Poštnina plačana u qotouin«.
KONI ERE1EC
6LR51L0 KOH7ERE15KESR DRUŠTUR ZR (TIRRIBORSKO 0BLR5T
Dopise, narodla in reklamacije je pošiljati: Konje-1 „Konjerejec" iz-1 Člani flruštua sprejemajo list brezplaCno. Haroč-rejskemu društuu za marib. oblast, luanjkouci I baja 6krat letno I nina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo
šteu. 3.	fDaribar, dne 15. junija 1928.	Letniki/.
Dirkalni kasač.
Spisal Rudolf Albrecht, prevaja Veble, drž. vet.
(Naidalljevanje.)
II.	d e 1
Veliko bolj resna napaka, ki ji je vzrok deloma dolgočasje, deloma pa tudi sešksuelno draženje povzročeno po bližini kobil, je masturbacija, onanija mladih žrebcev, pri čemer zapravljajo svoje moči, in če se ta zloraba izvaja dalje časa, oslabe v hrbtenici. Dolžnost konjarja jè, da strogo opazuje v tem pogledu žrebce in jim takoj, ko pokažejo žilo,- natakne na njen spodnji del slonokoščeni obroček za žrebce. Če ga žrebec, kar se tudi dogaja, zdrobi, si moramo pomagati s suspehzórijem. Najenostavnejša obvarujoča oblika je verižni sUsperizorij, s sigumej-šim odvadujočim uspehom še pa uporablja anieri-kanski suspenzorij v obliki lijaka in opremljen z bodicami. Sledove onaniranja najdemo lahko na sprednji strani zadnjih piščali.
Nekateri konji imajo slabo navado, ki pa ne temelji na dolgočasju, da, ko se vležejo, vpognejo noge v biclju ha znotraj in pritiskajo s podkvami na komolce; tako nastanejo takozvani komolčni natiski (Stollenbeulen), ki se, če ne priskočimo takoj na pomoč, napolnijo z gnojem in jih moramo dati operirati. To razvado oviramo na ta način, da-nataknemo konju biceljni valjar, ki onemogoča upognenje v biceljnemi členku. Ta tvori približno 10 cm močno, mehko podloženo usnjeno klobaso z zaponami, s katerimi se jo pritrdi okrog členka v biclju.
Priljubljena zabava konj v pregradi obstoji tudi v tem, da glodajo in trgajo prikrivke. To delajo po navadi konji, ki nimajo soli za lizanje. Najenostavneje bi seveda bilo tem konjem vzeti proč prikrivke. Vendar bi pa pri tem trpela dlaka; zato maramo uporabljati druga sredstva. Običajno je bilo do sedaj, da se* je preprečilo upogibanje vratu na stran in na dol potom droga, pritrjenega med povodcem in oprs-nim jermenom; nekoč sem pa doživel, da je tak konj ponoči, ko je žrl seno, zataknil prednjo nogo za drog, visel na njem do jutra in se resno poškodoval.
Radi tega sem zato, da se takim konjem nadene amerikanski ovratnik, ki obstoji iz venca okroglih palic okrog vratu, te jim dopuščajo vse, le prikrink lin bandaž ne morejo trgati. To slednjo razvado, grizenje bandaž, lahko zabranimo tudi na ta način, da bandaže pokrijemo z usnjenimi bandažnimi zaščitci, ki so opremljeni na zven z žreblji.
Najčešče si »posamezni jetniki« preganjajo čas s tem, da neprestano žro slamo, tako da se zjutraj, ko stopimo v pregrado, nahaja vsa stelja v debelem
okroglem trebuščku konja. Lahko si predstavljamo, kako neugodno upliva to polnilo želodca na tre-nažo. Tudi kolike lahko nastanejo, na ta način. Proti tej razvadi pomaga le nagobčnik ali pa nadomestek slame z žaganjem ali oblanjem, zadnje odločno odsvetujem, ker žrejo nekateri konji tudi to, ga pa seveda ne prebavijo; posledice so težke kolike. Pa tudi pri nastiljanju z žago-vino nismovna varnem, ker zrejo potem nekateri konji zelo radi lastno blato, posebno v svežem, toplem stanju. Pri takih živalicali mora pomagati specijelno preko noči razun stelje z žagovino tudi nagobčnik. Ta nagobčnik naj bo velik, komoden ter spleten iz žice. Odsvetujem pa nagobčnike iz usnja in pločevine, ker tvorijo trpinčenje živali.
Hlevna napaka, ki se pojavlja v dirkalnem hlevu razmeroma redkokrat in nastopa tudi pri konjih, ki ne trpe na dolgočasju, je hlapanje, nastavljanje in grizenje jasli ; kakor je znano nastaja ta razvada pit bolehnem želodčnem stanju, ki ga, če ga pravočasno razkrijemo, lahko ozdravimo ali zboljšamo z ra-cijonelnim krmljenjem in zdravljenjem. Nagnenje za njo pospešujemo na ta način, da često dajamo mladim konjem v hlevu sladkorja. Zato dajajmo kot nagrado ali slaščico raje kruh alk repo.
