držo ironije se lahko umakne pred opredelitvijo oku- sa in družabnih preferenc, pred svojo sodobnost jo, celo pred samo identiteto. Hipster, cest un komme sans ipseite, hipster je človek brez istosti, Novi Abelard. Kaj imamo v mislih, ko go- vorimo o «identiteti« nekega človeka? Ident i te ta se običajno določi tako, da iz aktivnosti posameznika (denimo iz njegove pot rošnje hrane, ku l turn ih dobrin, iz njegove komunikacije in dela) izluščimo izčrpen sistem preferenc. Njegova »identi- teta« ni nič drugega kot seznam preferenc, zaradi katerih raje moh k enemu bogu kakor k drugemu, raje bere časopis kakor / IL gleda novice, raje pije pivo kakor vino itd. Ta iden- t i te ta kot sklop preferenc pa pos tane pri h ips te r ju vprašljiva. Ko hipster ironično posluša pop glasbo iz osemdesetih ali nosi Hello Kitty majčke, nam njegova ironija signalizira, da te glasbe raje ne bi poslusaly da iello Kitty raje ne bi nosil Hipster razstavi delovanje in nagnjenje: iz njegove dejavnosti ne moremo niko- li sklepati na njegov okus, v njegovi aktivnosti se ne razodeva hierarhija preferenc. Vsa njegova dejanja se odvijajo tako rekoč ob breznu negativne volje, na robu tega brezdanjega dopolnila: »Ampak raje ne bi«. Z ironično držo nam hipster demonstr i ra , da člove- ška aktivnost ne potrebuje zadostnega razloga, zaradi katerega neko dejanje izvršimo »raje« ali »prej« kot kakšno drugo; nasprotno, hipster deluje, misli in za- znava kljub temu, da »raje ne bi*<. V hipsteriji se razodeva neko mračno trpljenje, nekakšen leibnizovski pekel modalne indi- stinkcije» v katerem stvari so, pa čeprav raje ne bi bile, v katerem se ljudje predajajo najbolj prismojenim domislicam, pa Čeprav bi raje ne počeli vsega tega. Prav v t e m nas hipsters tvo spo- minja na svojega prednika iz poznega 19. stoletja, dandizem. Dandys so se lahko» podobno kot današnji hipsterji , umaknili pred sodobnost jo samo za ceno nekega trpljenja. V svojem ob- čevanju s svetom so izkazovali vzvišeno suverenost (»dendi si prizadeva doseči brezčutnost,« pravi Baudelaire); a ker so bih od svoje sodobnosti oddaljeni, so jo morali herojsko prenašati. »Raje ne bi, ampak bom po t rpek : mar ne pos tane ta v te j for- muli umik pred svetom in njegova afirmacija ne razločljiva? Ali tudi hipsterstvo skriva v sebi še neko nepoznano afirmativno moč, ki kot prot i tok preplavlja brazdo njegovega bega? 9 Evropska l i teratura je v poznem 19. s tolet ju izumila # nov odnos do lastne zgodovine. Rečeno shematično: vse do tega obdobja - ki se dovrši s f^n de siecle estetiko - so pisatelji razumeli zgodovino literature kot dobro definiran kor- pus klasičnih besedil, na katere- ga se lahko oprejo v svoji literar- ni proizvodnji, iz katerega lahko črpajo prepoznavne motive, oži- vljajo njegove figure ali pa samo a lud i ra jo n a n j ko t na t i h o mr - mran je tradicije. Pri t e m so vse- lej pričakovali, da bo vešči bralec prepoznal referenco na tradicijo / / / Montreal/ London/N Berlin/Ch Seoul/Am Mexico Ci Tokyo/Var Los Ange Paris/ ew Ygrk/ icago/ sterdam/ ity/ icouver/ les in našel v tem pr ipoznanju samem nov vir estetske- ga ugodja. Vez s tradicijo zato ni bila zgolj povezava s preteklim, temveč hkrat i tudi navezava na sodob- no bralno publiko, ki uživa v skupni zakladnici občih mest in l i terarnih figur. V 1 9 . stoletju prične to živo tkivo tradicije odmirati. Referenca na zgodovino lite- rature ne pomeni več obujanja smisla, skupnega pi- satelju in bralcu. Nasprotno, pisatelj se v odnosu do zgodovine