Qjl C, Postale. - Esce ogtii mercoledi - 16 giugno I92f>. Posamezna številka 25 stottnk Izhala: vsatto sredo zjutra] Stone za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Nq naročila brez do- Poslune nuroinine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kernperle. QoJ-1 št. 45 V Gorki, v sredo W.junija 1926, Lc to jX. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. ORlasi sc računajo po dogovoru in se plačaio v naprej. List izdaja konsorci! *GOR!ŠKE STRAlE*. Tisk Katoliškc tiskurne v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo ulica Mameli štev. 5, -- (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308, Kukor smo že poročali, se je vn šilci 7. 1. m. razpvnva profi nasemu uredniku Poldetu Kemperlu vadi ščuvanja k sovraštvu med socialni* *ni ra/.redi. Na predlog zagovornU fra odveinika drja Stecchine je bila razprava (diretissima) preložena nn Pondeljck dne 14. . tm. Ta dan se je obravnava tudi res vršila in zgo- di!o se je celo, kar doscdaj pri takih Procesih ni bile, v navadi: naš odgo- vorni urednik je bil oprnščen. Bila je so šesta tozba dvignjena proti »Goriski Straži«, oziroma njenemu uredniku. Zavedlo bi nas predaleč, ako bi ponavljali, kaksen je bil po- „Goriška Straza" pred sodišcem. Urednik Kemperle oproščen tek prejšnjih razpruv. Kdor je sle* dil našim poročilom v »Sivnži« se bo lahko spominjal, da oprostilne raz; sodbe dozdaj še ni bilo. Pomiloščes nje ob priliki 25 letnegi: vladanjn i našega kralja in nekatere druge okolščine so sicer povzročile, da mn šemu uredniku ni bilo ireba obse* deii večmesečnih kazni, toda opros slitcv pred sodnim dvorcm samim je dosegel zadnji pondeljek prvič. Zakaj je bila dvignjena obtozb.i? Obtožba je bila naperjena radi člam \ ka: »O pravem času in na pravem i mestu«, katerega priobčujemo v na* slednjem skoro brez spremembe. „0 pravem času in na pravem mestu". »Kamen se mi je odvalil od sr* i ca«, tako nam jc pripovodoval ! naš rojak, oče otrok, »ko sem prebral govor poslanca Besednja* ka. Še noben govor naših po* slancev v rimskem parlamentu ni i tako blaj4odejno vplival na naše duše in naša srca kakor baš ta zadnji govor: Bil je to govor, ki je izlil vsa naša notranja čustva. Pogumno je povedal, kaj zahteva* ta naš narodni ponos in naravno pravo. Zato nam je tudi šel do globin našega srca. In kako tudi ne! Bila so leta, bili so časi, ko jc bil v naši deželi slovenski jezik povsem enakovrc* den in enakovcljavcn z italijan* skim. Povsod, kamor si prišel: v urade, sole, trgovine, gostilne, na želcznice, sploh v vsem javnem življenju, sta nemoteno bila v ra* bi govorici obch sosednih naro? dov. In ko smo se po veliki vojni vrnili v domačo dcželo, kako smo z vclikim zadoščcnjcm in upa* njem vsrkavali vase zagotovila, ki so nam jih dajali razni državni zastopniki tja gori do najvišjih mest. Šc sedaj hranimo raznc le^ pake in lctakc, na katcrih nam jc bila zajamčena popolna svoboda in enakopravnost v vseh pano* gah javne^a življcnja. In šc sedaj skrbno čuvamo izrczke ^ovorov, s katcrimi so nas ministri in tudi najvišji predstavnik države sam, proglasili za državljene, ki ima* mo cnake pravice in dolžnosti kot j državljani italijanskc narodno? sti. Če se pa danes ozremo okrog, se nam nudi čisto drugačna slika. Priznani smo kot polnovredni državljani, našega jczika pa nam nočejo priznati. Potisnili so ga iz vsega javnega življenja na cesto in v zapečke. Kcr je Italija samo enojezična država, zato za sloven- ski jezik ni prostora na železni* cah, pri oblastnijah, v šolah. tako opravičujcjo gotovi krogi svoje postopanje! Kakor da bi se dalo vtajiti in prikriti nckaj, kar ob= stoji. Če hočemo pa mi o tern govoriti in pisati, če povemo, kaj naše ljudstvo čuti, ni dovoljeno. V tern času se dvigne naš po^ j slancc samcat sam sredi ogromne vladne večine in spregovori bc^ sedo iz vsega srca: povedal je to, kar bi povedal vsak slovenski oče, vsaka slovenska mati: Vzeli ste nam pravico do našega jezika! Vzeli ste nam jo proti svojim slo* vesnim obljubam, proti vzgojnim načclom, ki so jih učili sami Vaši največji možje. Da bi smeli vze* ti, ste ustvarili zakon, ki pa je očividno namenjen za nas, kajti tujci: Francozi, Angleži in maga* ri Kitajci imajo pravico, da se v zasebnih šolah učijo svojega jc* zika. Na vse te besede, ki so padale kot težko kladivo, ni znal mini- ster prosvete dati niti encga tcht* nega odgovora, zbornica pa je od* govarjala s hruščem in ropotom. Hvaležni smo poslancu Besed* njaku, da je izlil naše sree v par* lamentu v Rimu, v sreu Italij«.', pred samo vlado. Hvaležni, da je pred vsem svetom povedal, kako se nam godi. Mi pa se bomo drža* li njegovih besed, ki jih je izre* kel v istem govoru: »Slcherna slovanska družina se bo spreme* nila v šolo in vse matere in oče* tje bodo postali ueitelji, ki bodo P'enasali iz roda v rod naš jezik in našo narodnost«. Medtcm pa bomo čakali, da sc val neizprosncfja nacionalizma, ki gre danes po vsej Evropi v klasje, poleže, in ko bo v vseh narodih dozorclo spoznanje, da more na svetu zavladati mir, le ko bodo uvcljavili evangelijski nauk o ljubezni med rodovi. In ta vera je v nas živa, živa ko še nikdar poprej. In ne bo ugasnila. Dva greha. 5 priobčitvijo tega clank a smo zagrešili glasom obtožnice, katero je dvignil profi nam držuvni pravd* nik Batiiggi, dva težkn pres'opka, prav za prav zločina. Prvič smo ščuvali k sovništvu med socialnimi razredi in drugič smo hujskali k ne; pokorsčini napram obstoječim zas konom. Prvo dejanje smo zatirešili po mnenju drzavnega pravdnikn s tern, da frdimo, da vodilni možje niso izpolnili obljub, ki so nam bile svoječasno dane, drugo pa, ker smo povzeli iz govora poslanca Besed* njaka poziv staršem, naj skrbe v druzinah za pouk maierinščine. Kaz ko sta bila oba očiiku neutemeljena izpricuje najbolj oprosiilna raz; sodba in nam ni trebn zapisati no- bene besede v podkrepitev. Razprava. Razprava se je pričela okrog V2IO ure zjutraj in je trajala do V-A ure popoldne. Kukor navadno pri vseh političnih procesih je vladalo tudi za to obruvnavo precejšnje zanU manje in je bilo navzočih zlasti vet ožjih prijateljev obiozenega uredt nika. Sodnemu dvoru je predsedo* vv,l sodnik g. Molinari, prisednika sfa bila i\g. Marizza in Lagutain. Ob* to.Ujo je zastopal namestnik drž. pvävdnika g. Ruggeri. Po otvoritvi r. zprave je naj prvo prečital pred* Kudnik inkriminirani članek, katere* gd priobčujemo zgoraj. Nato je prešel k zaslišanju obfoženca. Urednikov zagovor. Na predsednikovc vprašanje je izjavil g. Kemperle, da sprejema po* polno odgovornost za članek, ki jc pod obtožbo. Nadalje izvaja: »Sto« jim pred Vami, gospodje sodniki, da se zagovarjam pred obtožbo, da sem zagrešil zloeln, ki je povsem nasproten mojemu naziranju in stališču našega lista ter naeelom, ki jih zastopam. Kdor objektivno pre* čita inkriminirani članek se mora uveriti, da je njegova temeljna mi* sei usmerjena proti vsaki in kakorš* nikoli neenakosti v zadržanju na* pram državljanom iste države, ki po svojem zgodovinskem razvoju pripadajo različnim narodnostim, nr.jbolj pa šc proti vžiganju sovra* štva med temi državljani. Tudi v tern članku smo se borili za načelo, d-d naj izginejo vsa nesoglasja med državljani istega kraljestva. Zato se ei t.im nedolžncga in mirno pričaku* jom la/sodbo, ki ne more biti dru- gačna kot oprostilna.« Po nekatcrih nevažnih vprašanjih, ki jih je po tej kratki izjavi stavil predscdnik obtoženemu uredniku, je povzel be? sedo obtožencev zagovornik odvet* nik Stecchina. Dr. Stecchina nastopi z dokazi. Odvetnik Stecchina predloži sod* nemu dvoru vrsto dokazov o res* nienosti trditev, ki jih vsebuje pod obtožbo stavljeni članek. Najprvo ugotavlja, da so bila dana koj ob pričetku zascdbe tukajšnjega ozem* lja Slovencem zagotovila, da bodo vse njihovc narodne pravice vpo* števanc. Predloži izvirni letak s pe* čatom 3 bataljona 222 pešpolka, y katerem se med drugim govori o šolstvu. Še več šol kot pod Avstrijo Letak obljublja: Slovenci! Italija, velika država svobode vam da istc državljanske pravice kakor vsem drugim svojim držav* ljanom, vam da sole v vašem je* ziku, vee kakor vam jih jc dala Avstrija. Vaša vera je spoštova* na, sa j je katoliška vera, vera cele Italije. Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gospodarstvo Avstrije, vas bo ščitil z vscmi svojimi močmi. Ita* lija se ni vojskovala in ni zmago* vala samo za svobodo svojega na* roda, tcmveč vseh od Avstrije tlačcnih narodov. Prctcklo jc skoro stoletje od* kar se bori Italija za to svobodo. V dokaz vam je zgodovina. Slo* venci bodite uverjeni, da mogoč* na in zmagovita Italija skrbi za vse svoje državljanc, katercsibo* di narodnosti v svojih novih me* jah. Zagotovila državnikov. Tudi mnogi italijanski državniki, ki so bili na vodilnih mestih, so ob raznih prilikah dali slovenskemu prebivalstvu sveeana zagotovila, da se bodo vse njegove zahteve vpo* števale. Sedanji predscdnik senata Titto* ni je dne 27. IX. 19. izjavil kot ta* kratni zunanji minister v rimskem senatu: »Glede jezika, verc, kulture, so* sole in sploh vsakega svobodnega pojavljanja so Pol j ska, Češko* Slovaška, Rumunija in Srbija ve* zane na vrsto določb, obseženih v pogodbah. Neobhodno potreb« no je, da se te določbe izvajajo lojalno in odkritosreno. Italija, kakor ostale štiri za* vezniške velevlasti, nima nikake legalnc obveznosti, toda po mo* jem mnenju, največjo moralno obveznost za to po svojih svobo* doljubnih tradicijah, ki so njen ponos in njena slava. Z nami združcnaljudstva dru* ge narodnosti naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo vsaktero misel tlačenja ali raznarodovanja; da njihov jezik in njihove kul* turne institucije bodo spoštovane; da bodo njihovi upravni zastopni* ki uživali vse pravice naše svo* bodoljubnc in demokratične za* konodaje; da bodo njihovi poli* tieni poslanci prisreno sprejeti v italijanskcm parlamentu, ki jih bo poslušal s spoštovanjem, ke* dar bodo govorili v imenu po njih zastopancga prcbivalstva...