Češče kot pritiskanje na žlebhrajdemo v dirkalnem hlevu hlapanje ali požiranje 'zraka, ki obstoja v tem, da sesa konj z jezikom zrak v želodec, kar vodi do kolik. Takim konjem moramo dati na povodcu hlapalne žvali, ki jih smemo sneti le med tem, ko žro oves. Obstoje pa iz kakor prst debele, žvalem podobne cevke, ki je opremljena na sprednji podol-gasti strani z luknjicami; skozi katere vstopa vsesani zrak; ta pa uhaja zopet na obeh odprtih koncih cevke ter ne pride tako v želodec. Pri takih konjih pa obstoja vseeno stalno opasnost kolike.
To bi bile v splošnem one hlevne napake in razvade, ki se pojavljajo najčešče. Zopet je zanesljivi konjar oni, ki jih takoj iztakne, prijavi ter vestno uporablja vsa obrambna sredstva, ki mu jih odredi trener ali živinozdravnik.
3.	d o g 1 a v j e.
Pripravljalna zimska trenaža.
V novembru, na konec dirkalne sezone, premestimo enoletnike, ki so po večmesečni paši sveži in spočiti, v njihove ograde v dirkalnem hlevu, kjer ravnamo ž njimi kot s starimi konji na podlagi njihove dosedanje vzgoje. Dlaka, ki je zrasla v kobilarni dolga, se s prikrjvko kmalu zgladi; frizuro civiliziramo ter naročimo pri kovaču zimske podko-ve; medtem pa omehčamo kopita z oblogami gline ali kravjeka.
Z oziram nà pričakovani ' led so te podkove opremljene z ozobci in oprimnico in presegajo na prstih nekoliko kopitni rob, da dobi kopito, ki je postalo v kobilarni krajše, prostora za rast.
Ravnatelj kobilarne sporoči trenerju izkušrije; ki si jih je pridobil o načinu hoje in teka pri posameznih enoletnikih in že pri prvem podkovanju se mora vzeti to v poštev. Žrebe normalnega tekal dobi spredaj’ ca 25 dkgr., zadaj pa okrog 18—20 dkgr. težke podkove. Žrebeta z dvojno hojo ali sličnimi nepravilnostmi pri hoji dobé spredaj ca 35 dek in 18 do 20 dek zadaj, da jih navadimo takoj na boljši način hoje. Podkove vpišemo v .podkovalno knjižico po datumu in teži ter jih'naj obnovimo vsake štiri do pet tednov. Tudi stehtati je treba železa vedno pred podkovanjem, za kar moramo imeti v vsakem hlevu malo kuhinjsko tehtnico.
Pri vsakem podkovanju naj bo trener navzoč, da nadzira obrezovanje in eventuelno odredi korekturo kopit- Celo- najveščejši podkovač ni nobeden trener in le ta ve, kaj je nujno potrebno. Vsega priznanja je vredno že to, če podkovač pravilno izvrši tisto, kar trener zahteva.
Ko so žrebeta podkovana; prične zimska drenaža ž namenom, da pripravi mišice in organizem na pravo dirkalno trenažo. Erioletniki, ki niso cele mesece nič delali, pričnejo s počasnim tekom, dnevno preko 1500 do 2000 m, ki ga podaljšamo sukcesivno na 4000 m. Vendar pa žrebeta preko zime ne smejo pozabiti na to, da so dirkači; Zato dobé pri primernem stanju dirkališča ter pri dobrem vremenu tu pa tam kratek brizganec v boljšem tempUi Glavno je v tem stadiju trenaže, da se mladi konj nauči, da gre na vsak način naprej ter da se privadi na žvali:in roko vozača; namen tega je; da zamenjamo žrebečjo hojo z energičnim tekom (kasom). Radi tega je zmotno mišljenje,.da lahko opravi to zimsko, delo tudi hlevno osobje in da je dovolj, če trener prične svoje: delo šele spomladi. Ravno pri tem prvem dirkališkem pouku je glava,1 roka in izkušnja trenerja največje važnosti.
Nekaj drugega je pri starejših kopjih, kj imajo prenaporno dirkalno sezijo za seboj in nujno potrebujejo absolutnega miru najmanj;do februarja. Te lahko spre vaja hlevno osobje dnevno po. pol ure v počasnem teku izmenjaje v koraku, .najbolje ne na dirkališču* da preko zime pozabijo na razburjenja, ki so jih tam: doživeli.
.. Priporočljivo., je' tekom zimskega odmora vpeljati .v, tednu dan absolutnega miru (v nedeljo), ko konj sploh ne vpregamo.
Množino krme moramo v tem času nekoliko znižati;v brezdelju je potreba po krmi manjša, in polna delovna racija bi lahko dovedla do motenj v prehrani ter do odebelenja. Namesto povprečnih 5 kil zadostujejo preko zime štirje kilogrami.
Nasproti pa moramo enoletno žrebe še naprej polno krmiti, da ne zastane v razvoju. Dvakrat tedensko, po navadi v sredo in v soboto dobe konji za reguliranje prebave opoldan in' zvečer toplo hrano, kateri pridenemo namesto kuhinjske soli žlico grenke soli za pospešen je prebavljanja.