vse bolj predstavlja kot privilegirani bralec, ki poseduje edinstven dostop do nekega sicer nepo- znanega besedila, svojo lastno l i teraturo pa zasnuje kot postopno razodevanje ali prisvajanje tega teksta. To novo držo do zgodovine l i terature - ki ni več uži- vanje v skupnem telesu tradicije, ampak prej delo samotne arheologije - lahko zasledujemo vse od Fi- tzgeraldovega prevoda Hajamovih Rubajat in Baudelairove te- matske prisvojitve Poa do Nietzschejeve predelave zoroastriz- ma. Besedilo iz preteklih dob ali še nepoznan sodoben tekst je nekaj, kar mora pisatelj šele odkriti, in ne več element skupnega smisla, na katerem deležita pisec in bralec. Zgodnji vrhunec te estetske drže najdemo v Huysmansovem Proti toku, romanu o Des Essentiesu» osamljenem plemiču in vrhunskem dendiju» ki se pred svetom skupnega okusa umakne natanko s postopkom estetskega odkritja. Des Essenties se potaplja v zgodovino ne- kanoničnih latinskih avtorjev in mračno zapuščino francoskega katolicizma, med sprehodi po Parizu išče prostore globokega užitka, ki so se izmuznili bledi svetlobi meščanskih ugodij» na obrobju estetske zavesti svojega časa najde še nepoznane sli- karje (Gustave Moreau) in pravkar rojeno poezijo simbolizma (med drugim Mallarmeja), svoje stanovanje naposled opremi kot ladijsko not ranjos t , kot zatočišče velikega «odkritelja« le- pega. Njegov okus je kons t ru i ran prot i toku; neko stvar pre- sodi kot primer lepega samo pod pogojem, da je ni pred nj im občudovala nobena druga človeška sodba. Ta estetska drža ni umrla skupaj z Des Essentiesom. Evropska literatura 20. stoletja se bo vedno znova vračala k ideji, da sta predhodnik in vzor nekaj, kar mora pisatelj šele odkriti, in ne figuri iz skupnega nabora literarnih referenc. Nabokov, Borges ah Calvino bodo to arheološko s trast prignali vse do samore- fleksivne igre, v kateri si pisatelj pol jubno izmišlja avtorje in besedila, k i j ih njegov lasten tekst domnevno šele najde. Toda odmev te drže lahko najdemo tudi v nekem širšem kul turnem gibanju ons t ran literature. Hipsterstvo osnuje svoj specifični okus - oziroma to, kar se morda imenuje okus samo po analo- giji - prav na ideji, da moramo svoj način delovanja in mišlje- nja, svoj življenjski slog, nenazadnje svoje bende odkriti prav proti toku prevladujočega okusa. »Odkriti« tuka j ne pomeni «ustvariti«: nasprotno, svoj okus mora hipster naj t i med že iz- delanimi vzorci človeškega vrednotenja in delovanja, ki pa jih je prevladujoča moda zavrgla ah - za hipsterja celo Še bolje - v svoji plitkosti spregledala. Globoko pod plastmi sedimentira- nih okusov moramo odkriti drobce lepote: to bi bila temeljna naloga hipsterjevega posla, osnovni trik njegove nekromantike stvari. Des Essenties je bil eden prvih, ki so živeli po tej formuli. « f Nikoli ničesar ne ustvar i . Njegova drža je samo ^ L • naspro t je dela. Kajti prepr ičan je, da vsako Člo- veško prizadevanje nu jno vključuje naivnost , nezdružlj ivo z njegovim najhujš im s t rahom: da bi se jemal preresno. Vendar to ne pomeni , da je h ips ter komična figura. Nasprotno, hip- ster se obkroži z mrtvimi stvarmi: njegov svet je tako zasičen z obskurnimi referencami, preživelo modo in citati, da bi lah- ko bilo kakršnokoli znamenje duhovitosti resnično le še čudež. Njegova strast je delo arheologa. Kajti stvar - oblačilo, bend ali fr izura - lahko postane atr ibut njegovega okusa šele po svoji smrt i . Okus je grobnica stvari, on je n jen nočni čuvaj. Na hip- s ter ju ni nič novega. •