« V enakem smislu se je izjavil poz* nejši zunanji minister grof Sforza. Predsednik poslanske zbornice De Nicola jc podal na seji dne 19. VI. 21 slcdečo izjavo: »VzradošČen sem, da lahko v imenu zbornice pozdravljam to* variše iz novih pokrajin, ki niso bile podjarmljene, temveč zdru* žcne z Italijo. Prcdvčerajšnjim ste dobili zagotovilo iz najvišjega mesta, da bo vaše narodno pre* pričanje v vseh ozirih vpošte* vano.« Dr. Stecchina je zato predlagal, naj se v dokaz resničnosti teh izjav poskrbi za stenografičnc zapisnike dotienih parlamentarnih sei. Glede druge obdolžitve je odvet* nik poudarjal, da so bile besede, ki bi naj prišle pod obto/bo, točno posnetc po govoru poslanca Besed* njaka. Kcr je bil ta govor izrcčen v zbornici, se njegovih izvajanj ne more in ne sme staviti pod obtožbo. V dokaz predloži stenografični za* pisnik Bescdnjakovega govora. Na? dalje prečita šolski zakon ministra Gentile od 1. okt. 1923 paragraf 4, v katerem je določeno, da morajo do* bivati učenci v onih pokrajinali, v katerih se govori drugi jezik pouk v tern drugem jeziku ter dostavlja kr. odlok*zakon z dne 22. XI. 25, s ka* terim se ta pouk vkinja. Po govoru drja Stecchine se u* makne sodni dvor na kratko posve* tovanje. Ko se vrne, izjavlja pred* sednik, da so dokazilni predlogi za* govornikovi zavrnjeni. Samo na podlagi Bescdnjakovega govora se ugotovi, da so dve mesti v članku res povzeti iz govora. Stran 2. »UOR1SKA STRATA« Govor drzavnega pravdnika. Nato sc je vzdignil državni pravd? nik Ruggeri in zngovarjal obsodbo tovariša Kemperla s temi le bese? dami: »O pravdi, s katero se bavi danes sodnija, ni trcba mnojjo govoriti. Stvar jc preveč jasna in očitna. Za? govornik je zbiral celih sedem dni tvarino in kopičil od vseh strani do* kazc, da bi opravičil obtoženca, to? da to jc bilo povsem ncpotrcbno. Kemperle je za nas star znanec. Mi poznamo do globin njegovo dušev? nost in njegov značaj in vemo, da ima močno nagnenjc k propaganda s katero razdira in vničuje naše na« rodno edinstvo. Že večkrat je sedcl na zatožni klopi radi istega zločina, in siccr radi ščuvanja k sovraštvu med družabnimi sloji. Res je, da je bil porniloščen od Njegovega Veli? čanstva kralja, toda to nas ne sme motiti: mi ne smemo namree zabiti, da je njegov slab znaeaj ostal ne? spremenjcn. Zločin ščuvanja k so* vraštvu med družabnimi razredi, ki ga je zopet zakrivil, ima v ivaših razmerah, na državni meji posebno nevaren pomen: Keinperle ni netil sovraštva med navadnimi sloji, temvee je pognal s svojim clan? kom neko pleme, nek rod, ki živi v mejah naše države, v boj in sovra? štvo proti cclemu itali janskemu na? rodu. Stara lisica. Kcmperle je stara lisiea, ki hodi okoli v ovejem kožuhu. Nočem na? rediti iz Vas, gospod Kcmperle, mučenika in Vas tako povelieati. To mi nc pade na misel. Če boste ob? sojeni na par mesecev ječe, zave? dajte se, da je to posledica Vašega poklica in nie drugega. Gre pae za nezgodo na delu. Gospod Kcmperle se sklieuje na koncu svojega članka na evangelij in govori s sladkimi besedami hi? navsko o kršeanski ljubezni med na? rodi. Kemperle se sklieuje tudi na tako' zvane naravne pravice in pozi? va Slovence, naj ohranijo in euvajo narodno zavest. Slovenska narodna zavest pa je, gospodje sodniki, v kri? eeeem nasprotju s eustvi vsakega Italijana ter žali italjanska srea. V mejah Italije je mogoče in dopustno samo eno narodno čustvo in to mo? ra biti italijansko. Kaj pomeni en miljon Slovanov in Nemcev na? sproti 40 miljonom Italijanov? Ta? ka manjšina je brez pomena in se mora umakniti pred ogromno itali? jansko množico. O enakih pravicah torej nc more biti govora. Slovenci imajo od Italijanov lahko samo ko? risti, od njih lahko vse prejmejo, a nuditi jim ne morcjo nieesar. »Jezik je vse«. V mejahl Italije živi 4ü in še vee miljonov ljudi, ki govore en jezik. Jezik je vse. Jezik je eustvo, je vo? lja, je duh. Z jezikom se izrav.-i riajvišja vrednost človeškcga duha. Michelangelo in Tician bi ne bila ustvarila svojih velikih umotvorov, ako bi ne bila vzgojila v sladkem jeziku pesnika Danteja. Ljubi gla? sovi njegove matere so za vsakega eloveka temelj njegove omike in kulture. Tudi nastanek in napre? dek znanstva si ne moremo misliti brez napredka jezika. Jezik je vse. Toda v Italiji je samo en jezik in ta je italijanski. V uradih in šolah mora biti samo italijanščina, ki je jezik Italije. Nihee se pa ne more protiviti, da govore Slovenci doma svoj jezik. V družinah, kjer so sami med seboj, lahko neovirano govore sloven ski. Kemperle brani v svojem elanku slovenski jezik, toda mi vemo do? bro, kaj se za tem skriva. Za tem se skriva nekaj veejega. Tudi mi Italijani smo tedaj, ko smo bili pod* vrženi Avstriji, ljubili preko jezika našo veliko domovino. Vpili smo, da branimo jezik, da se borimo za naše naravne pravice, v resnici smo pa delali za Italijo in hrepeneli sa? mo po njej. Zapustili smo rodno zemljo. Toda po vojni smo mi ravnali drugaee kakor vi. Rekel sem že nekoč enemu vaših poslanccv, (dr? žavni pravdnik Ruggcri misli na nck razgovor z drjem Be.sednjakom; g.. Ruggeri je prišel iz Dalmacijc, ki je pripadla Jugoslaviji, uredništvo), rckel sem mu, da r.mo mi ljubili bolj naš ideal kakor praktieno življenje tcr se zato izselili. Zapustili smo rodno zemljo, našc hiše. grobove naših očetov, da bi mogli biti v ob? jemu naše velike domovine. Propaganda, ki jo delate za solo in jezik, je nevarna, zakaj tukaj je državna me ja. Mi ne moremo dovo? liti, da sc v ljudstvu podžigajo stra* sti in da se v njem podpihuje so? vraštvo. Vi se sklicr.jete na obljube biv? šega zunanjega ministra Sforze in na govore drugih šibkih pariainen? tareev. Toda to je tudi dalee za nami in je pozabljeno. Dajte mu šest mesecev ječe! Krmilo drži danes v roki moena vlada, ki se k sreči zaveda svojih dolžnosti in jih pogumno tudi vrši. V elanku se Kemperle nadalje sklieuje na besede poslanca Besed* njaka, kajti njega šeiti poslanska nedotakljivost (imuniteta), njega ni mogoče prijeti in kaznovati. Kern? perle je pa zgrabil govor drja Be? sednjaka kot orožje proti vladi. Glejte mladcga slovenskega poslan? ca, kako stopi v sreu Italije, v Rimu na parlamentarno tribuno in prične kakor bog Votan razbijati s kladi? vom po italijanskem zakonu. Vsi poslanci so zmedeni in se ne znajo braniti, le minister prosvete ga po? vabi, naj gre čez mejo, ako mu tu ni všeč. Olanek ni tako oster in strupen, kakor so bili drugi, ki jih vsi pozna? te. Tedaj je pisala »Goriška Stra? ža« celo, da žvižga nad slovenskim ljudstvom krvav bič in je primer? jala slovenski narod s Krislusom. ki je pribit na križu. Ta elanek je mi? lejši, toda njegova vsebina jc ista in zato predlagam, naj obsodi sodni dvor Leopolda Kemperla radi huj? skanja k sovraštvu med družabnirni razredi na 6 mesecev jeee in 100 lir globe.« Predlaga se dokaz resnice. Po govoru državncga pravdnika preeita predsednik še enkrat elanek »Straže«, da ugotovi toenost prevo? da in ugotovi, kakšne dokaze pred- laga zagovomik Stecehina, da se ustanovi resnienost trditcv v elanku. Dr. Stecchina zahlteva namree, naj sodni dvor dovoli dokaz resnice in zato se sodniki umaknejo na po? svetovanje in se razprava prekine za par minut. Zaključni govor odvetnika Stecchine. Ko se sodniki vrnejo, izjavi pred: sednik, da je sodni dvor odklonil dokaz resnice in povabi odveinika Stecchino, naj spregovori zaključne besede. »Državni pravdnik,« — začne Stecchina — »je govoril tako splo= šno in megleno, da ga je tezko za: vrniti z logičnimi razlogi. Vrtel se jč v splošnih razmotrivanjih in se ni nikoli spustil v stvar samo, ker se gotovo ni upal na to pol je. Tudi jaz bom moral govoriti zal bolj na splošno, to pa radi tega, ker sod^i dvor ne pripušča, da nastopim do: kaz resnice. Državni pravdnik je rekel v za: četku, da je stvar, o kateri razprav: Ijamo, zelo jasna, da o njej ni treba mnogo govoriti češ da zadostuje se vprasati, KDO in kakšen je obtože: nee ter prebrati elanek »Goriške Stra/.e«. Dr/., pravdnik se je sklieeval na šievilne obtožbe, katerim je zapa: del Leopold Kemperle radi svojega časnikarskega delovanja. Zavračam odločno tako postopanje drzavnega pravdnika, zakaj Kemperle je bil v svojem življenju obsojen samo en: krat, in sicer na 20 lir globe. Vsi ostali procesi so ostali nedokončani, Kemperle je bil obsojen samo v pr: vi instand in je vložil proti vsem obsodbam priziv, ki se pa ni resil, ker je pvišla v tem splošna amnisih ja. Državni