Če dobi kakšen konj dlako brez svita, trdo sluz-nato ali mehko blato,, tako da moramo sklepati na nepravilno prebavo, ima dober učinek kako odvajalno sredstvo, purgativ ali takozvana fizika. Po starosti in kakovosti konja odredi živinozdrafnik to
sredstvo, pri njegovem davanju pa moia biti želodec po možnosti prazen, radi česar obesimo konju po noči pred tem nagobčnik. Od živimozdravnika izdani dijetni predpisani pred in po. fiziki morajo biti točno izvršeni, če naj ima ta pravi uspeh.
V februarju, če je vreme ugodno ter dirkališče dobro — enoletna žrebeta so kakor znano postala dvoletna —• se prične pri njih kakor tudi pri starejših konjih boljše delo s kratkimi ponovnimi »brizganci«, da se pljuča in muskulatura pripravi na pravo pristno delo. Pri zimskem delu je trener zbral zadosti izkušenj v. pogledu hoje svojih konj tako, da je lahko naredil pravilne zaključke gledé balanciranja ter dirkalnega podkovanja. Jasno sliko si jé naredil pozimi tudi o načinu vprege, ki je potrebna za podpiranje balance; kakor tudi o kre-salnih obvezah (boots), ki so potrebne -za zaščito nog. Zato ni trenerjevo zimsko delo pri mladih konjih nikakor postranskega pomena, temveč važna priprava za nastopajočo dirkalno sezono.
Konj v hlevu.
Arabski pregovor pravi o reji konja: »Daj Mu ječmena in ravnaj grdo ž njim!« Orijentalec pač ljubi vedno slikovite izraze, tako tudi v tem primeru.-»Daj mu ječmena pomeni: »Redi. konja dobro in razumno!« »Ravnaj ž njim grdo!« pa hoče reči: »Potem lahko od konja tudi kaj zahtevaš!« Dobra: reja pa vsebuje dye glavni točki: Hlevno nego ter Hrano; Mi stavimo hlévrio nego ria prvo mesto, ker je še važnejša kot hrana. Ljudje in konjički' še* no udajàjo le večnemu lenuharjenju, imajo svoj čas razdeljen na dva dela: Čas dela in’čas odpočitka. Pravilna razdelitev usposablja konja ne le; da pokaže svoje sposobnosti in ga ohrani zdravega, temveč ga tudi pripravi dö tega, da razvije svoje faktično delo do Viška. Kakor uživa v polni meri odpo-čitek le tisti, ki more pokazati na izdaten kos izvršenega dela* ravno tako dela z veseljem in zato izdatno ter uspešno le oni, ki nastopi k delu popolnoma odpočit in katerega ohrani misel na prihajajočo razvedrilo, pri dobri volji. Ce srečamo ljudi, ki so pri svojem delovanju vedno čemerni in ki ne morejo priti v vedro razpoloženje niti po izvršenem dnevnem delu, četudi se jim ni pripetilo-nič zlega, uganemo Jv- večini primerov pravilno, da nimajo tf ubogi hudiči nobenega prijaznega in veselega doma, pa če bi tudi bil skromen. Ip; to je. trda usoda kogar zadene, obenem pa velika škoda za splošno produkcijo*; kajti, taki ljudje ne fnorejo nikoli razviti do vrhunca svojih sposobnosti.
. .. Nič drugače ni pri našem nepogrešljivem sodrm gu pri. delu iz živalskega sveta, pri konju. Kakor se počuti delavec s cmokom in .salato .za večerjo pri zdravi, veseli družici ter na čistem leži|ču. veliko . zadovoljnejšega in sposobnejšega za. delo kot kateri drugi, ki-požira pečeno pisko v, ježi nad prepirljivo ženo,, slabo vzgojenimi, otroci ter zanemarjenim domom* ravno tako jé tildi pri našem drugu, konju mriogO važnejši čist, dober, hlev z razumnim, mirnimoskrbovalcem, kpt, pa trije litri' ovsa več pri nespametni reji' in begi.. Največkrat, ter. največja poškodovanja zgodijo našim .kónjefri:. v hlevu iri mnogo redkeje pri delu.
