JAKOB PRESEČNIK
Predsednik Godbe Zgornje Savinjske doline
Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da godba deluje nepretrgano že 30 let. Predvsem bi tukaj omenil prvega dirigenta, žal že pokojnega Francija Goljufa, katerega nesebično delo je pustilo sledi in ga nadaljuje Tomaž Guček. Za napredek naše godbe in za toliko mladih kadrov pa gre nedvomno zahvala tudi Glasbeni šoli Nazarje, kjer člani pridobivajo kakovostno izobrazbo.
JA KNJIŽNIC** CELJE ki trg 1 a
8N0003
LETO XXXVIII, 10. MAREC 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR
ŠTEVILKA 10
Koncert
ob
30-letnici
Godbe
Zgornje
Savinjske
doline
Uradno imenovanje župnika župnije Nova Štifta
STRAN 11
Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o„ Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
Oglasi
Zadruga igozirje
KBBOVALNI center
Janez Marolt s.p..Mozirje Cesta v Loke 10
PC Ljubija, tel.: 837-07-20, 837-07-71 odprto: pon. - pet. od 7. dò 18. ure sob.: od 7. 12. ure
VELIKA IZBIRA LETNIH AVTOPLAŠČEV
Izposoja in prodaja šestkolesnikov
ZUNANJI SESALEC SMETI IN PRAHU
__________(Karcher 970)
OLJNA PEC
LTŽ Bonguani 56,7 kW
SPECIALNO SOBNO KOLO Proform 890 E primerno tudi za fitnes studie ...
GUME VAM BOMO ' -	>
ZAMENJALI Z NAJSODOBNEJŠIM MONTIRNIM STROJEM, KI JE ŠE POSEBEJ PRIMEREN ZA MENJAVO GUM NA ALUMINJASTIH PLATIŠČIH. . M	'
UGODNA CENA PLATIŠČ IN LETNIH PNEVMATIK
Uredimo vam tudi Bankredit!
Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov.
www.vulco.sl
HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT.
V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozila skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru:
VUIKANI2SRSTV0 IN AVT00PTIKA NOVAK
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 Velenje
Tel.: 03/898 56 70
Faks: 03/898 56 72
E-pošta: acmlakar@mins-no1.si
Jate Novak «.p.. OkorHna 9,3339 IJubno ob Sav4n|l
T«L. Faxt 03/6841-169.03/838-10-70, GSM; 041/783661
Slika je simbolna. Ponudba velja do 31. marca 2006.
VODNIKI
(kabel) PPR 3x1,5
SNEGOBRANI CU
DELOVNI ČAS:
Uredimo vam tudi Bankredit!
Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov.
Uresničuje želje.
Za samo 3.190.000 SIT.
Vedno ste si želeli prostoren avto, s katerim lahko na počitnice peljete družino in vso opremo.
Ford Focus z 1.4 I 80 KM Duratec motorjem, klimatsko napravo, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, štirimi varnostnimi blazinami in radiom s CD predvajalnikom že za 3.190.000 tolarjev
■vvvwv.ford.
KNJIŽNICA
__CIMI____
Tretja stran
Vse se vrača in vse se plača
Bliža se 31. marec, ko bo znova potrebno oddati napoved za odmero dohodnine. Najbolj vestni državljani bodo to storili že prej in ne bodo čakali na zadnji trenutek, večina davkoplačevalcev pa bo po izkušnjah iz preteklih let svojo obveznost izpolnila v zadnjem marčevskem tednu. Da bi vas dobronamerno opomnili na vašo obveznost do države, smo dohodnini namenili tokratno aktualno temo.
Poročamo tudi o izidu kulinaričnega natečaja, ki ga že tradicionalno pripravimo v Gornjem Gradu. Tudi letos je bil odziv odličen, tako po številu sodelujočih kot po kakovosti izdelkov, zaradi česar je imela ocenjevalna komisija pod vodstvom Marije Bezovšek kar težko delo. No, na koncu so seveda priznanja šla v prave roke, sam pa izkoriščam to priložnost in se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi akcije, še posebej članicam komisije, podjetju Habit iz Velenja kot pokrovitelju in sodelavcem Savinjskih novic Heleni, Cvetki, Urošu, Urški in Ediju, brez katerih vsega skupaj sploh ne bi bilo. Iskrena hvala!