pravdnik nima torej no: bene pravice, se sklieevati na te pro: cese in obtozbe. Sošolca in prijatelja. Državni pravdnik je rekel tudi, da je bil Leopold Kemperle zahrbtni hinavec, ko se je na koncu članka spomnil evangelija in pisal o načelih kršč. ljubezni med narodi. Proti ta mu podtikanju moram protestirati. Kemperla ne poznam od danes. Ve: lik del svoje mladosti sem preživel skupno ž njim, bila sva od mladih nog eden pol eg drugega, zakaj bila sva deset let sošolca in študirala in dokončala skupno gimnazijo v Go? rici. Leopold Kemperle je kot ml ad fant stopil v deško semenišče go: riškega nadškofa, kjer je bil vzgo* jen v katoliskem duhu. Po dovršeni srednji šoli se je mesto, da bi dovršil univerzo raje posvetil politicnemu delu, postal časnikar ter stopil v vrste kršč. socialistične st ranke, v kateri in za katero se bori še danes. Načela te stranke so načela kr: ščanstva in zato ne more nihče tr: diti, da je prijatelj Kemperle hiiuu vec, ako se sklieuje v elanku na kn ščanska načela evangelija. Saj je to veroizpoved njegovega življenja in delovanja. Kako naj zabijo svoj jezik? Državni pravdnik je govoril tudi o jeziku. Kar je povedal je bil pravi slavospev na italijanski jezik, kate? remu se kot Ifalijun brez pridržka in pomisleka priključujem. Rekel je, da bi Michelangelo in Ticiun ne bila ustvarila svojih velikih umotvorov, ako bi ne bila vzgojena v sladkem jeziku Danteja. Poveličeval je mate: rin jezik, ki je podlaga vsej kuU turi in omiki. Jaz vas prašam: kako moremo mi zanikati slovenskemu ljudstvu to, kar mi sami zase za: htevamo? Kako morejo pošteni ljudje zahtevati od Slovencev, ki prebivajo na tej zemlji več ko 1000 let, da pozabijo svoj jezik? Mi ne moremo pričakovati, da bi oni za: tajili jezik, ki gu govore njih rodo: vi v tej dezeli že deset stoletij. Bila bi naša moralna obsodba, ko bi mi to od njh zahtevali. Mi Italijani smo imeli velike može, ki so širili nauk, da je treba jezik in narodnost ču: vaii in braniti kot velik zaklad. Slo: venci se lahko nan je po pravici skli: cujejo! Semena, ki so zrastla na na: ših ileh, so padla tudi na njihovo zemljo in pognala globoke korenU ne. Naši nauki so postali njihovi. To je človeško, to je naravno in mi se ne smemo čuditi ali upirati, zakaj s tem bi priznali, da je bilo vse, kar smo mi učili in delali, velika laž in le prazne marnje. Če smeš govoriti, se smeš tudi učiti. Toliko sem hotel povedati na splošno. Sedaj moram odgovoriti na nekatere druge trditve drzavnega pravdnika. On je sam priznal, da smejo Slovenci govoriti med seboj, v družinah slovensko. Toda če sme: jo govoriti, je jasno, da se moraio tudi UČITI. Ker je pouk njihovega jezika v javnih šolah odpravljen in se jim zasebne ne dovoljujejo, jih morajo učiti pa starši sami. Zato je povsem pravilno, kar je rekel poshv nee Besednjak, da morajo postati matere in očetje učitelji in dru/Ane šole. Ali je to protizakonito? Ako je »Goriška Straža« to na* tisnila, ni hujskala torej nikakor na upor proti postavam. Saj članek ne poziva staršev, naj ne pošiljajo otrok v solo, temvee samo, naj se uče lastnega jezika doma. To pa jc dovoljeno. Zato je popolnoma ne* resnično, kar je napisal državni pravdnik v tozbi, češ da je elanek hujskal k uporu proti postavam. Prečital bi lahko še enkrat cel čla* nek, a vi bi ne nasli v njem nobene take besede. Kritizirati je dovoljeno. Rečeno je v tožbi tudi, da se na* padajo člani vlade. Na to Vam odt govor im siedete: v vsaki deželi ob* stoje različne stranke in te so zelo pofrebne. Vsaka ima svoje ideje in svoj program in razurne se, da se morajo boriti ena proli drugi. Saj izhaja iz tega ves napredek clot vestva, kakor pravi oni znani izrek, da je napredek iskra, ki se ukreše ob nasproiovanju in sunku idej. Ko se stranke borijo, se morajo seveda napadati, posebno pa stranko, ki je na vladi. Toliko bolj pa je dovoljet na post ena kritika »Goriska Siraza« ni naredila drugega, nego da je na: pisala v imenu krsč. socialne stran* ke kritiko politike, ki jo dela straw ka, ki je na vladi. To je dovoljeno in to se ne pravi buditi sovraštva med druzabnimi razredi. Tem bolj, ako pomislimo, da vlada ni noben dru* žabni razred. Vlade prihajajo in od* hajajo, samo države ostanejo. Kje so bili nemiri? Članek »Goriske Straže« je bil miren, bil je naravnost vzor zmert nosti. Kako je mogel biti nevaren za javni red in mir? Niti državni pravdnik se ni upal trditi, da bi bil povzročil homatije med Slovenci. Ali je morda pobunil slov. prebivah stvo? Nasprotno! Članek govori ob koncu, da ho prisel gotovo čas, ko se razjarjeni evropski nacionalizem unese in zavlada med narodi pra* vičnost in mir. Izražena je vroča in iskrena zelja po miru, za katerim mora vsako plemenito človeško srce hrepeneti. Hrepeneli po miru ne more biti zločin in zato predlagam, naj sodni dvor Leopolda Kemperle popolnoma oprosti. Oproščen. Po govoru drja Stecchine, ki je napravil globok vtis na vse nnvzoče, so se sodniki dvignili in odšli na posvetovanje. To posvetovanje je bilo razmeroma zelo kratko. Ko so se vrnili, je predsednik Molinari prebral sklep, s katerim se urednik Polde Kemperle oprošča vsake ka: zni, ker dejanje, radi kaierega je obtožen, ne vsebuje nobenega zlo* čina in ni kaznjivo. Navzoči prijatelji in znanci so za: govorniku in nasemu uredniku k srečnemu izidu obravnaie iskreno častitali. Med živahnimi razgovori se je sodna dvorana izpraznila Vest o oprostitvi se je bliskoma razširi: la in povsod vzbudila zadoščenje. Zasijalo je rahlo upanje v boljse, mirnejse Case. DNEVNE VESTI. Za sklad »Goriške Straže«. Naše upanje ni bilo varano. Že takoj na prvi naš poziv se jc odzva: lo častno število prijateljev in prU jateljic našega lista, ki so nam prU skočili na pomoč. Na drugem mestu priobčeni izkaz prostovoljnih prU spevkov za sklad »Goriske Stra/.e« to jasno izpričuje. S posebnim ve: seljem nas navdaja dejstv) da je naš poziv nasel f.irok odmev v vr: stah našega priprostega in izmuče: nega ljudstva in smo ravno iz ieh krogov dobili prvo podporo. Ko se daroyaleem iskreno zahvaljujemo, naj še enkrat podertamo in pribije: mo: »Goriška Siraža« je glasilo slo: venskega ljudstva. Kakor bo to ljud: stvo živelo na svoji zemlji še stolet: ja, tako mora ziveti tudi njegovo glasilo. NAROČNIKOM! Vsem onim naročnikom, ki so plačali naročnino za naš list samo za polovico leta, smo priložili danes položnico in jih vljudno prosimo, Priloga,, Goričke Straže" št. 45 »OORIŠKA STRA2A« Stran 3. naj nam pošljejo čimprej še ostas nek celoletne naročnine. Kdor ne bo v kratkem doposlal nadalnje naročnine, temu bomo prisiljeni »Stražo« ustaviti. Ne storimo tega z veseljem, toda razmere nam nares kujejo, da moramo biti pri izters jevanju naročnine precej brezob; zirni. Upravništvo »Gorlške Straže«. Posnemajte! Naročr.ica, ki nočc hiii imcnova- na, nam piše: »Goriški Straži«! Zve* dela sein žalostno novico, da tc bo- mo brali samo cnkrat na tcdcn, kcr tc prcganjajo in nimaš moči, da bi izhajala dvakrat kakor do zdaj. Od? trgam si od svojega borncga za- služka 5 lir, da ti jih pošljem. U? pam, da bodo vsi Slovene! in Slo- venke pokazali z dejanjem ljube? zen, ki jo imamo za »Stražo«, ki ta? ko vneto brani svetinje svetc vcrc in narodnc pravice našcga ljud? stva«. Lcpe, prisrčne bcsede, sledi? te jim! Vojaško okrožno poveljstvo v Gorici, nam pošilja daljši razglas v prioh? čitcv. Iz njcga posnemamo: Razpisan je natečaj za 250 prosto? voljeev radiotelegrafistov za služ? beno dobo štirih let i")otom teoretič? ncga izpita. Gre za mladeniče letnK knv 1907 in 1908. Vee podatkov da gori imenovano poveljstvo. Za mlade prijatelje. Naši slovenski fantje in dekleta bodo te dni prejoli junijsko števils ko »Našega Oolniča«. V uvodnem članku »Kosci pojo« eitamo, kako naj ohranimo naše domove trdne in poštene. V tem zvezku so lepe kmečke pesmi, življcnjcpis Ivana Cankarja, slavnostni govor Ivana Cankarja. Izvrstni domači novelist Grušenjka je napisal lapidarno kraško črtico »Kovač Košuta«. Pri? jetno se bere opis novega katoliške* ga gibanja v Nemčiji, ki gre res bolj na globoko in kaže tudi -nam nova pota. Za Dekliško gredo je Ksaver Meško napisal nežno »Ža? njico«. Bogat pregled društvenega gibanja zakljueuje to izredno lepo številko. Fantje in deklcta, naročitc »Naš Čolnič«! Stane za pol leta 5 lir. Naročila pošljite na upravo lista Via Mameli 5/1. Borba za avtonomijo. Lepa in bogata alzaška dežela se jt: leta 1918 odtrgala od Nemeije in je prišla pod oblast Francozov. Al? začani govorijo posebno nemško . narečje, nioeno mešano s francošči? no. Pravijo: Mi nismo ne Nemci, ne Francozi, ampak Alzačani. Hočemo | biti pod oblastjo Francije, ker ona je naša domovina. Toda svojo do? maeo deželo hoeemo sami vladati — da ohranimo katoliško šolo, da o? hranimo domaei jezik, da bodo imc? li naši sinovi pravico do kruha v vseh javnih službah. Mi sami bomo izvršili vse obljube, ki smo jih sli? šali iz ust ministrov, ko smo prišli pod Francijo. — Avtonomisti imajo vclikansko veeino alzaškega ljud? stva na svoji strani in imajo 10 po-= slancev v franeoskem državnem zboru. Povsod razpelo. Hvala Bogu! Vlada je ukazala, da mora po vseh univerzah in po srcdnjih šolah viseti razpclo. Tudi v sodne dvorane so obesili razpelo. Kako lepo, kako prav! Najbolj sreena in iskreno krščanska bo Ita? lija pa takrat, ko bo razpelo blestelo tudi v sreih vseh vladajočih oblast* nikov. Zrelostni izpiti na kr. tehničnem zavodu v Idriji. Zrclostni izpiti (fiz. matemat. od dclek) bodo začeli 1. julija. V Idriji bodo izpiti le za tiste kandidate, ki polagajo izpite v slovenskem jezi? ku. Privatisti bodo mogli delati, o- ziroma dopolniti izpit samo v obeh zasedanjih tega šolskega lcta. Kan? didati, ki so italijanski tlržavljani in katerih starši stanujejo v poli* tičnib okrožjih Trst, Sežana in ("le? dad, morajo plačati pristojbino 200 lir za izpit, 20.