ai Največji zločin, se vrši na naših mlađih konjih pri hlevni reji. Kateri otrok bi uspeval, če bi ga držali po cele mesece v zaprtem prostoru» privezanega kot jetnika? Konj nam vrši svojo službo potom pregibanja. Kako se naj pa razvijajo normalno njegovi premikalni organi, če so ovirani pri vsakem pregibanju? In le komodnost konjerejcev je temu kriva! Ce žrebe ne pride' redno ven, postane divje ter uporno in potem se konjerejec boji nevarnosti. Žrebe, ki se redno zunaj zadržuje, je skoro tako mirno kot tele; In kjer so celo dobri skupni pašniki, koliko je treba konjerejcu prigovarjati, da se jih posluži!? Namesto, da bi bil vesel, da se zmanjša v hlevu pridobljeno meso in da se žrebetom pozna po resasti dlaki, da bivajo na prostem, so mnenja, da izgledajo slabše. Pri stalnem bivanju v hlevu žrebe poneumi, ker ničesar ne vidi razen štirih sten ; če ga končno le spravimo ven, je plašno in če pri tem še nepravilno ž njim ravnamo, se na njem hitro pokaže pogrešek v temperamentu, ki ga naredi manj vrednega. Hlevne napake in razvada so pri žrebetih na paši nepoznane,
Hlevna nega odraslih, za delo uporabljenih konj je v, 95 primerih izmed 100 totalno napačna. Ne moreni si predstavljati kazni, ki bi bila dovolj huda za tistega, ki je, prvi pričel s tem« kar vidimo v tolikih krajih naše pokrajine, namreč gnojišče tik pred sprednjimi, edinimi hlevnimi vrati, k temu Še po meter globoko. Ta nesmisel, katerega edini vzrok tiči zopet v kòmodnosti in lenobi, da bi pač ne bilo treba gnoja odvažati 30 kjorakòv dalje, so začeli vsi točno posnemati. Lahko potujemo daleč okrog po svetu, predno kje zapazimo tak nesmisel; ko pa enkrat obstoja, je vsak »konservativen« in ne premesti svojega gnojišča. Pred hlevom se nahaja razen tega še tlakovan hodnik; žrebe, ki morebiti skoči iz hleva, si mora izbran, dà ali pade v gnojno jamo ali pa da pri naglem obratu telebne na tlak. Človek bi strmel, če bi vodili statistiko o nesrečah, povzročenih le vsled napačne zgradbe hleva. Niti pri najdražjih konjih ne misli konjerejec, ali pa le v najredkejših primerih na to, da bi hlev zboljšal. Celo, tlak' iz betona najdemo na konjskem stojišču, da stoji ' konj kolikor sploh mogoče trdo in da leži na mrzlem. Jasli za seno, ki so nad glavami konj, so strup za vsakega mladega konja, se ne dajo na noben,način odpraviti; pa tudi le iz komodnosti,, ker se meče séno, iz podstrešja naravnost v senene jasli. Ta:način, jemanja hrane od zgoraj je za kopja tudi povsem nenaraven; konj išče svojo hrano po tleh in ne kakor žirafa Često z dreves.
Skoro nikoli ne najdemo v naših hlevih pregradnih drogov (Streichbäume) to sò vmesni drogi med konji, temveč ti stoje kot krave drug poleg drugega. Konjevo orožje jé noga (pri kravi pa ne!), ki je zelo nevarno; radi tega so težke rane povzročene po udarcih, na dnevnem redu. Ta način privezovanja konj, ki se nahaja le pri nas, ima pa še dvoje drugih slabih posledic. Da se pri .ritanju nevarnost zmanjša, ostane večina tudi starejših konj nepodkovana (tudi po zimi). Radi tega ne pride konj pri gladkem ledu sploh na prosto. Dalje niso konji vsled tegä> podkovanja navajeni, in kupec ima že spočetka težkoče. Druga slaba stran tega je, da konjerejec često ne naredi niti ugodnega nakupa iz strahu, da bi) se ne zgodila nesreča-pri ritanju tujega konja ;
to se pa pri pravilno urejenem hlevu ne sme in tudi ne more pripetiti.
Poglavje zase tvori čisto napačno privezovanje konj in povrh vsega še vedno na previsokih jaslih. Konj je privezan ali predolgo, potem pride z nogo v vrvi ali pa-prekratko, potem se pa ne more pri ležanju iztegniti. To je najbolj nesmiselno mučenje konja. Le, če je na vsakem privežnem jermenu (ki pa mora biti dolg) pritrjena vlekoča lesena kroglja (cena, za komad 2 Din), more biti konj pravilno pri-vesan. Vsak konj sé mora v hlevu komodno vleči, kadarkoli se hoče. Zato je pa potrebno, da ima pod seboj podnevi in ponoči čisto, mehko stelja (saj ni treba, da bi bila ravno slama!), ne pa, da stoji celi dan na golih, umazanih tleh, na katera se konj ne vleže. Ležanje je pa ravno za mladega konja eden od najvažnejših poslov. Dober je tisti hlev, v katerem vidimo konje ležati tudi po dnevi.
Vsi nasveti, ki jih podajamo tukaj — ne prvič — našim konjerejcem, so taki, da njihovo izpolnjevanje ni zvezano s stroški; zahtevajo le, da se malo več pečamo s konji. Ce se bo to zgodilo, se bodo zmanjšale neprestane nesreče v hlevih, ki naše konje , tako razvrednočajo.
Kar se tiče krme, krmimo redno in enakomerno. Sejmo več ovsa, ne štedimo ž njim preveč in ne razsipavajmo s senom,!,
R o h s ma ni t.
Društvene in druge krajše vesti.
Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast. Štev. 50.	.	: (	Ivanjkovci, 13, VI. 1928.
RAZGLAS.