In ko smo že ravno pri zahvalah: ni lepše priložnosti zanje kot v mesecu marcu. Dan žena je sicer že mimo, prihaja pa materinski dan. Ne
glede na datum je zagotovo prav, da našim ženam, materam, sodelavkam - skratka vsem, ki nam nekaj pomenijo, namenimo trenutek pozornosti. Čeprav so izvajalke sobotne komedije »5žensk.com« v Nazarjah moške označile kot neuporabna izkoriščevalska bitja, smo tudi mi sposobni izraziti svoja plemenita čustva, ki jih gojimo do oseb ženskega spola. Težava je le v tem, da se težko odpremo, saj se na ta način počutimo ranljive, nas pa so že v otroštvu učili, da moramo biti nezlomljivi branitelji svojega plemena.
Osebno sem prepričan, da mora biti odnos med dvema osebama, ne glede na njun spol, uravnotežen. V nasprotnem primeru ne bo uspešen. Če je vsiljen, bo sicer trajal, toda ne v obojestransko zadovoljstvo. Vsi ljudje hrepenimo po tem, da bi nas drugi sprejemali, nam prisluhnili, nas imeli radi, nas pohvalili, nam dali občutek pomembnosti. Toda kdor želi biti sprejet, mora najprej sam sprejemati druge.
To nas pripelje do temeljnega zakona vesolja - zakona setve in žetve. Kar sejemo, to žanjemo. Kdor žanje, pa ni sejal, ta krade! In kdor seje negativno ter pričakuje, da bo zraslo pozitivno, je neumnež. Ne moreš sejati povprečja in pričakovati, da bo zrasla odličnost. Tako to deluje, žal pa mnogi prej ležejo v grob, preden spoznajo, da je temu res tako. Na koncu se vse vrača in vse poplača.
IZ VSEBINE: 10
Aktualno:
Dohodninska napoved za leto 2005.4
Ljubno ob Savinji:
Izobraževanje nosilcev turističnih dejavnosti..
Mozirje:
Na Krahelnovem samo
S6 ena prosta parcela....... 5
Zgornjesavinjska čebelarska zveza Mozirje
Po 30 letih preimenovanje in združitev.7
Luče:
Kultura je naš način življenja
Kadetska nogometna reprezentanca Slovenije:
Mozirjana Delamea in Bizjak
med nosilci igre selektorja Keka.21
Na naslovnici:
Nagradni kulinarični natečaj Savinjskih novic je bil kot vedno dobro sprejet med ljudmi
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 10,10. marec 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sudelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
P
Aktualno
DOHODNINSKA NAPOVED ZA LETO 2005
Obdavčeno je vse, kar ni posebej izvzeto
Najkasneje 31. marca bo potrebno oddati dohodninsko napoved za leto 2005. Izplačevalci dohodkov so nam bili dolžni do 31. januarja posredovati podatke o dohodkih v minulem letu, obrazci za napoved dohodnine pa so letos nekoliko drugačni kot zadnja leta. Vsi dohodninski zavezanci smo brezplačne obrazce z navodili za izpolnjevanje že prejeli po pošti, na voljo pa so tudi na davčnih uradih.
morajo preveriti, če jim pripadajo kakšne oprostitve oziroma kako se lahko izognejo dvojni obdavčitvi. Tudi v primerih, ko s posamezno tujo državo ni sklenjena konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevan-
Novi obrazec je zaradi spremenjene davčne zakonodaje obsežnejši od prejšnjega, precej obsežnejša so tudi navodila za njegovo izpolnjevanje, ne glede na to pa obrazec ni nič bolj zapleten. Morda bo nekoliko bolj zapleteno le izpolnjevanje za tiste zavezance, ki lani niso imeli le dohodkov iz delovnega razmerja, ampak tudi druge vrste dohodkov. Obsežnejše kakor v napovedi za leto 2004 je poglavje o dohodkih iz kmetijstva.