— lir za diplomo pri registrskem iiradi? v Idriji, pri? stojbino za tclovadbo 32.30 lir pri ryvnateljstvu. Glede kandidatov, ki n:\daljujejo letos izpite, ki so jih zaeeli v šolskem letu 1924*25, bo določilo učno ministrstvo, ali imaio plačati pristojbine. Zaključek tečaja. V nedeljo 30. maja se je zaklju? eil v obrtni šoli v Gorici teeaj za polivanje in barvanje lesa. Teeaj, ki je ivrieel 3. januarja. je obisko? valo 35 ueencev. Vodil ga je L. Vit* tori. Uspehi so zelo dobri. Parlament na počitnicah. ] V soboto je bila zadnja seja v rimski poslanski zborniei. Coz po^ letje bodo poslanci vživali poeit- nice. Vizumi. Kdor si hoee oj^ledati letošnji i Ijubljanski velesejem, naj se ztjlasi na Kornju v Draščekovi hiši, dru.ijo nadstropje na desno. rFam sc pre? v/aine skrb 7,w jn.Uoslovanski, eeški, nemški in avstrijski vizum na pot= ni list in tarn se dobi tudi velescjm* ska izkaznica, ki opravičuje za 30% popust na italijanskih in 50% po? pust na jugoslovanskih železnicah. JiiLloslovanski vizum stane 10 lir, izkaznica za velesejem 15 lir, in 1 lira izkaznica za vožnjo. Nemski državni zbor odgoden. Državni zbor je bil odgoden do- tlej, da se izvrši ljudsko ^lasovanje j^lede odškodnine nemškim knezom in vladarjem, ki bo 20. t. m. Velika Britanja proti Moskvi. V zadnjem easu je konservativni tisk zaeel ostro borbo proti tretji internaeionali, ki jo obtožuje, da je povečala boljševiško propagando v inozemstvu. Med tem ko se v angle? skill listi objavljajo obdolžitve proti tretji internaeionali in se dokazujc sokrivda sovjetske vlade pri akciji, katero boljševiki izvajajo v ino- zernstvu, izjavljajo anglcški službe? ni krogi, da bodo v kratkem objav* ljeni tujni dokumenti, ki težko ob? tožujejo sovjetsko vlado in dokazu? jejo svetu, da Moskva ne želi prija? teljskih odnošajev z Anglijo. So? vjctska vlada podpirajoe delavski pokret v Angliji ni štcdila s pod? porami ter je v ne celih dveh letih odposlala delavskim sindakatom vce stotisoe funtov šterlingov. Smrtna kosa. V torek 15. t. m. okrog polnoči je neprieakovano umrl, zadet od kapi, g. notar Artur Lokar v Ajdovšeini. Kakor navadno je bil skoro do 11. lire v družbi. Kmalu potem, ko se je vrnil domov, ga je pa že dohitela neizprosna smrt. Pogrcb se bo vršil v eetrtek 17. t. m. popoldne. Pokoj? nik je bil širom znan kot kremenit in zaveden narodnjak, požrtvovalen dobrotnik vseh revežev ter neizer? pen družabnik. Ohranjen mu bo ea* stcn spomin med našim ljudstvom. Pokoj njegovi blagi duši! Dotično gospo, ki je vrnila v »Mat. knjigarni« spo* minek Sv. Tcrezije in Kneipp »Do? maei zdravnik« in vzela v zameno drugo blago, prosim, ako bi se ogla? sila v »Katoliški knjigarni« ali pa na stanovanju podpisanega. A. Sii? ligoj * Gorica Via Orzoni 36a. Da boš vedel. Svetovna vojna je požrla 207.889 milijonov dolarjev. V 860 jezikih govorijo ljudje na svetu. Zraven tega pa še v 5000 nu? reejih. Na svetu živi okroglo 1800 mili? jonov ljudi. Nekateri ueenjaki pa navajajo kar za 100 milijonov manj. Gotovo pa je, da je število ljudi v zadnjih 15 letih poskoeilo za 200 mi* li jonov. Z železnieo se lahko pelješ vee kot l,000.(K)0.kilometrov daleč. Najvišje se vzpne v ameriški državi Peru eez Oroya prelaz 4747 metrov viso? ko, malodane za dva naša Triglava. Po svetu je 335.000 poštnih ura? dov. Zanimivo jc, da so najbolj go* sto posejani na otoku Nova Zelan* dija, kjer žive še zadnji ljudožrci. Poganov je na svetu še 117 milijo* nov, katolieanov 320 milijonov, vseh kristjanov skupaj pa 691 milijonov. V Evropi je danes 28 držav. Naj* manjša je Gdansko. Državbe: San Marino, Monaco, Andorra in Lie h* tenstein se ne štejejo za popolnoma samostojne. Tržne cene dne 15. junija v Gorici. Čcsnik kg L 4—5; šparglji L 2.20 do 2.60; kislo zelje L 1.40—1.60; re* pa L 0.60—0.80; korenje T, 1—1.20; eebula L 1.00—1.20; pesa L 0.60 do 0.90; fižol navaden L 2.20—2.40; si* žol koks L 2.80—3; krompir L 0.40 do 0.50; sveži grah L 0.70—1; peter? šil L 2.— do 2.50; redie 0.50—1.20; spinaža L 0.80—1; stroejc L 1.20 do 1.40; vrzote L 0.60—0.80; buče L 1 do 1.40; pomaranee kos Ü.50—0.80; erešnje L 1.20—3; limone kos 0.15 do 0.20; orehi kg L 5 8; lešniki L 8—10; hruške L 2—2.60; breskve L 3.50—4.50; maslo L 15—17; mleko 1 L 1.20-1.40; jajca kos 0.50-0.60; seno ([ L 38—45; slama L 24—28. Izvozni trg. V torek dne 15. t. m. je bilo pripe? ljanih na goriški izvozni trg 520 kvintalov erešenj, ki so se prodale po srednji ceni 160 lir stot. Jagod je bilo 1.10 kvintal po 7 lir kg. Hruške, katerih je bilo 3 stote, so šle po 2 liri kg. Breskve, bilo jih je 250 kvin* talov, so imcle srednjo ceno po 4 li« re kg. Ribizlja je bilo 5 kv po 250 lir, graha 90 kv. po 60 lir in 25 kv. fižola v stroeju po 120 lir. Valuta. Dne 15. junija si dobil : za 100 fram:. frankov 77 5Ü do 78.50 Lir za l(K) bel^. frankov 7U.-^ do 81. Lir za 100 švic. frankov 545.- do 550.- Lir za 100 češ.-slov. kron 83. - do 84.- Lir za 100 dinarjev 49 75 do 502 5 Lir a 1 sterling 136.75 do 137.50 Lir za 1 dolar 27.90 do 28.20 Lir Novci po 20 frankov 106.— do 109. Lir za 100 avst. kron 0.0390 do 0.0410 Lir Benečijske obligacije dne 16. t. m. srednji tceaj 68.75. Listnica uredništva. Šolsko nudzornišfvo, 'solmin: Ob? vestilo o pevski tekmi snio dobili za zadnjo številko prepozno, zato ni? smo mogli v »Straži« nie poročati. Toliko v pojasnilo. VACLAV BENEŠ - TfcBIZKV D\?e povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. (Dalje.) In tc povesti so strašno narasle, ko sc je pripeljal 24. novembra us radnik gospoda Davida i-Jorinje iz Roztoka v Prago z novico, da je ta* mosnji gospod okraden do golcga tclesa. V Pragi so zapirali vrata in mestni biriei ho si vsukogar natan? ko oglcdali, preden so ga pustili v mesto . . . Po polju so nasli razmetane sre? brnike, kakor da jih je kdo nasejal. Nstjprej so se jih ljudje ball dotak? niti, pripognili so se k niim, jih ogiedovali in opazovali na njih nas pise in podobe. In sele ko so se pre? prieali, da so dobri in vsi kovani v cesarskih novčnih uradih, so jih zaeeli zbirali. In to se jc ponavljalo v treh dneh nekolikokrat. Neznani zlikovec se ni hotel obogatiti, kakor je vse ka? zalo, ampak se le inašeevati in po? šteno kaznovati samovoljnežo. V dvoreih in viteskih trdnjavah pa je postalo nenavadno živahno. Ogledovali so utrdbe in zidovje, ali ¦ je vse dovoJj trdno, nosili so iz dvoran starodavno orožje, ki se je valjalo med stanm zclezjem in go? spodarskim orodjem. eisiili so ga in briisili, ker so inenili, da bi se m; 11. kaj lahko vrniti časi, ko ni bila varna niti ena cesta in ni elovek ve? del, ko je zapustil svoj dom, ali se bo še kdaj vrnil Toda pri teh noenih obiskih ni niti eno eloveško življenje iigasnilo. Samo blagajnc nekaterih skopuhov so se izpraznile do dna. Gospodu Davidu Borynji se je gO'dilo najslabšc. In ko so mu opol? dne povedali, da je bilo polje vse belo od samega srebra, kakor da je eez noe do gležnjev zapadel ^neg, je skoeil pokonci. spravil na noge vso vt?s in vse je moralo iti pobirat. Proti veeeru so mu jih prinesli vse? ga skupaj kakih petnajst. In bilo jim jc videti na oeeh, da so /cleli svoje? mu gospodu vse dobro. Ko bi jih bil nataneneje pogledal, ! /lasli oskrbnika s prvim hlapccm, bi bil spoznal. da so njihovi obrazi nekam erni, kakor da se niso /e vee tednov umili. In tako bi bil mogel priti lopovorn najlaže na sled. ; Petega dne so privedli na Karl? j štejn Rozhudo, uklenjenega v veri? I ge, kakor da peljejo medveda. In ¦ bil je vendar advent, ko so take za? bave riajstrožje prepovedane. V kratki dobi že tretji jetnik. Grešni? ku so se vezi zadirale do kosti; star? eck pa se je vendar smehljal. In ka? ko je šel s povzdignjenim eeloin! Niti najmanjšc tožbe niso čuli iz njegovih ust. Celo Sala mu je veas sih ušla. »c"!emu vlaeijo vse to sem? — Mar je tukajšnj grad deželna jetnišnica? — Za takole nadlogo zadostujejo Berounske ječe. Starega oskrbnika še na dvorisee ni bilo. Odkar je opravljal noeno stražo sum, ni bil vee sam sebi po? doben. Vsako uro je čakal gospoda Joahima Novograjskega, plemenite? ga Kolovrata, toda tega ni bilo. Morinskega fevdnika je eakala smrt, mladega Kopidlanskcga tudi, in kaj ho z ostalimi, ki niso 1 lyncika takoj ovadili? — Belo glavo starega viteza je od samega premišljevanja pokril pepel. »In kaj je zagrešil tale, da ga vleeete sem?« Gospod oskrbnik je godrnjal in sc na posla šc ozrl ni. »Ujeli smo ga pri Vonoklasih ti? sto jutro, ko je bila izvršena tatvina. -— Razmetaval je srebrne grose po polju iz polnih rok. — V Roztoku { se je tudi izvršilo grozno tolovaj? I stvo, in zdi se, da je vsega tega za? eetnik tale. — Prieal jc proti njemu vonoklaški hlapec!