Letošnje ogledovanje in obdarovanje plemenskih konjev se vrši pod pogoji razglašenimi v uradnem listu štev. 69T921. in sicer:
dne 23. VII. ob 9. uri v drevoredu v Žalcu za okraje Celje in Vransko;
dne 24. VII. ob 9. uri na sejmišču v Šmarju pri Jelšah za celi srez Šmarje pri Jelšah;
dne 25. VII. ob 9. uri v posojilničnem drevoredu pri Sv, Lenartu v Slov. goricah za sodna okraja Sv. Lenart in Maribor levi breg;
dne 30. Vil. ob 8. uri na 'sejmišču v Ptuju za sodni okraj Ptuj;
dne 31. VII, òb 8. uri na sejmišču v Ormožu za sodni okraj Ormož ;
dne 13. Vili, ob 8. uri na glavnem trgu v Ljutomeru za sodni okraj Ljutomer;
dne 14. VIII. v Beltincih ob pol 9. url pri župnijski cerkvi za celo Prekmurje;. i dne 2Ì. Vlil. ob 8. uri v Prelogi za srez Prelog; dne 21. Vlil. ob 15. uri v Čakovcu za srez Čakovec;
V	Ptuju so pripuščeni konji mrzlo in toplokrvnih, v Ljutomeru le toplokrvnih, drugje pa le mrzlokrvnih, pasem.
V	razdelitev pride okoli 60.000 Din državnih, okrajnih in zasebnih daril ter se podelijo vrednim konjem diplome in priznanice.
Predsednik:
Lovro Petovar,
■tu ni	1	' Zap i s n I kvki
o seji Kpnjerejskega društva za mariborsko, oblast, ki še je vršila dne 8. junija .1928 od Ì0. do, 1/ure v h.pjtebi pri Črnem,orlu v Mariboru.
Navzoči so bili g. predsednik Lovro Petovar,. g. zastopnik oblastnega odbora Zupanič, upravnik žrebčarne na Selu pri Ljubljani g. oblastni veterinarski referent Franc , Cerne ter gg. odborniki Bezjak, Gradt, Janžekovič, Kreuc, Pirnat, Skuhala, Slavič, Turnšek,- Veble, Zemljič ,in Zupanc. |
Svojo odsotnost so upravičili mariborski oblastni veterinarski referent dr. Rajar ter oblastni kmetijski referent inž. Zidanšek. G. predsednik je otvo-. rij-sejo ob, ,11. pozdravil navzoče,- ugotovil sklepčnost ter izrazil željo, da bi bila vsaka seja, tako dobro posečena kot današnja. Posebej je pozdravil g. oblastnega odbornika Zupaniča.
K prvi točki dnevnega reda predlaga g. predsednik, da se čitanje zapisnika zadnje odborove seje opusti, ker je bil itak objavljen v »Konjerejcu«;.;Se spfejme.i- s
Q.	predsednik poroča o došlih ■ dopisih! Mariborski oblastni odbor je poslal za kritje potnih Stroškov članom licencovalne komisije za lansko leto 1100 Diri.
Drugi dopis:. Posestnik' Matevž 1 Predikaka iz Gorrijih Pfeterjèv se je obrnil na društvo s prošnjo, da bi se mu licenciral žrebec, ki je bil od licencovalne komisije zavrnjen. Občina Sv. Lovrenc, na dr. polju podpira to prošnjo. Društveni odbor prošnjo zavrne.
Tretji' dopisi Na‘ prošnjo Korijerejskega društva, da, bi podpiral nabavo žrebca za Mursko Središče, odgovarjk obtešfrii ’odbor mariborske oblasti, dri za nabavo žrebca nima v svojem proračunu nikakih sredstev na razpolago.'
"četrti dopis: Ministrstvo' poljoprivrede'in voda v Beogradu’ zahteva potorri velikega župana v Mariboru točne podatke o Konjerejskem društvu, kakor poročilo1 o podružnicah, številu 'članov; obsegu društva, bilanci in drugo. G.' predsednik izjavlja,1' da bo' na ta dopis sam poročal.