Novi dohodninski zakon, ki velja od 1. januarja 2005, je uvedel načelo obdavčitve po svetovnem dohodku. To pomeni, da so zavezanci dolžni plačati davektako od dohodkov, ki so imeli vir v Sloveniji, kot od dohodkov, ki so izvirali iz tujine. Osebe, ki so med letom 2005 preje-
male dohodke iz tujine, so morale te dohodke praviloma napovedati davčni upravi. Zavezanci, ki so prejemali dogodke iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi,
ja, lahko zavezanci v dohodninski napovedi uveljavljajo odštetje davka, ki so ga plačali od dohodkov v tujini, vendar morajo v tem primeru priložiti davčni napovedi ustrezna dokazila.
Novi zakon vzvezi z vzdrževanimi družinskimi člani ne določa več, da lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana zmanjšujejo olajšavo zanj, upoštevati paje treba, da zavezanec lahko uveljavlja splošno olajšavo, če drug zavezanec zanj ne izkoristi olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Olajšavo za vzdrževanega otroka lahko uveljavljajo starši, če otrok zase ne uveljavi splošne olajšave. Dijakom in študentom, ki prejemajo obdavčljive dohodke prek študentskega servisa, zakon priznava 1,2 milijona tolarjev posebne olajšave, če njihovi letni obdavčljivi dohodki ne presegajo 1,6 milijona SIT. Vsekakor naj napoved za leto 2005 oddajo študenti in dijaki, ki so med letom plačali akontacijo dohodnine in njihovi obdavčljivi dohodki ne presegajo 1,6 milijona.
Po zakonu o dohodnini so oproščene plačila dohodnine vse štipendije, izplačane iz proračunskih sredstev in skladov, ki se napajajo iz proračuna. Kadrovske štipendije so obdavčene, vendar ne v
Naša anketa
Juhej, dohodnina!
Dame in gospodje, naprošamo vas, da si skuhate močno kavo, odpoveste vse načrtovane obveznosti, poiščete udoben, oblazinjen sedež, preverite osvetljavo, izklopite mobilni telefon, si nataknite očala (če jih imate), si priskrbite zanesljivo pisalo, se oborožite z veliko mero potrpežljivosti in se umaknete v najbolj miren kotiček, kar ga premorejo vaši bivalni prostori. Napočil je čas za izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine!
Marjana Potočnik, Mozirje
S tem nimam nobenih problemov, razumem vsa navodila, v redu usmerjajo izpolnjevanje obrazcev. Navodila sem dobro prebrala in tako mi izpolnjevanje vzame pol ure časa za en obrazec. Telefonske številke za pomoč pri izpolnjevanju obrazca za odmero dohodnine se sama sicer nisem posluževala, se mi pa zdi dobro, daje na voljo.
Alojz Šimenc, Rečica ob Savinji
Imam s. p., tako da mi to delo opravijo drugi, posrednica. Obrazcev nisem gledal, izpolnjujejo mi jih za to zadolženi. Ocenjujem pa, da se za to porabi kar veliko časa.
Franc Hren, Nazarje
Obrazce izpolnjuje hčerka, menijih ni bilo nikoli treba, saj je usposobljena za to. Tako da podrobnejšega vpogleda v te zadeve nimam.
Vinko Ermenc, Rečica ob Savinji
To delo mi opravi računovodkinja, ki je za to usposobljena. Sam tega nisem počel nikoli, tako da bi težko ocenil, koliko truda in časa gre za to. Se mi pa zdi, da je za preproste ljudi lahko kar zahtevno.
Bojan Bider, Rečica ob Savinji
Zase sam izpolnjujem te obrazce. Letošnja napoved je karobsežna, raztegnjena in bo vzela kar nekaj časa. Zbrati moraš vse papirje, pregledati navodila ... Še vedno izpolnjujem napoved po standardni poti, se bom pa verjetno kdaj poslužil tudi elektronske oblike.
Fanika Strašek, Rečica ob Savinji
To delo opravim zmerom sama. Sem iz te »profesije«, tako da večjih problemov nimam in še komu pomagam. Letos se mi zdijo obrazci kar kompleksni, lahko bi storili kaj, da bi olajšali celotno zadevo.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
celoti, saj je pri njih iz obdavčitve izvzet znesek do zakonsko določene minimalne plače. Opozoriti velja, da nobena štipendija ne vpliva na olajšavo za vzdrževanega družinskega člana.
