; ;  j  j  j \ j ! cikavost, vinski fcan, vlečljivost, zavrelica in dr., njih odvračanjc  in ozdravljenje; i) konzerviranje svežega grozdja in sadja; j) su šenje sadja in grozdja' k) konzerviranje sadja in zelnjave s steriliziranjem kakor tudi konzerviranje roošta (vino brez alkohola); 1) ravnanje s kletnimi pripravami in njih pravilno čuvanje in m) o kuhanju žganja in tropin. Vsak iideleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 D kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoječe v orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničarskim mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo udeležili tečajev na lastne Gospodarstvo. STANJE VINOGBADOV NA ŠTAJERSKEM IN VINSKA TRGOVINA. Stanje vinogradov. Kljub poletno lepim zadnjim tedinom inoxa_io naše zadnje poročido o stanju vimogradov popraviti v toliko, da ugotovimo, da se je podožaj _i_tno posiabšaL Letošiaja trgatev v primeri z lansko glede fcvaliitete in kvamtitete ne bo zao&tajala saimo 40—50%, žalibog 60—70%. Zadnje 14 dmd :so se namreč pokazale žalostne posledice perotaospore. Grozdni peclji se sušijo in j^ode odpa,d>ajo. Vimogradinik pride v vinograd, zvečer je še bilo vi.deti nekaj grozdja na trsu, zjutraj goli peolji, ker flo _e »bletele jagode zaradi od peronospore najedeaiega peclja. Ja^godje pa, ki je danes kljub peronospoiri še ostalo na tnsu, dozoreva v iTeh parti^ah zaradi neeaiakormernega cvetja. Vidimo jagode, ki so poline ter sladlke, drage zrele ie na pol in tretje trde kot šibre, ki sploh ne bodo dozorele. Na enem gr<xzdtu po tri partije popolnoma različno zreJih jagftd, sd pač lahko predstavljaino, kaka bo kvaliteta. > stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se moj ra čimprej, najpozneje pa do 4. oktobra 1926 ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku trtnega nasada ali drevesnice, kjer želi tečaj «biskovati. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi sreski kmetijski referenti in vinarski in sadjarski nadzornik v Mariboru. Podnevno vreme je lepo solnčno, a nooi so prahladae, nočjia rosa ui _adostna iin kak rahel ter bolj kratek dež bi >bil za vinograde prav dobrodosel. Veliko skode detojo po vingradih jate škorcev. Prejsnja leta, ko so bile trte preiiapsitlnjeine z grozdjem, se tičje obzobaivanje ijagod ni po znalo toliko kaikor letos pri skrajno slabi vinski letiioi, Škorec je izbirljiv glede jagod —i izsesava le najbalj zsrelo žlahtaino, busrgijndca in rulaindca. Vsi glasni klopotci ne pomf^jajo letos nič glede odgona škorcev, ki se spuščajo nad bolj zrele vinograde kar v celih jatah in pozobljejo ter izpdjejo ;_arjislajse jjagode, —i bi sicer, ako bi ostaile na peo Iju, še popravile oekoliko kvaJiteto. S trgatvijo bo treba letos, seveda pii lepean vT€anenu, čakati najimaiij do 20. ofctobra. Ako pa bi nastopilo pred tem časom deževje, se ib© za^ela gniloba i_ v tem sl»ča]u bomo imeli taikozvami »Dsreimannieinve-i« (eden bo pdl, dva ga bo&ta pa mo<ratla držaiti). Sladkanije s eladikorrjeiB bo pomagalo, a letosnji pridjplek bo fcrez pokeja in drugih priimesLi, ki dvigajo naša štejerska vjna na n^kaj posebivega. Nekaj o vinski trgevini. Prerok<nratt o trgovisii in cemah letošnjega vinskega pridelka je nemogoce. Kakor smo že povdanjali parkrat v n_šean liatoi, so zaloge stairih vin pri naSih producentih. izčrpane. Plačujejo stara vina najsflabše vrste po 25-—26 _ron, srednje po 30-—34 kron in _ajboljše po 40 kron in še višje. Stara vi_a so že v&a v kleteh večjih vinsldh trgovcev, ki bodo