V drugi točki dnèvnega redà poroča g, predsedniki dri je dal m'aribòrSki oblastni odbor za letošnje p^ertioVrihje 4Ó.000 Öin nri razpolago. Konjerejsko društvo je tudi pisalo vsem v poštev prihajajočim ko'niöracijam, dri sporočijo višino prispèvka,'ki ga nameravajo dati za letošnje premovanje:'Ödgpvoril jef'Okrajni zastop V Ptuju, ki da na razpolago .2500 Dip, mestni magistrat v. Ptuju 3ÖÖ Din, okrajni žri-stóp'v Čdljri'5000 Din, Vransko' 1000 Din, Korijerej-ska podružnica v Svi Lenartu bo dobila od‘lokalnih fakfoijfev 4500 Din. Posojilnica v Örmozu bo dala 1700 Din, okrajni zastop v Ormožu lß00 Din, okrajni zaštOp v‘ Šmarju pri Jelšah 1500 Din ter občiriri 500 Din, okrajni zristöp v 'Ljutomeru 1500 Din ter drugi lokajni faktorji .v Ljutomeru 3000 Din. V postebmh db'tJisih ižraža okrajni žastpp v Celju željo, da bi se od'hjega Vodrrini' zneSek Uporabil le žri konjerejce njegovega območja. Isto željo izraža kdnjerejsko društVo V.,Sv. Lenartu. Oba stri bilri obveščena, da Šebo drriŠtvP Ha take želje ‘Oziralo. ‘
Sklep je bil, da se priredi premovrinje 'tudi !v Gornji Radgoni. Toda tamošnji zastopnik konjerejskega .društva poroča, dà se. bo izvršila likvidacija
društva, ker ni zanj zanimanja. Zato se tp premo-vanje ne bo vršilo.	:
Konje rejska podružnica Murska Sobota poroča, da. ni mogla nabrati za premovanje nikakih, prispevkov in izraža željo, da bi: se naj vršilo- premovanje v Murski Soboti na sejmišču po žetvi. Pripominja, da, reja težkih konj v tamošnjem območju nazaduje in izraža željo, da bi se vpeljal novi tip konja, ki bi lokalnim potrebam bolje -odgovarjal. Drugi okrajni: zastopi: oziroma društva niso stavili nikakih pogojev za čas premovanja. Ni , pa izgleda, da bi bilo več prispevkov, razen od lokalnik faktorjev v Medjimurju.
Kje in kedaj bi se naj premovanje vršilo? Odbor je sklenil, da* se. naj vrše premovanja v-sledečih krajih:	,
V Ptuju, v Sv. Lenartu, Ormožu, Šmarju pri J elšah, Ljutomeru, Žalcu, Beltincih, Čakovcu in Prelogu, t. j. na devetih krajih. Ker je za ta premovanja na razpolago od oblastnega, odbora 40.000 Din, pride na vsak kraj približno 4000—5000 Din ter prispevki lokalnih faktorjev. G. predsednik izraža željo, da bi se naj podrobna Razdelitev premij prepustila vsaki koihisiji posebej. Območja, za'katera se bodo vfStta-pt'émovanja v posameznih-krajih; sé določijo sledeči
' 1. V Ptuju se vrši premovanje za sodni okraj Ptuj'; 2. v Žalcu zri sodni okraj Celje iri Vransko; 3. v Sv. Lenartu zri sodni okraj Sv: Lenart in Maribor levi breg; 4: v Ormožu za sodni okraj Gr mož; 5. v Šmarju za celi politični Okraj, t. j. za sodne okraje Šmarje, Kozje in Rogatec; 6. V Ljutomeru’ žri sodni okraj LjUtomèr V 7. v Beltincih za celo Prekmurje j‘8. v CakOVcu zri srez Čakovec in ,r9. v Prelogu za' srdž Prelog.
Glede časa se sklene, da' se naj vrši premovanje v treh turnusih. Pričetek bi naj bil v mrzlokrvnih okrajih. Določijo se sledeči dnevi za premovanje : 23i julija v Žalcu, 24. julija V Šmarju,"25. julija v Sv.' 'LehrirtU, 3Ö. * julija v Ptuju, 31. julija v Ormožu, 13. avgusta v Ljutomeru, 14. avgusta' v Beltincih, 21. septembra prbdpoldan ob 8: uri v Prelogu1 ' in isti dan ob 15. v Čakovcu. G: živinorejski réferent Zupanc izraža željo, da se ta premovanja čimpreje razpišejo.
;V; komisije še zri posamezne kraje določijo sledeči delegati: Zri Sv. Lenrirt gg. Janžekovič In Pir-natvza Ptuj'gg. Turnšek in Veble, za Žrilec gg. Bezjak ;in Gradt, žri Šmarje gg. Janžekovič in Tumšek, ža Ormož gg. Skuhala in Turnšek,' za Beltinbe gg. Slavič in Zemljič; za Ljutomer gg. Kočevar,'Pirnat in Veble ter zri Prelog in Čakovec gg. 'Gradt, Jan-
iženkovič,: Turnšek jn Zerpljič*
. Pri. .vsakem premovanju je navzoč seveda tpdi g. predsednik,, PrgmPvrima se,,povsod udele^ .tujdi en živinozdravrdk in sicer lokalni, kj pa, ni član ocenjevalne komisije. Ostali člani, prempvialne komisije so sp: odposlanec oblastnega odbora tei] odposlanec velikega župana,
ir* Početkom, razprave o tretji točki; dnevnega reda, ki >se tiče določitve stališča društva ..glede žrebčarne, naprosi g. predsednik g. živinorejskega referenta Zupanca, da referira o uspehih-živinorejske konference v Beogradu; ki se je. vršila pred par dnevi. G. Zupanc poda referat, o tej konferenci, ki de imela svojevrsten namen, ugotoviti vzroke:»propadanja žir vinoreje V; Srbiji. Pri tem je bilo; tudi iznešeno raz-
jnerje v živinoreji do Slovenije. Pri teni se je pov-darjalo, da se morata belgijska in noriška pasma težkega konja odpraviti in favorizirati lažji tip konja, kakor je n. pr. Nonius. Vendar so pa naglašali na konferenci, da Slovenije, kar se tiče belgijske in noriške pasme ne bodo ovirali; Tudi glede ljutomerskega konja je vladalo mnenje, da je to le neke vrste športni konj. Iz poteka razprav je bilo pa povzeti, da Slovenija nima pričakovati posebne podpore svoji konjereji od centrale.