« Gospod oskrbnik je stopil doli. Okrog Rozhude je stalo nekoliko oprod, katerih jeziki so prekipevali od neslanih dovtipov proti starcu. »Kdo in odkod si?« »Človek iz prahu in prsti!« »Tvoje line?« »Bezdjekovski Rozhuda.« »Poklie?« »Sem dudaš in igram ljudem po notah!« »Tvoj zloein?« »Srebrne groše sem sejal, go? spod!« »In kje si jih vrgel?« »I no, gospod, stari Rozhuda ima čudne domisleke.« Oskrbnik je stopil bliže k jetniku in ga opazoval . . . »Ali je Kozhuda ivoje pravo ime?« »Kakor hoeeš, gospod!« Stareek se je nakremžil. Pred Karlštejnom se je oglasil topot konjskih podkov. Prihajal je mož gosposkega stanu, gospod Joa? him Novograjski plemeniti Kolo? vrat, mož, ki se ni nikoli smejal, ki ni nikoli jasno pogledal in ki ni nu koli izpregovoril razumljive besede. Sam eesar Karel bi ne bil mogel bo? lje stražiti eeške krone na svojem gradu kot tale oskrbnik. Stran 4. »OOR1SKA STRA2A< Socialni vestnik. Alkoholne pijače. Vino, pivo, most in žganje so o* pojnc pijače, kcr vpijanijo, ali al* koholne pijače, kcr je v njih alko* hoi, vsled katerega so vpijanljive. Čist alkohol jc tekočina brcz barvc kakor voda, ima ostcr duh, hitro izhlapcva, ne zmrznc v najhujsem mrazu, vre že pri 78.3 C° in pri* žgan gori z modrikastim plamc* nom. Ako ga dcncmo na jczik, nas peče, kcr sprejcma vodo vase. Čist alkohol je strup, kcr tudi v majhnih množinah zav/it škodujc zdravju ali povzroča cclo smrt. Človek sc lahko zastrupi s 60—180 g čistega alkohola. V živčevju povzroča al- kohol enakc bolezenskc sprcmcmbe kakor zastrupljcnjc s fosforom, ar* zenom in svinčencem. Torej mora* mo uvrstiti alkohol med te strupc. Alkohol se dcla iz rastlinskih sno* yi, ki imajo v scbi sladkor ali škrob. Škrob v žitu ali krompirju se spre* mcni najprcj pri ugodni toploti v sladkor, ta pa z vrenjem v alkohol in ,'pgljikovo kislino. Vrenje povz* ročajo glivice kvasovkc in njih iz* ločinc. Čisti alkohol se dobi v lckarni. Sam čist alkohol se pa ne vživa, vživa se le primešan raznim opoj* nim pijačam. Alkohol ni redilna snov, ker niti alkohol, niti njcgove razpadline niso ne potrebne ne ko* ristnc sestavine našega telesa. Z njim ne moremo nadomestovati niti beljakovin niti drugih redilnih snovi. Vino je grozdni sok, ki je zavrel vsled glivic kvasovk ali drož in se nato sladkor. Pri vretju se je izprc* mcnil sladkor, ki je v soku, v als kohol in ogljikovo kislino. V vinu je le 2% škroba in sladkorja in 6 do 15% alkohola. Torej nima vino v sebi skoraj nič redilnih snovi. Pivo se dela iz ječmena. Najprcj se jecmen namoei in pusti kaliti. Pri kaljenju nastane v ječmenu snov, ki ima lastnost pretvarjati škrob v sladkor in se imenuje dia- staza. Ko doseže kalica gotovo dol* gost, sc kaljenjc prekine in izkalje* ni ječmen posuši. Temu novemu proizvodu pravimo slad. Slad se nato mesa v 50—70 C° vroei vodi. Pri tej toploti se pretvarja ječme* nov škrob s pomočjo diastaze v sladkor. Tako se dobi zelo sladka tekoeina. Tej se doda šc hmelj, ki daje pivu grenak okus. Nato se ta tekoeina shladi ter z drožmi povre in pivo je narcjcno. Pri vretju se je sprcmcnil sladkor v alkohol in o- gljikovo kislino. Od 80 kg sladi o* stane 40 kg tropin, ki se porabijo za krmo živini. Pivo ima le malo redilnih snovi, okrog 90% jc vode, 2—5% alkoho* la in samo 3—4% redilnih snovi. V enem litru boljšcga piva je pri? bližno samo toliko redilnih snovi kakor v eni žemlji. Zelo drago bi plaeeval redilnc snovi, kdor bi se hotel hraniti s pivom in zraven bi si pokvaril želodec, ker bi vlival vanj prevee tekočine. Žganje in druge žgane pijaec se dobivajo iz zavretih tekočin potom destilacije ali prckapanja. Ker jc vreliščc alkohola 78.3 C°, ga lahko s prekapanjem izloeimo. Izprva so kuhali žganje le iz vina in se je dobilo le v lekarnah, kjer so ga hranili med strupi. Sele 300 let je, odkar se rabi za pijaeo. K nam so zanesli žganje pred dobrimi 100 leti najvee francoski vojaki. Zad- njih 100 let se je žganje zelo razši* rilo in se začelo nczmcrno vživati, ker so začeli žgati na kmctih in ku* hati v tvornicah. V žganju je 20—45%, v konjaku 45—60%, v rumu 50—70% alkoho* la. Kcdilnih snovi nima žganjc prav nie. Izdeluje se iz vinskih tropin, žita, krompirje i. t. d. Najškodlji* vejše je krompirjevo žganje. m. Kaj je novega na deželi? Biljana. V nedeljo 13. t. m. na praznik sv. Antona smo imeli pri nas izredno slavje. Zjutraj ob 10. uri je bila pc* ta sv. maša pri sv. Antonu na Do? brovem. Popoldne ob 5. uri jc bil blagoslov kipa presv. Srca Jezuso* vega. Kip je umctniško delo tirol* skega izvora, 180 cm visok, z raz- prostrtimi rokami, kakor da bi ho-= tel rcči: Priditc k meni vsi, jaz vas blagoslavljam! Naši farni ccrkvi bo v stalen okras. S posebnim poudar* kom moramo zapisati vspodbudno dcjstvo, da so stroške — okrog 1400 lir — prevzcli fantje, ki so ves znc* sek nabrali. To je gotovo zelo lep korak, ki priča, kako je v naši mLi* dini globoko vkoreninjen verski cut. Vcsclje jih je bilo tudi vidcti, ko so na dan blagoslovitve s pono* som pri procesiji nosili težki kip. Tudi za okrašenje in razsvetljavo vasi ter postavitev slavolokov so si fantje pridobili mnogo zaslug. Za* ostala pa niso vrla deklcta, ki so o* kusno okrasila kip, nosila in cer- kev s šopki in venci. Poscbno po* zornost je vzbujal kosek umetnih cvetlic, ki so ga darovalc domače gospe z belim trakom, ki je nosil napis: Srce Jezusovo, usmili se nas! Slavnostni sprevod se je pornikal iz Dobrovega v Biljano. Vdeležila sc ga je ogromna množica vernega ljudstva iz raznih vasi naših Brd. Na eelu je korakala šolska mladina z zastavicami. Nato so sledili mo* žje in fantje v dolgi vrsti. Za njimi je korakal moean domači pevski zbor, ki je krasno prcpeval razne pesmi, med njimi znano himno: Po- vsod Boga! Pevcem je slcdil kip, katerega je nosilo osem krepkih fantov. Nato so prišli duhovniki bližnjih fara — 6 po številu — z do* mačim g. župnikom na eelu. Priklju* eila se je dolga vrsta belooblečenih deklet — kandidatinj Marijinc družbe s šopki in svecami. Veli* eastni sprevod so zaključile stotine pobožnih žen in mater. Za red so skrbeli pod vodstvom medanskega g. Milaniča domači fantje, katerim gre za njihov trud vsa cast. Bila je zares lepa in ganljiva vcrska mani* festacija, ki bo ostala gotovo vscm v trajnem spominu. Želimo samo, da bi sveto navdušenje, ki se jc ta dan pokazalo med našim briskim ljudstvom, nc zamrlo, temveč na predovalo in se še večkrat tako od* krito pokazalo pred vso javnostjo. Popotnik. Miren. Pred kratkim so v tuk. občini po* stavili clektrično napeljavo in naša vas je dobila povsem drugaeno lice, vse hiše prevrtane in polne drogov, z žico vse premreženo, da se clovck ne spozna, kam vodi ena in druga. Za enkrat dobivamo razsvetljavo samo čez noe, ker ni naprava po* polnoma dokončana in se v naglici spopolnuje, a pravi jo, da šc tekom meseca dobe tudi pod jet ja gonilno silo za pogon motorjev. Klektrično napeijavo ie napravila družba »S. A. C. E. 1. O.« poznana pod imenom Brunner iz Strazie, ki je pred kratkim bila oincnjena \ Straži z ozirom na postopanjc njc* nega ravnatelja gosp. Griona v za* devi odškodnin za poškodbc na po* lju. Tudi Mircnci bi lahko zagodli v tern oziru prelepo pesem. No, pa rajši na tihem povemo, da smo na »frišncm«. Za postavljanje drogov po stavbah nikake odškodninc, še vprašali niso ali se jim to dovoli; za okupacijo več nr zemliišča — prav malcnkostna odskodnina me- Sana s sladkimi obljubami; a za po* teptanje poljskih pridelkov na eaka* mo boljših easov in se za enkrat za* dovoljimo z obljubami ravnatelja Griona, ki je z delom tako obrc* menjen, da ni v stanu ugotoviti na* stale škode. A naš kmetovalec ne živi od ob* ljub in zato zahtevamo čim prejš* nje plaeilo za povzroeeno škodo na polju. Električna moč je tu in lc malo jih je, ki jo dosedaj uporabljajo, dasiravno jc baje njena razsvetlja* va za 50% cenejša od petrolejke. Razlogi so dvojni: poletni eas in pa pomanjkanje denar ja. Tu ni več ob* ljub, ta gospod Grion pravi: upo* rabitclj mora to, mora drugo mora tretje na vse zadnje pa se razvidi, da smeš le plaeati in to zelo slano, enkrat priključitcv k liniji. drugič kolavdacijsko takso, i. t. d. Kdo bo pa zmogel tako ogromne stroške, ki so zvezani z napeijavo: no kdo pa če nc oštirji, a ubogi dclavec bo mo* ral garati še dalje pri petrolejki tu* di ko mine poletni čas. Lokve. V noei od pret. sobote na nedeljo so ulomili v lokvansko župnišee tat* je ter so odnesli, potcm ko so se bili najedli in napili, ravno ona dva dni nabrano maslo z raznimi rečmi in z nekaj lirami. Oblast jih zasledujc. Sv. Gora. Na svetogorsko kronanco v nc* deljo 13. t. m. je prišla veličastna proccsija s Kanalskega na Sv. Go.