odrezali prihodnje s starimi zalogamd nepreracunljivo dobro. Treba tudi povdariti deistvo, da so se pregkrbele z našimi dobnim-i starimi vimd vinske kleti v Gradou in to potom dvoposestrnkov. V Gradcu v Landhausikeller pijcs najboljšega Ljutomercana po 26—27 din. liter. Ne stmerno tudi pozabiti, da je na Slovensikem ŠtajersLkem prešla vinska veletrgovina nazaj v nemšJke roke in to zaradi preinalega zaaiLmainja 9]oveaijsikih vinograidiiikov za zadnužnistvo. V prvih letih po prevratu je skoro večina nemiskih vin&kih veletrgovin oddajala svoja kleti v na}em in prodajala posodo, danes so te kleti zopet v prvotnih rokah in so polne starih vin. — Naše navedbe glede vinske trgovine so žailibog za nas Slovence dejstvo, ki se n eda tajiti i_ k temu so pripomogle znatni del razine vlade, ki so doslej metale vsa mogooa polena pod noge od davkov in vremenskih ne2god obuibožainemu slovenskeanu vinogiradiniiku. Jesenski poučni tečaji se bodo vršili od 11. do 14. oktobra 1926 v državnih trtnih nasadih oziroma drevesnicah. 1. V Pekrah, pošta Limbuš pri Marilioru, 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenci in 3. v Ptuju; v Pekrah in Kapeli za vinarstvo in sadjarstvo, v Ptuju pa samo za sadjarstvo. Delovni program za tečaje je ta-le: a) pripravljanje in čiščenje posode za trgatev; b) merjenje sladkorja in kisline v moštu; c) o trgatvi pecljanju in maščenju grozdja; č) o zboljšanju vinskega mošta v slabih vinskib letinah v mejah zakona; d) o pogojih pravilnega vrenja; e) o napravi belega in Crnega vina in uporabi žveplovega dvokisa ob pripravljanju vina, uporaba metabisulfita in dr.; f) o pretakaDJu, umetnem čiščenju in flitriranju (precejanju) Tina; g) o pogojih, ki jih morata iipolnjevati kurilnica in dobra klet; h) o Tainejiih bolesnib Tioa: Demagogija z uvozom soli za povzdigo živinoreje. Po Slovenskem Štajerskem bobnajo na zbarovanjih samostojno-radičevski agitatorji kot posebno in najnovejšo zaslugo in skrib miniistra Puclja: vladno dovoljenje za uvoz 25 vagonov živinske soli. Z uvozom te soli se bo prav posebno povzdignila naiša živimoreja in v tem se 'kaže v blesteči luči lJTajbezein g. Puclja do obubožanega slovenskega kmeta, za bbjega dobrohil in povzdigo imajo smisel edinole samostojni radičevski seljaški gospodje. Da bo te najnovejše de roagogije za razsodne ljudi konec, prLbijemo kot dejstvo sledeee: Predsediniiik Kmetijsike družbe je poročal na seji, da ^e vlada dovolila uvoz 25 vagonov živkiske soli. To so že stare zahteve naše živlnoreje in za to se že borijo naši o_bamiiki pri Kmetijski dmžbi od prevrata sem. Toikratni uvdz živiinske soili je saimo poskušmja in prav nič trajno veljavnega. Finanoni mmister je izjavil, da da teh 25 vagonov soli na razpolago samo za poskušnjo. Ce bi pa padel všled tega komziuan kuhinjske soli, bo prepovedan nadaljnji Tivoz živinsike soli. V predvojnd dobi je porabila Sloveniija na leto okroglih 100—110 vagonov živinske soli, ki je bUa tefiaj v neomejenih ikodičinah na razpolago v prid nasi živimoreji. Tudi v naši novi državi marajo pokladati živinor<^oi soil in sicer drago kuhinjsiko, ker druge ni pri rokah. Čfeto gotovo se bo zgodilo, da bo radi uvoza teh 25 vagonov živinske soli padla uporaba kuhinjske soli im finančni miinister bo imel vzroik za ukinitev nadaljnjega uvoza. Padanja koniz_ma kuhinjske soli pa ne povzroča uporaba živiagke soli za leuhinjsike potrebe, ampak nasprotno, bode moral ta konzmm pasti radi tega, ker se 25 vagonov kuhin^iške soli ne bo uporabilo iza