V	nadaljnem poteku razprave o tej tretji točki dnevnega reda naglaša g. predsednik Petovar, da je današnje stanje žrebčame nekako neurejeno. Naše društvo bo glede nadaljnega razvoja oziroma obstanka žrebčame mogoče vprašano, kako se naj to stanje definitivno uredi. Zato je potrebno, da si je društvo samo na jasnem, ali smo zadovoljni s tem, da je prevzela samoupravna ^oblast žrebčarno v svojo upravo, ali pa, če bi'mogoče ne bilo bolje, da bi tudi država podpirala s svoje strani, konjerejo v Sloveniji kot v bstalem delu države.
O tem vprašanju se je razvila obširna debata, ki so se je udeležili gg. črne, Zupanič, Pirnat, Janžekovič, Zupanc in Bezjak in v kateri, sta. se.„izkristalizirali dve mnenji. Prvič Prevzem žrebčame do obeh oblastnih samoupravah je zanje prevelika obremenitev, ker stane vzdrževanje žrebčame ogromno denarja, ki ga bosta obe samoupravi le težko zmogli. Poleg tega bi bil prevzem žrebčame po samoupravah krivica za Slovenijo, ker povsod drugod v državi vodi ta konjerejo in jo tudi podpira. Če bi pri nas vodila konjerejo le oblast, je gotovo, da je država ne bo podpirala, če bi jo pa vodila država, bo skrbela vsaj nekaj za njo, samoupravne oblasti imajo pa še vedno priliko, da S svoje strani podpirajo. Kar sé tiče žrebčame v Selu pri Ljubljani bodo v bližnji bodočnosti za njo izdatki ogromni, ker prehaja že v naslednjih petih letih 53 žrebcev v privatno last oskrbnikov, nekaj jih bo pa izpadlo tudi vsled starosti. Vse to bo treba nanovo nadomestiti. Jasno je, da tej nalogi samouprave v zadostni meri ne bodo kos. Na dmgi strani je bilo zastopano mnenje, da je pričakovati, da bo konjereja v Sloveniji pod državnim vodstvom propadala. Vsled tega je dolžnost samouprav, da se zanjo brigajo. Žrebčarno v Selu pri, Ljubljani bo država itak ukinila, kakor je.to predvideno v proračunu. Radi tega bi bile oblasti mariborska in ljubljanska oškodovani; kajti z izkppičkom za žrebčarno, ki ga bo spravila država v žep, bi sé dalo izvršiti marsikaj koristnega za konjerejo v Sloveniji. Končno je bilo sklenjeno, da bo društva na kompetentnih mestih zastopalo sledeče tozadevno mnenje: Država naj tudi v Sloveniji ; kot povsod; .y; državi vzame konjerejo v svoje roke. Zato naj prevzame žrebčarno v svojo upravo in vrši’vse dolžnosti, ki ji pripadajo ,po zakonu; ali pa naj ustanovi-za Slovenijoikob'ilàr-no. Dokler se to ne izvrši, naj oba oblàstna odbora skrbita, da ne bo trpela konjereja škode.
V	razpravi četrte točke dnevnega reda o upe-
ljàvi plèhi'énskih knjig, še jé povdarjala važnost selekcije,, vsled česar bi morali upeljati vsaj pri nekaterih društvih réjne knjige. Pri vodstvu takih knjig so seveda gotove	v prvi vrsti je nabava
tiskovin draga, zbiranje je težavno, prispevki se neredno plačujejo in podobno. Vendar je pa to zdravo anisel kljub temu vrednb oživotvoriti in pričeti z
delom. Končni predlog v zadevi se formulira tako, da stopi g. predsednik v stik s podružnicami, gg. Janžekovič in Zupanc pa, da izdelata pravilnik oziroma podroben načrt o vodstvu takih knjig.
V	zadnji točki dnevnega reda pri slučajnostih,
se je razpravljalo o vprašanju, ali naj dobi podporo za žrebce, ki jo je dal oblastni odbor v te svrhe na razpolago, le lastnik privatnega žrebca, ali tudi oskrbnik državnega; koliko bi naj znašala ta podpora in koliko kobil je moral najmanj žrebec s tako podporo zaskočiti. Odbor je sklenil, da bi naj dobili privatniki po 500 Din, oskrbniki državnih žrebcev po 300 Din za 25 kobil, toda le taki, ki imajo žrebce v redu.	1
V	nadaljnem potéku razprave predlaga g. delegat Kreuc, da bi se kaj ukrenilo, da bi se čimprej otvorila avstrijska meja za izvoz konj. O tej točki se je že razpravljalo na zadnjem občnem zboru.