- ro; vodil jo je kanalski g. dekan ob asistenci bližnjih duhovnikov. Krasno je bilo petjc kanalskega cerkvenega pevskega zbora, ki je pod vodstvom g. pevovodje Ku* štrina prcpeval v ccrkvi med sv. mašo in ofrom. Kanalski g. dekan jc govoril v srce segujoči govor, ki je bil namenjen prcdvsem naši mia- dini. Od prcnosa milostnc podobe nismoše videli na Sv. Gori take množice. Poleg Kanala so se pro* cesijc vdelcžili romarji iz Banjšic, Avč, Deskel, Kočinja in Marijinega Celja. Planina pri Vipavi. Našc »Prosvctno društvo« prirc* di na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. s prijaznim sodelovanjem 8 bratskih društev »Gorenjcvipav* skega okrožja« vcliko vesclico z zelo zanimivim sporedom: petjem, bur* kami, kupleti in telovadbo. Ljubitc* lji poštene zabavc se že danes o* pozarjajo na to lepo prireditev in krasen izlet na naš prijazni pin* ninski gričck. Natančnejši spored žc pravočasno objavimo. Torej na veselo svidcnje!!! Lokovec nad Kanalom. Prcjeli smo in priobcujemo: V 42. številki »Gor. Straže« z dnc 4. junija eitamo dopis, na kojega bi sc dalo marsikaj pripomniti, ker ne odgovarja v marsičcm "rcsnici. Vidi se, da gre dopisniku le za osebnosti. Iz omenjenega dopisa bi elovek so* dil, da so tukaj sami pijanci in za* pravljivci, ne pa pridni in delavni ljudje, med tern ko o pijančevanju in zapravljanju kot ga dopisnik omenja niti ni govora, z izjemo red* kih slučajev, kar pa sc dogodi mar* sikje. Smo odločno proti zapravlja^ nju in pijančevanju, še bolj pa proti posledicam, ki nastajajo iz te* ga, toda če si kdo v nedeljo ali po trudapolncm delu med tednom pri* vošei četrt vina, še nc more biti go* vora o pijančevanju. Kdor pa jc pijanec, se spreobrne ko se v jamo zvrne! Glede vojne odškodnine, pravi dopisnik, da ni bilo nobenemu treba denar j a vračati bankam. Se* veda! Se nazaj naj bi bili vračali re* veži, saj so bile po večini dosti majhne cenitve. Kako naj ne bi krili konkordati predujmov, saj so mnogi prejeli manj vojne odškodni* nc, kot pa so potrošili za popravo jioslopij. Ce pa vidi dopisnik v eni ali drugi stvari kakšno izjemo, mu ni radi tega treba tlačiti vsch obči* narjev v en koš. Zato svetujemo g. dopisniku, da drugič bolj pravilno in kot je v resnici sporoea v jav* nost, kcr take vrste dopisi ne ko* ristijo ne obeini ne njemu samemu. Več občinarjev. Kanal. V nedeljo 20. t. m. bo v Kanalu vclika jubilejna slovcsnost na cast sv. Alojziju. Slovesnosti se vdelc* žijo vse sosednje vasi. Popoldansko slovesnost bo vodil prevzvišeni knezonadškof. Lorn Kanalski. V nedeljo dnc 20. junija ob 3]^ pop. bo priredila tuk. šolska mla* dina veselico z bogatim sporedom. Igrali boclo igro v štirih dejanjih: Zgodba sirote Anice. Ljubitelji nu'lckov: pridite! Drežnica. Praznik presv. Srca smo prav slovcsno praznovali. Komarjev jc prišlo od blizu in dalcč mnogo. Sv. mašo je ob asistenci duhovnikov daroval č. g. Terčelj iz Gorice. Pro- cesija se je ravno v lepem redu razvila okoli vasi, ko nas jc dcž pri? silil, da smo morali pohitcti naprej v ccrkev. Najsvetejše je bilo ves dan izpostavljeno in verniki so se v obilncm številu vdcležcvali mo- litvc. Popoldne je tajnik »Prosv. zveze« imel predavanje v društveni sobi, katcrega so se vdeležili po vcčini vsi članl našega društva. Zahvaljujemo se g. predavatclju in žclimo, da bi nas po možnosti veekrat obiskal. Dornberg. Solska mladina v Dornbergu pri* redi v nedeljo 20. t. m. ob 4. uri po* poldnc v dvorani »Hranilnice in po* sojilnice« šolsko veselico z bogatim sporedom, h katcri vljudno vabi vse prijatelje šolskc mladine uciteljstvo in šol. mladina. Vrsno. (Društvena prireditev.) — »Last* na hvala — cena mala«, pravi prc* govor, kar je tudi res. Saj se ne 'homo hvalili, kako nam jc do* bro izpadla na binkoštni pondeljck prireditev — saj to bi vendar nc bilo lepo. Ker slišimo od raznih krajev in tudi od razumnih kriti- kov, da nam priznavajo to pohva* lo, moramo tudi' mi priznati in izreči vso cast društvu. Zraven pa radi priznamo, da ne gre vsa za* sluga samo drustvu, ampak da so nam razne osebc veliko pripomo* gle k temu, da vživa društvo to po* hvalo radi svojc prireditve. — Pro- svctno društvo na Vrsncm sc tern potom najtopleje zahvaljuje doma- čcmu g. kuratu, kateri je igralce u* čil in sploh cclo igro režiral. — Koliko jc on pripomo.gel društvu pri napravi odra, koliko šclc z na* sveti v raznih drugih rečeh, tega sploh ni mogoče povedati v par be* sedah. Zato pa mu kličemo, naj mu ljubi Bog vse to stotero poplača in naj ga ohrani še mnogo let zdravc* ga in korajžnega med nami! — Pri- poročamo se mu tudi za naprej, kcr z njegovo pomoejo si upa društvo še marsikaj napraviti in se pokazati javnosti. Ravnotako se društvo prav lepo zahvaljuje pevovodju iz Drežnice g. Uakuščeku, katcri jc hodil po* učevat pevski zbor. — Čuditi se moramo njegovi požrtvovalnosti, ako pomislimo, koliko noči je zgu* bil v ta namen, kakšna pot jc iz Drežnicc na Vrsno in še posebno v tako slabem vremenu in nazadnjc še bolezen v družini. Zadnji teden jc obolcl in nam odpovcdal sodclo* vanje pri igri. — Da ni vse kar zaspalo, se mora društvo zahvaliti g. pevovodju iz Kobarida, g. Ur.šiču, kateri ga je na dan igrc nadomesto* val. Tako vidimo tedaj, koliko so nam razne osebe pripomogle, da je dru* štvo svojo pomladansko veselico tako dobro igralo. — »Vsakemu svojc«, pravi pa spet pregovor, kar radi priznamo. Izreči moramo nam* rce vsem članom, posebno pa šc igralcem in pevcem najprej pohva* lo, potcm zahvalo in jim klieemo: »Le tako korajžno naprej!« Društvenik. »GORISKA STRATA* Stran 5. Kal nad Kanalom. Dne 6. t. m. je umrla v 84. letu svoje starosti Lucija Bratuž, roj. štrukelj iz dobroznanc in gosto* ljubne gostilne »Na občini«. Pokoj* nica je bila dobra krščanska mati 15 otrokom. Bila je sestra pok. g. Mihaela Štrukelja, bivšega vikarja v Čczsoči. Kako je bila pokojniea priljubljena, je pričala velika vde* ležba pri njenemu pogrebu. Vrli cerkveni pevski zbor je zapel pod vodstvom ncumorne^a Franca Su? ligoja pokojnici v slovo dve yalo- stinki in sicer »Vigred se povrne« in »Nad zvezdami«. — Počivaj v miru, blaga Lucija, in vživaj plaeilo pri dobremu Bogu, katerega si is? kreno ljubila celo ^voje življenje! * * * Pri nas smo ustanovili mlek. za* drugo. Dal Bog, da hi dobro uspe* vala v procvit našega gospodar* skega življenja in v izboljšanje naših težkih gmotnih razmer. Za predsednika načelstva je bil izvo* ljen g. Štefan Bratuž. Bovec. Šolsko vodstvo obrtno*nadaljc* valne sole v Bovcu si štcjc v svojo prijctno dolžnost izreči tern potom »Okrajni posojilnici v Bovcu« in »Hranilnici in posojlnici v Bovcu« svojo najprisrenejšo zahvalo za velikodušni dar in sicer prvi za znesek L. 250.— in drugi za L. 100 kot nagrado najpridnejšim ucen* cem*vajcncem te sole. Štjaški vrhovi. Jascn jutranji ncdeljski dan me je vzdramil, da sem sc dvignil na te vrhove, o katcrih se zadnja leta toliko govori po Vipavski dolini. Zanimalo me je enkrat videti ono skrivnostno, pa nevarno pot, ki pe* ljc iz Vrabe proti Stjaku. Družbo mi je dclal iz Vrabe starikast, a pri* jazen mož. Pripovcdoval mi je v zaeetku, da so zadnji eas zopet ne* znani tatovi obiskali trgovino žu* pana na Vrabeah in trafiko Škapin, a brezuspesno. Pred tednom, da so pa kradli v Kazljah, Avberju in pri Hribih. Slednjemu so odnesli hi vina in nekaj vinske posode. Ta* ko, pravi, elovek ni prav nič več va* ren. Vedno imamo še nekaj takih ljudi, ki bi radi brez dela živeli. Ža* lostno je to, da so radi tega vsi na? ši »Vrbovci« umazani Oko postave zlikovcev še nc more izslcditi. Mož mi je med potjo pokazal kraje, kjer so se zadnja leta izvršili razni na* padi. Že se sliši mogoeen glas štja- škega zvona, kateri vabi svoje du* hovljane k nedeljski službi božji. Bila je ravno nedclja v osmini presv. Rešnjega Telesa in imela se je vršiti tudi procesija v vasi. Vas polna zelenja in pomladanskega cvetja je kazala vse drugo lice kot po navadi. Lepo okrašena eerkev in krasno petje je dvignilo moj duh k Vsemogočnemu. Prieel sem misli* ti: jeli res, da je na teh »Vrheh« ljudstvo tako hudobno? Da ni res, mi ni potrjala samo vsa okolica, ampak tudi veličastna in dostojna procesija, kakoršne se ne vidi po* vsod. Med 12 apostoli je bil tudi Ju* da — izdajalec —, tako je tudi na teh »Vrheh: kak izmeček človeštva, radi katerega pa ne smemo posplo* štiti naše sodbe. Vrnil sem se nazaj v dolino in prav nič mi ni bilo žal za izgubljeni dan. Človek vedno kaj novega sliši in vidi. Vipavski popotnik. Dol * Kal. Pri nas bi se dalo živinorcjo še rnoeno pomnožiti, namrec z gnoje* njem travnikov. Radi tega naj se napravijo pri nas do sedai skoraj neznani gnojniki z gnojničnimi ja* mami. Ker ne bi bilo dovoli doma* eega gnoja, se izplaeajo tudi umet* na gnojila. Pojasnilo in navodila o vporabi umetnih gnojil, kakor tudi vsa druga navodila tičoe se vseh Panog kmetijstva dobite v »Gospo* darskem listu«, katerega toplo pri* poročam vsem kmetovalcem. Da postavimo živinorejo na trdne no* ge, moramo še na nekai resno mi* sliti namreč na zavarovalnico go* veje živine radi številnih nesree pri živini. Potrebo iste bridko obču* timo. Še ne rešeno vprašanie je pri nas vojna odškodnina.' Poscbno pri* zadeti so oni, kateri so oddali dela j raznim firmam. Kljub vsem nepri* | likam ne smemo obupati. Spreme* [ niti bo pa treba stari način kme* j tovanja ter se bolj zanimati za ; strokovno izobrazbo, ker le tedaj • bomo znali dobiti izhoda iz še tako ( žalostnega gospodarskega položaja. Kmetovalec. Pliskovica. Tuk. »Prosvetno društvo« priredi s sodelovanjem bratskega društva iz Kobjeglavc v nedeljo 20. t. m. ob ?