živinorejo, ki bo rajši segla po bolj ce_i živinski soli po 1.50 din., kakor pa po dragi kuhi_|slki soli po 4 din. Od že omenjenih in dovoljenih 25 vag*>nov živinske soli dobi za razpečavanje na razpolago jj_netij&ka družba za Slovenijo 15 vagonov. Toliko v pojasLralo, da ne ibo demagoskega slepomiše_ja s skrbjo eamostD/jnih radičevoev za zinatno t>ov7idigo naše živinoreje iin toiše posebno ina Slovenskeim Štajerskeam! Eazstavo v obliki sejma za plemensko perutnino priredi, Ikakor smo že poročali, Druištvo za varstvo in rejo fivali v^ soboto in nedeljo, dne 9. in 10. oktobra t. 1. ob gostiJasašlke—i vrtu g. Birtiča v Mariboru pri nnestni klav$_či. P«kivi5na jožnja k sadni razstavi v Ptnju. Na razna ypraša_ja se daje sledeoe pojaisnHo: Ministrstvo železnic |e dalo dovoljecaje za polovično vožnjo po železnioi v vsej kraljevM SHS za sadno razstavo v Ptuju. Vsak, ki mis]i obisikati sadno razstavo v Ptuju, si kupi pri vstopni postaji celi vozim feteik fer ga da pri blagajni potrditi s črnim poiStajmin žigf>m. S tem voznkn Jistkom se pelje do Ptuja(kjer pa voaaaega Mstka ne odda. Ta vozmi ldetek velja za brezplaono vožnjo naizaj v zvezi s pobrdiloan razstavnega odbora, da je razstaivo po&etil. Takšrno potrdilo se dobi na jkraju razstave pri blagaj_i. Raizstava traja od 2. do 4. o_tr>bra f. 1. Nova stikalnica na električni in bidraulični pogon se foo videla na sadni razstavi v I*l-uiju. Letos jo je kupil in postavil g. Pavel Omig v Ptuju. Ta stiskatoica sama umivlfl'e sadje, ga nosi v sadjarski stroj in končno preša brez pri nas običajniih kosev, fectnveč na rešetika_. Na dan spresa en vagon sadja. Nad 100 vrst sadja bo razstavljenesja na sadni razstavi v Ptuju. Meogi poznajo samo glavne i3orte, dragih sort pa ne poznajo in ne vedo imena. Kdor se hoče torej pouoiti o sadnih vrstah, naj poseti raastavo, kjer bo tudi sadni strokovni pouk. Vinarska zadruga v Ljntomeru priredi s sodelovanjem tuikajšnje sadjarske in ikmetijske podražnice v nedeljo, dne 17. oktobra 1926 v Katoliškem domu razstavo z grozdjem, vinorm, sadjem, brezalkoholno pijaoo iv. poljskimi pri delki. Razstava se prione ob 9. uri dopoldne in je združena s stroikovTnimi predavanji raznih strokovnjakov. Popoldne istega dne in sicer od 3. ure naprej pa se vrši na istem prostoru konoert pri pogrnjenib. mizah. Vstopnina bo razvidna iz lepakov. Kmetovalcem gornjeradgonskega okraja. Naše občine In kmetovalci naj ne tolmačijo napačno in naj ne zamerijo, ako se letos kmet. potovalni pouk, prcdavanja, tečaji itd ne vrše tako redno kakor druga leta! Okrajni ekonomi ne prejemajo namreč nikakega potnega pavšala in potujejo od časa do časa le s sredstvi skromne mesečne plače, ki jedva zadostuje za preživljanje na službenem mestu. Ko bodo zopet najnujša sredstva na razpolago, se bode tudi potovalna služba poživela z vso potrebno intenzivnostjo. F. Wernig,, kmet. ref. Kupci lepe marijadvorake plemcnskc živino, pozor! Dne 22. septembra se je vršil v Rečici ob Savinji na novo poživljeni živinjski sejm, ki je služil tudi v razstavne in informativne svrho glede lepega blaga marijadvorske pasme. Prigon je bil za prvi krat nadvse pričakovanje dober. Bilo je okoli 60 glav govedi nu scjmišču. Skoda samo, da niso prišli za plemensko živino tudi kupci, katere je uplašil svoječasni na brzo roko pripravljeni plein. sejem v Mozirju. Le-ti bi tokrat golovo prišli na svoj račun. Ker pa se je dobro plcmensko blago, ki je za odprodati zaznamovalo in popisalo, vabimo intercsente lepih marijadvorskih brejih krav, telic in bikcev, da se obrnejo na naslov: Wernig, kmet. referent, Gornjigrad. Mariborski trg dne 25. septembra 1926. Obisk je bil zelo znaten. 