Ker se k slučajnostim nihče ne prijavi, zaključi g. predsednik ob 13. sejo s pozdravom na navzoče in z željo kot v početku, da bi bile vse seje tako dobro obiskane, kot današnja.
IVANJKOVCI, dne 8. VI, 1928.
Zapisnikar: ' ' '	Predsednik:
Veble. ^	!■-,....	Petovar, m. p.
Pravilnik
o napravah za zboljšanje hlevov, napravo gnojišč in gnojničnih jam.
Objavljamo »Pravilnik, po katerem oblastni odbor priznava .nagrade za zboljšanje hlevov in napravo gnojišč in, gnojničnih jam«. Priporočamo, da se ugodnosti, ki jih nudi ta pravilnik, zlasti konje-rejci v obilni meri poslužijo.
Pravilnik
po katerem se priznavajo nagrade za - zboljšanje hlevov in napravo gnojišč in gnojničnih jam.
Radi razmeroma želo malih sredstev iiapram velikemu številu prošnjikov, je treba pri vporäbi kredita izključiti vse druge investicije za nove hlevske zgradbe in vpoštevati predvsem gnojišča in gnoj-nične jame in zboljšanje hlevov, v kolikor je v zvezi z odtokom gnojnice. Zaradi cenejše nabave cementa (vsaj en vagon) in znižanja nadzorovalnih stroškov, je treba vpoštevati le skupine interesentov v enem okolišu.
■'v' §1.;,	J|gig
V	krajih, kjer je več interesentov za napravo gnojišč in gnojničnih jam v zvezi z odtokom gnojnice, lahko zaprosijo ti-le za brezplačne načrte in prispevek v cementu. Take prošnje morajo predložiti samò korporacije (občine, zadruge/ društva, kmetijske 'podružnice, živinorejski odseki Ltd.).
■ p 11 ■ §-2.’ - z. ;/.
V	prošnji je navesti imena in točna bivališča posameznih reflektantov, z navedbo koliko komadov velike^živine, (konji, odrasla goveda in juničad) in male j živine (teleta in svinje) imajo. Na: prošnji se mora vsak posamezni reflektant podpisati z obvezo, da bo izvršil delo v določenem roku točno po na-
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
VINTER* LENARI)
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34 BRZOJAVI: RISCJES MARIBOR - TECEFON 2Ö2
Črtih in navodilih oblastnih strokovnjakov ter s svojim delom in denarjem kril vse ostale stroške naprave. Nadalje se vsak zaveže, da bo skrbel za izučenega zidarja, ki ima prakso v zidavi s cementom.
§3.
Vpoštevale se bodo le prošnje za najmanj osem reflektantov, ali pa manjše število reflektantov, ki pa imajo skupaj 40 glav velike živine.
§ 4.
Če je prošnji mogoče ustreči, odredi oblast brezplačni ogled‘na licu mesta po komisiji, sestoječi iz živinorejskega Specijalista in stavbnega strokovnjaka. Korporacija skrbi, da bodo vsi reflektanti ob določenem času doma.
§5.	;
Na podlagi izida tega Ogleda, oblastni kmetijski urad končnoveljavno prošnjo odobri ali odkloni.
Ako bo prošnji ugodeno, pride na določeni dan oblastni strokovnjak z izgotovljenimi načrti in navodili na lice mesta. Tedaj mora biti navzoč tudi zidarski mojster (zidarski mojstri), dà prejmejo ustmeno vsa podrobna navodila glede izvršitve.
§6.
Subvencija znaša 50% kupne cene cementa in se nakaže korporaciji, ki predloži originalni račun,; »kS se ji po vpogledu vrne. Cement naroči korporacija v količini, ki je določena v dobljenem načrtu.
§8.
Vsak posamezni posestnik je dolžin, da delo izvrši točno po načrtu in v določenem času.
Ako tega ne stori1, mora vrniti na njega odpadajočo subvencijo za cement..
§9.
Zidarski mojstri, ki so po presoji oblastnega strokovnjaka brez oblastne subvencije izvršili najmanj pet dobrih gnojišč in gnojničnih jam, lahko prosijo za denarno nagrado in eventuelno častno diplomo.
§ 10.
V izredno ozira vrednih slučajih (na jako vidnih' cestah itd.) se lahko izjemoma vpoštevajo tudi posamezni prošnjiki za napravo gnojišč in gnojničnih: jam ob pogojih tega pravilnika.
V nakup ponuja gosp. Fr. Kos e r iz Juršincev
triletno žrebico »Miro« rujave barve z liso, ki je 160 cm visoka ter pohaja od amerikanskega dirkača »Monte Christa« ; mati ji je angleška; polkrvna kobila »Muška«. Interesenti se naj obrnejo na last-
nika samega.
§7.
Vsak reflektant mora pred pričetkom zidave oskrbeti v načrtu določeno količino stavbenega materijala (kamenje, razne vrste peska in les).
Izdaja : Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik : Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo odgovoren ; Stanko Detela. — Tisk* Mariborske tiskarne, predstavnik : Stanko Detela, ravnatelj — Oba v Mariboru.1