>V-± pop. na dvorišču g. A. Suc*a svojo drugo javno vesclico s prav bogatim in lepim sporedom. Vpri* zori se Štokova burka »Trije ptič* ki«, deklamicije, kupleti in petje. Med odmori svira tarnburaški zbor iz Komna. — Okoličani in vsi prija* telji poštene zabave pohitite ta dan v Pliskovico, da se navzijete doma* ee zabave in pošteno nasmejete ter tako podprete mlado društvo v nje* govih stremljenjih. V slueaju slabe* ga vremena se bo vršila veselica na* slednjo nedeljo 27. t. m. — Pridite v obilnem številu, ne bo Vam žal. Odbor. Klavže pri Podmelcu. Mala je naša vasica komai 18 his šteje s postajnimi poslopij vred. A vsled industrije je pa na daleč znana. Pred letom bila je tukai tovarna za izdelovanje lesnih izdelkov. Pred nekaj easom je prišla v druge roke in se bo najbrž izpremenila v to* varno manufakturnega blaga. Vcč je tudi drugih obrtnikov in lesnih , trgovcev, kateri prevažaio in odda* j jajo drva in drugi les eez most v Klavžah. 2ali Bog, da se tudi pri nas prevee v škodo izsekava, da se je bati, da postane tukai drugi Kras. Tujci radi prihajajo in ogleduje* jo romantieni slap reke Bače, a zra* ven tega se pa tudi zelo eudijo, ko vidijo most eez reko Baeo tik to* varne v takem stanju, da človeka groza obide, ko pogleda v globoki prepad. Most je na eni strani brez vsake ograje in le čuditi sc ie. da se ni doslej še nobena nesreča pripe* tila vsled tolikega prometa čeženj z vožnjo in pešci. Veekrat smo se že obrnili do žu* panstva v Tolminu, da potrebno u* krene, a vse je bilo bob v stenu. Kdo bo torej nosil odgovornost, ako se bo neki dan dogodila grozna nesreča na istem mestu. Ravno v takem položaiu imamo tudi občinsko pot iz Klavž v Pod* melee. Že dve leti in pol ie od kar je povodenj po vojski odnesla kos ceste, da ta ni več uporabna ne za peš hojo in tudi ne za vožnjo. Se* daj pa moramo hoditi po svetu, ki je zasebna last posestnikov iz Pod* melca, tern pa se to za enkrat zdi že odveč in nam žugajo, da bodo pot zaprli. Mi bomo morali. če bo* mo hoteli priti k farni cerkvi, na poštni urad, ali na postaio vzeti aeroplan. Tudi za to pot, kakor se sliši, se je veekrat prosilo in opominjalo županstvo v Tolminu, da naj po* trebno ukrene, da bomo imcli zvezo s svetom v skrbch kedai nam do* tični posestniki pot po niih svetu zaprejo. A tudi zato nas niso slišali. Kaj toraj misli in dela našc žu* panstvo, da pri tolikih opominih in na tako zclo nevarnih kraiih ne u* krene nieesar? Podmelska občina je za Tolminom največii davko* plačevalec, a za popravila smo najzadnji. Ako ima županstvo za drugc stvari denar, ki ne kličejo tako po popravilu, bi moralo imeti tudi za nas. Ker se torej županstvo pri vsem tern nie ne zgane in lepo molči, smo prisiljeni to novedati javnosti in višjim oblastvom. da bo isto vedelo kakšne razmere so pri nas. PrizačJeti občinarji. Pozdrav fantov s vojakov. Iz Brešije. Slovenski fantje, ki služijo pri 77. pešpolku v Brešiji pošiljajo is* krene pozdrave staršem, bratom, sestram, znancem, prijateljem, fan* torn in dcklctom in posebno »Gori* ški Straži«, ki nam prinaša novice iz domačih krajev. ; Gulič Anton * Kobdilj:Štanjel, Ma* ; kovec Josip * Dutovlje, Serežin Mi* j roslav * Gorcnje pri Divači, Čok : Karlo * Lovijer, Čehovin Bogomil * < Gor. Branica. Čehovin Jožef * Ga* j brije na Vipavskem, Fajt Ivan * Rcnče. Kavčič Franc * Jeličnivrh, i Pirc Stefan * Crnieak. Pegan Alojz \ * Poloee pri Ajdovščini. Urak Franc i * Cepovan. Sbogar Leopold * Poste- i nje pri II. Bistrici. Zadel Alojz * Juršee. Trampuž Anton: Mavhinje, Stanič Alojz * Guljevice. Rožman Ivan * Nadanjc selo pri Sv. Petru na Krasu. Gregorčie Albert * Prva* eina. Stare Karlo * Sežirje pri Di* vači. Novak Karl * Vreme, Sivec Rudolf * Skopo. Lujn Ernest * Ga* brovica. Vrabec Just * Pliskovica. Vrabec Jožef * Pliskovica. Čchovin Jožef Gorz. Branica. Kumar Viktor * Lokovec. Tomažič Anton * Juršee. Poljanec Viktor s Idrija. Peternel Ludovik * Idraija. Wuzetie Abra* mič * Biljc. Sedej Ivan * Cerkno. „ Goriška Straža u v vsako hišo! GOSPODARSTVO. Izlet kmet. nad. sole BiljesGradišče. , V nedeljo dne 30. maja je prire* dilo vodstvo kmet. nad. sole Bilje* Gradišče strokovno*kmetijski izlet po Furlaniji. Pouenega izleta sta se udeležila tudi znana strokovnjaka dr. D. Tonnizzo, ravnatelj kmet. urada v Gorici in dr. Vallig, vodja sad jar* sko*vinarskega odseka na istem ura* du. Pod vodstvom voditelja omenje* nih šol g. Josipa Koglota je plavala dolga vrsta posestnikov*kolesar* po lepi cesti ob Soči v Fogliano, ka^ mor je bil polet v glavnem namen* jen. Resnično prijazno nas je spre* jel vitez dr. Gino Cosolo ter nam razkazoval moderne naprave umne* ga gospodarstva. Marsikaterega so zanimali novi breskovi nasadi s pri* tlično vzgojo, kakor tudi murvovi, pri katerih nam je g. dr. Vallig po* jasnil potankosti njih obdelovanja in koristonosnosti. Zdi se skoro ne* verjetno, da se vidi v hruščatem svetu kraj Soče lepo zrašeeno pše* nico, kakor se je v naši mnogo bolj* ši zemlji ne opaža. Vzrok tiči v pravem obdelovanju. V hlevih smo videli lepo, rejeno živino furlanskc pasme; vsekakor se je vsakdo lahko prepričal, da v zdravih, pra* vilno napravljenih hlevih in snagi živina porabi manj krme, a ostane j krepka in zdrava. lllevi so lepo po* bcljeni, zraeni, a vendar nckoliko prenizki; na pragu je vedno natro* šeno apno, kot razkuževalno sred* stvo proti nalczljivim boleznim. Za* nimivna je naprava »silos«, katere pri nas še ne poznamo, za vzdrže* vanje krme, t. j. redilnih snovi, ki je velikega pomena za tvorbo organ* skih in ncorganskih snovi pri živini. Koneeno smo si ogledali poscstvo g. drja Cosola v Šempetru ob Soči, kjer je videti uspehe presajene pšenice. Popoldne smo se vrnili ob redi* j puljskem pokopališeu eez Fogliano, Gradišče, Gorico v Bilje, kjer smo se razšli z nado, da nas požrtvo* valni g. učitelj Koglot še kam po* pelje, kjer bomo imeli priliko si oglcdati zopet kako ustanovo na gospodarskem polju. Soudele/.enec. »:= # * Prešičereja. (Konec.) Mali in slabotni pujski, ki se pri svinji ne razvijajo ter dobro ne uspevajo pri seskih, naj se raje od* stranijo od materc ter umetno kr* mijo. Ravno tako naj se umetno kr* mijo pujski, ee svinja nima mleka ali pa ee pogine. Taki pujski naj se krmijo kakor sledi: Na 1 liter sve* žega kravjega mleka, ka-terega se je prckuhalo, se dene na % litra pre* kuhanega kropa (vodc) par zrn ku= hinjske soli, po eno /lico mleencga sladkorja, in dve sveži jajci; ta me* šanica se dobro zmeša ter mlaena daje mladim prešičkom*pujskom po 5—6 na dan. Po taki krmi hitro mlekom se pujska lahko zredi, toda ne razvija se tako kakor po zgoraj navedenem načinu. Bolezni in ozdravljenje. 10 pravil, katerih se je vedno dr* žati. 1. Ozdravljate samo one bolezni, katere poznate. 2. Ako bolezni ne poznate, ne lo* tite se zdravljenja; v tern slueaju je najboljše poklicati živinozdravnika, kateri bode storil kar bo v njcgovi moči. 3. Čakati jc treba, da zdravilo pokaže svojo moe; zelo napačno je zdravila hitro jedno za drugim menjavati. 4. Ako se začne po enem zdra* vilu bolezen manjšati, ostanite tudi nadalje pri tern zdravilu. 5. Nikdar ne izprcminjajtc zdra* vil, ako vas posebni razlogi k temu ne silijo. 6. Najprej izvolite ono zdravilo, katero vam jc že pomagalo in ki nima za telo slabih posledic. 7. Zdravite kolikor mogoee hi* tro in ceno. 8. Primešanje razlienih zdravil mora jedno drugo podpirati, ne pa podirati. 9. Nc zdravi kužnih bolezni. 10. Nikoli nc smcš pri zdravlje* nju pozabiti na postrežbo in snago. Bolna živina mora imeti počitek, lahko, prebavno krmo, dobro in pri* memo pijaco. Hlev ne sme biti prevroe, pa tudi ne premrzel. Bol* no živino moramo na vsaki način varovati prchlajenja. Vedno mo* rate skrbcti za čis^t, zvež zrak v hlevih. Ako je potreba, se mora prcsico pokriti. Znamenja bolezni. Na splošno se pri vsaki bolezni opazi, da žival postane bolj žalost* na, ne mara jesti dlaka strei, ter se opazi da ima. vroenico ali mrlico. Prva skrb naj bo, da preišeemo vzrok bolezni in pri tern moramo paziti v prvi vrsti kako grc blato od prašiecv ali je trdo ali mehko; paziti je tudi treba, da ni zaprtje scalnicc. Najprej je treba ob vsaki bolezni, da se zmanjša jed, treba je dajati po malern in bolj redko in ne sme se pozabiti, da ima vedno čisto svežo vodo na razpolago. — Ako se vidi, da je blato trdo in da gre težko od prešiča naj se da 40 do 80 gramov grenke ali glauber* jeve soli zmešane z moko in vodo. Äko noče piti je treba zmoeiti je=> zik in gobec potcm prienc žival sa* ma piti. Brejim presicam pa se ne sme dajati grenke soli ampak naj= bolje je laneno seme ali laneno o» Ije, scmena se da starejšim 40 dkg mlajšim 20 dkg, kajti po grenki soli je nevarno, da povržejo. Pri za* prtju vode pa je najboljša preslica ali hvošč kakor tudi karlsbadova sol. — Ako se pa vidi, da ne poma- igajo zdravila in da ne gre blato od prašieev se v tern slueaju treba, da se napravi mlaena voda, zmešana z žajfenco (milnico) da se ji brizga v zadnje erevo. Stran 6. »GORISKA STRAŽA« Ako še to ne pomaga je treba, da se roka namaže z oljcm in potem segne v ritnik ter se strcbi blato. To pomaga, ako se jc prcveč zape* klo v živali. Prešičja rdečica. Ta bolezen se prikaže navadno hipoma po vroeih mesecih, poseb* no v juniju ali juliju in avgustu. Ko prešič oboli se ne zmeni več za