39 slaninarjev je pripeljalo 82 zaklanih svinj, kmetje pa so pripeljali 35 vozov krompirja, 16 vozov čebule in zelenjave in 28 vozov sadja na trg. Slaninarji so prodajali meso in slanino po 10 do 25 D kg; domadi mesarji pa so v c«nah malo pojenjali. Tudi mesni izdelki so bili ceneji, vkljub temu so pa cene po gostilnah ostale dosedanje. — Pemtnine in domaflh živall je bilo okoli 700 kiomadoT. Cene so bile perutnini 10 do «0, doraaCim zajcem 5 do 26, angora-aajccra 20 do 100, srebrnjakotn 80 do 50 D, domačim gp- lobom in grlicam 25 do 35, kanarčkom 50 do 100 D komad. — Krompir, relenjava, druga živila, s&dje, cvetlice. Krompirja je fcilo 35 voz ifl se je prodajal po 5 do 6 D mernik (7 in pol kg), oz. 1 do 2 D kg, čebula 1.50 do 4, česen 5 do 8 D venec, čebula tudi 2 do 3 D kg. Kislo zelje 4, paradižniki 3 do 5, solata 2 do 4 D kg, alavnata 0.50 do 1.50 D komad, ohrovt 0.25 do 1.50, buče 1 do 2, kumarice 0.25 dio 1 D, zeljnate glave 1 do 3 D komad, med 22 do 25 D kg. Sadje: brusnice 8 do 9 D liter, jabolka in hruške 2 do 5, iešplje 1.50 do 3, breskve 4 do 8 D, grozdje 8 do 12 D kg. Mlečni proizvodi mleko 2 do 3, smetana 12 do 14 D liter, maslo surovo 40, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 D kg, jajca 1 do 1.50 D komad. Cvetlice 0.25 do 5 D, z lonci vred 10 do 50 D, paLme 10 do 300 D komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 D, brezove metle 2.25 do 5 D komad, kočije 1500 do 2500 D komad, koruzna slaraa 25 do g0 D vreča. — Sena in slama na mariborskem trgn. V sredo, dne 22. septembra so kmetje pripeljali 16 vozov sena, 6 vozov otave in 4 vozove slame, v soboto, dne 25. septembra pa 14 vozov sena, 8 vozov otave in 10 vozov slame na trg. Cene so bile senu 75 do 100, otavi 80 do 90, slami pa 45 do 55 D za 100 kg; slama tudi 1.50 do 1-75 D komad. Mariborsko sejmsko poročilo. Sejem dne 28. septembra. Prignalo se je: 3 konji, 16 bikov, 176 volov, 220 krav in 4 teleta, skupaj 421 komadov. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.25 D, poldebeli voli 7 do 7.25, plemenski voli 6 do 7, biki za klanje 5.50 do 8.75, klavne krave deibele 6.50 do 7.25, plemenske krave 5.50 do 6, krave klobasarice 3 do 4, mlada živina 6.50 do 7. Prodalo se je 225 komadov; za iztoz v Avstrijo 70. — Mesne cene: volovsko meso, meso od bikov, fcrav, telic 9 do 18 D, telečje meso 12.50 do 19 D. Svinjsko meso 10.50 do 17 D kg. Kupčija je bila slaba radi deževnega vremena. IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo, Zalec v Sayinjski dolini, dne 23. septembra 1926. Vsled živahne kupčije na iukajšnjem trgu so že tri četrtine do štiri petine letošnjega pridel_a prehajale v drugo roko, in sicer srednje rani hmelj po cenah do 120 D, pozni hmelj do 78 D za 1 kg. Tudi se je povpraševalo po pridelku iz leta 1924 in 1925 in sicer se je izplačalo za prvega do 50, za drugega do 75 D za 1 kg. Kakor smo že poročali, se ne bo flosegla pričakovana množina do 17.000 centov a 50 kg. — Društ•reno vodstvo. Kmetje in lesni trgovci Mariborske oblasti! Kmetje Jn trgovci, ki imate rudokopni smrekov, borov in jelkin Ie», prodajte les direktno na tvrdko Dragotin Korošec, Gore»Je, ReSica ob Paki, kjer bodete dobili sigurno zajamčeno plačilo. Posredovalci in medkupci izključenil Pošljite svokar bodete dobili vsa tozadevna pojasnila. 1219 3—1 je ponudbe od m' franko vagon Vaše nalagalne postaje, nt