to, kar se godi krog njega. Ker je koža bolj nežna in manj porasla kakor spodaj na trebuhu in na prsih in na vratu, na notranji strani, pred* njih in zadnjih nogah, na rilcu in na ušesih se med boleznijo pokažejo lisc, ki postanejo rdcee, vijoličaste ali rujave. Rdečica je vcčkrat ta^ ko hitra, da prešiči, ki so bili zveeer še zdravi dm go jutro že poginejo. Včasih traja bolezen lc nekaj ur, včasih pa tudi 5—6 dni. Bolezen sc prenaša; zlasti na ta način če pre* šiči žro blato, meso, kri in druge dele za rdcčico bolnih pujskov. Imej svinjak snažen, po'leti hla* den, da so prcšiei snažni in da ima* jo dosti dobre čiste pitne vodc. Po* leti naj se tudi kopljejo ali vsaj polivajo z mrzlo vodo. Svinjak, v katercm je prešič poginil za rdeei? co, je treba osnažiti, ves gnoj se mora izkidati in globoko zakopati daleč od hleva. V svinjaku sc mo- rajo stene, vrata, korito, tla in vsa lesena oprava oprati z vročim lu= gom in odrgniti z ostro metlo ali trdo krtačo. Ko se svinjak osuši, pobeli tla, stcne, strop in korito z apnom, v katerega vlij nekoliko kreolina in tako je hiev pravilno desinficiran (t. j. razkužen). No? vejši eas se kaj s pridom cepijo prešiči proti rdceici. Najpriprav* nejši čas za cepljenje prcšičev je spomladi, dokler so še živali zdrave. Sicer se cepijo lahko tudi, ko obole, a nevarnost je tcdaj veeja. Prav bi bilo, ee bi se tudi na kmetih vpeljalo cepljenje a je nekoliko prcdrago. Listnica Kmetskosdelavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Batagelj I Vim, Kamnje: Vaš rekurz je bil vložen na Corte dei Conti in posredovali smo, da bi bil čim prej rešen. Delo gre poeasi na* prej, ker* leži pri Corte dei Conti 22.000 podobnih rekurzov. 2. Znidaršič Andrej, Anhovo 10.: Vam je bila priznana pokojnis na naj prej z odlokom od 10. 8. 1924 letnih lir 1300 od 1. 10. 1921 dalje do 30. 6. 1923 in letnih lir 796 od 1. 7. 1923 do 30. 9. 1925. Pozneje je bila Vaša pokojnina spremenjena z odlokom od 14. 1. 1926 in Vam je bila priznana pokoj* nina letnih lir 1026 od 1. 10. 1925 dalje do 30. 9. 1927. Plačilni nalog je bil tudi že odposlan na kr. za* kladno nadzorništvo v Vidmu. Ce ne prejemate še denarja, bo treba posredovati pri zakladnem nadzor* ništvu v Vidmu, da Vam nakazano pokojnino izplača. 3. Bratina Anton, Skrilje 83: Ob priliki zglasitc sc v tajništvu zara* di Vase pokojninske zadeve. 4. Plesničar AL, Voglarji?Trnovo 43: Vam je bila priznana pokojnina z odlokom dne 9. 2. 1926. letnih lir 1356 od 23. 7. 1922 do 30. 6. 1923 in letnih lir 1442 od 1. 7. 1923 dalje. 5. Lampe Ivan, Podkraj 7: Vaša pokojninska prošnja ni bila do da* nes še resent, ker manjkajo še ne= kateri dokumenti, katerc je pokoj* ninska komisija zahtevala od zu* panstva. Podrezajte pri županstvu, da odpošlje eim prej zahtevane do* kumentc. 6. Bajc Franc, Gorica, Ascoli 31: Vaša prošnja bo ugodno resena. Posredovali smo, da bi bila čim prej rešena. 7. Ogr/č Ivan, Vipavsko 36: Ra* eunski urad ministrstva za narodno gospodarstvo je izdal na zakladno nadzorništvo v Vidmu plačilni na* log že 16. 8. 1925. Če niste do dancs še prejeli denarja, bo treba izplači* lo zahtevati pri zakladnem mulzor* ništvu v Vidmu. Sporoeite nam, če niste prejeli še denarja. 8. Glogenscheg Jakob, Goricti: Zglasite se ob priliki v tajništvu, da Vam sporočimo, kako jc z Vašo zadevo. 9. Mikuž Anton, Gorica: Vasa za* deva bo v kratkem rešena in v krat* kern dobite odgovor. 10. Škorjanc Josip, Vipolže: Ob priliki zglasitc se v tajništvu, da Vam sporoeimo, kako je z Vašo za* devo. 11. Ske.rabol Re.zulja. Ozeljnn: Ob priliki zglasite se v tajništvu. Potre* bujemo nekatera pojasnila in doku* mente; tega ne moremo opraviti pismeno. 12. Vopxic Jakob, Godčvič 29: Vaše pokojninske prošnje ni v Ri* mu. Če imate opravilo v Gorici, zglasite se v tajništvu. Čc pa nimate opravila, sporoeite nam; na to Vam bomo pisali, kaj morate ukreniti. Tajništvo. Darovi za sklad »Goriške Straže«: Gg.: Vinccncija Seek, Gorica 10 L: N. N. iz Gorice 5 L; Nežka Gr* ! bec, Gorica 5 L; N. N. iz Mirna 10 | L; Bregantie Andrej iz Števerjana 5 L. Pervajne Gašper iz Idrije pri Bači, št. 53, 8 L. N. N., Slap 1 L 50, Kejec Leopold, Ccpovan 2 1., Man* freda Ivan, Kozmcrice 1 1., Murovec Peter, Čepovan 2 1., Volk Jože, Er* zelj 1 1., Kumar Anton, Slap, 2 liri, | Vodopivec Andrej, Vogrsko, 50 cent., Neimenovana, Prvačina 5 lir. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Med svati p. n. Urbančič * Ostan v Kobaridu nabrala najboljša pevka 100 L. Na svatbi p. n. Bcncdikta Win* klerja z g. Stanko Živic nabrali dne 19. maja t. 1. 63 L. Srena hvala! No* voporoeencem: Na mnoga leta! Trgovska obrtna zadruga v Trstu 100 L. Srčna hvala! LJUDSKA POSOJILNICA v Prvačini vabi svoje Clane na redni občni zbor, ki sc bo vršil dne 27. junija ob 3. uri popoldnc v župnišču. Dnevni red: j 1. Poroeilo načelstva in nadzor* ; stva. i 2. Odobritev računskcga zaključka j za leto 1925. i 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 1 4. Citanje revizijskega poroeila. 5. Slučajnosti. j Ako ob določenem času občni zbor : ni sklepeen, se bo vršil V-i ure po* I zncje drugi občni zbor ne glcde na i število navzoeih članov. Odbor. i VABILO | k izrednemu obenemu zboru Ljud* ¦ ske posojilnice v Vipavi, ki se bo ! vršil v nedeljo dne 27. junija 1926 I ob 2V> uri, v slueaju ncsklepčnosti J ob 3. uri pop. v dvoranici Kmctij* j skega društva. ! Dnevni red: ! 1. Volitev novega naeelstva. 2. | \Tolitev nadzorstva. 3. Slueajnosti. | Načelstvo. I | Iščem eno stavbno vojno odškod* • nino konkordirano s predvojno I vrcdnostjo 4—6000 lir za prenos. Josip Fon, Via Seminario. | Psa varha ovčje pasme išeemo. • Ne smc biti nad 4 mesece star. i Snoroeiti na Katoliško tiskarno v | Gorici, R. Piazzutta 18. Proda se posestvo iz proste roke, obtoječe iz 200 oralov zemljišča, med temi nad polovico odrašeenega gozda, s hišo in gospodarskimi po* slopji, vse v dobrem stanju. Cena zmerna. Janez Likar, Mrzli log štev. 8, občina Črni vrh nad Idrijo. SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 Telefon št. 314. j Naznanjam slav. občinstvu, da smo obnovili prve dni juniia stare in priznane apnenice v Solkanu. Istotam se nahajajo tudi kamnolo* mi. Apno je prvovrstno in boljše od drugih ter vsak čas na razpola* go. — Cene zelo ugdone. ZAHVALA Povodom težke izgube blagega moža in gospodarja IVANA KLEMENČIČA, se prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi bili v pomoe in utcho ob bridki uri, zlasti pa vsem onim, ki so pokojniku izkazali zadnjo east in ga spremili na kraj poeitka. Bog poplaeaj! Na Pečinah, 10. junija 1926. Ana Klemenčič. FOTOGRAF ŠTEFAK KLEINDIENST Obveščam svoje klijento in vse druge stranke, da sem se prcseiil iz Solkana v Gorico na Travnik (Piazza Vittoria) št 10. -- Se toplo priporočam vsem strankam. — Izdelujem slike vseh vrst, tudi povečane. — Slike za potne liste izdelam tekom ene ure. — Delo točno in po najnižjih ceiiah. Lloyd Sabaudo. Pnliodnje vožnje: v Severno Ameriko; »Conte Biancamano« 6. 7. 1926. »Conte Rosso« 30. 7. 1926. Iz Oenovc v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko; »Conte Verde« 26. 6 1926. »Principessa Mari au 29. 7. 1926. »Tommaso di Savoia« 13. 8. 1926. Iz Genove v Huenos Ayres v W-/-2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Re d'Italia« 17. 8. 1926. lnformacije üaje in sprejema precl- nt-ročila na vozne listke zastopnlk F. Rosich. Goricu. Via Contaväüe St. 4. Naš brivec ANTON PUCELJ. ki je imel že pred vojno delavnico v Gorici na Travniku, ie na novo otvoril na Travniku tik škofiie BRIVNICO ter se priporoča vsem rojakom. Zdpavnlh za zobe in nsta Dp. LD3Z KRflIGHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku št. 20 ob sobotah in nedeljab pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12- — — TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsski množin pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu Teod. Hribar (nasio » Gorica CORSO YLRDI 32 - - (hiša Centr. Posej.) Vsllka zslosa tešHsga pistnü iz znane tDüarne F.cysnctiarf l Rgpsnn, !?ssfio- testnü bi^go za porncence hehor tudi yeiiHa Izh'm niosHega in H?M$ü suhna. BS^go soüdno! Cene zufrnerne! VABILO k rednemu občnemu zboru »Ljud* ske posojilnice v Cerknem«, kateri se bo vršil v nedeljo 20. t. m. točno ob pol 3 uri popoldan v zadružni pisarni. (Gospodarski dorn.) 1. Poroeilo naeelstva in nadzor? stva. 2. Potrditev račun. sklepa za u= pravno leto 1925. 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 4. Slueajnosti. Odbor. VABILO k izrednemu obenemu zboru Kme? tijske^a društva v Vipavi, ki se bo vršil v nedeljo dne 27. junija 1926 ob 5. uri pop. v dvoranici. Dnevni red: 1. Volitev novega naeelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Slueajnosti. Načelstvo. PRISTNO ŽGANJE na drobno in debelo, konjak, rum, spirit, grenčice, vse najboljše vrste. kis iz čistega vina, se dobi v Via Ascoli 31 (na vogalu trga De Amis eis, prej Korenj). PODRUŽNBCA Ljubljanshe hreditne bonhe y Botici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica rnHfntl^ f IHDT Ifltlfi Rezerve Din. 50,000.000 IBHirülÜ LJUDLJHIIH Din. »0,000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem načunu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.