Z izdatki, ki jih predvideva zakon, je po novem mogoče znižati davčno osnovo ie za dva odstotka in ne več za tri kot prej. Pomembno je, da lahko po novem starši med izdatke, ki zagotavljajo znižanje davčne osnove za dva odstotka, uvrstijo tudi šolnine in zneske za nakup učbenikov in strokovne literature za otroke, torej ne več samo za lastno izobraževanje. Dodatna ugodnost je, da je mogoče zaradi nakupa stanovanja za ureditev stanovanjskega problema znižati davčno osnovo za štiri odstotke, če je zavezanec stanovanje plačal s posojilom ali lastnimi sredstvi. Olajšavo bo lahko izkoriščal še 15 let po naku-
pu. Ob tem kaže opozoriti še na to, da v ta sklop olajšav ne sodi več nakup energetsko varčnih gospodinjskih aparatov.
Komu ni potrebno oddati napovedi za odmero dohodnine? Vsem tistim zavezancem, katerih dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, v letu 2005 niso presegli 564.400 tolarjev, in vsem tistim, katerih edini dohodek v letu 2005 je bila pokojnina, od katere ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine ter pri akontaciji niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Če ste v zvezi z napovedjo dohodnine v dvomih, obiščite davčnega svetovalca ali zahtevajte pojasnilo na davčni upravi. V vsakem primeru bo to bistveno ceneje kot morebitne sankcije za kršitev dohodninske zakonodaje.
Franci Kotnik
GORNJI GRAD
Velik potencial lesne
Gornji grad je eno od šestih evropskih mest projekta Mislimo na energijo v sklopu EU programa Concerto. Cilj projekta je na praktičen in merljiv način predstaviti zmanjšanje porabe fosilnih goriv in emisij ogljikovega monoksida. Po besedah direktorja gornjegrajske družbe za proizvodnjo toplotne energije Engo mag. Aleša Bratkoviča bodo to dosegli na dva načina: z znižanjem porabe energije vstavbah in s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije.
Direktor Enga Gornji Grad mag. Aleš Bratkovič (foto: EMS)
Gornji Grad in italijanski Torino imata v tej fazi projekta status pridruženih opazovalcev. V prvi fazi projekta, ki bo trajal tri do pet iet, bo glavna naloga tesno spremljanje vseh projektov in promocija obnovljivih virov energije v lastni državi.
Bratkovič pravi, da bo potrebno na tej stopnji najti potencialne investitorje in projekte, ki bi jih bilo mogoče realizirati v drugi fazi Concerto II. Znano je, da postajajo fosilna goriva vsak dan dražja, kakor tudi da ima Slovenija velik potencial lesne biomase za različne namene.
»V drugi fazi bomo lahko črpali sredstva za različne projekte v občini. Te pripravljamo in želimo si, da bi prihodnje leto, v kolikor bo program potekal tako, kot je zastavljen, pridobili nekaj teh sredstev za investicije. V tem trenutku moramo organizirati različna predavanja in seminarje, eden izmed prvih je izraba biomase. Na drugem seminarju bo beseda tekla o izrabi vetra v energetske namene in proizvodnji električne energije,« je povedal župan gornjegrajske občine Toni Rifelj. Gornji Grad je edina slovenska občina, ki sodeluje v programu Concerto.
Savinjčan
IZOBRAŽEVANJE NOSILCEV TURISTIČNIH DEJAVNOSTI
Tuj jezik kot orodje za sporazumevanje z gosti
Mozirska kmetijsko svetovalna služba v zimskem času organizira številne izobraževalne tečaje za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pred nedavnim so na Ljubnem ob Savinji organizirali tečaj angleščine, ki ga je vodila Barbara Kokot, profesorica angleščine in francoščine iz Celja. Sredstva zanj so prispevale vse zgomjesavinjske občine.
Tečaja angleškega jezika na Ljubnem ob Savinji se je udeležilo 21 predstavnikov turističnih kmetij (foto: Marija Šukalo)
Enaindvajset predstavnikov turističnih kmetij seje zbiralo na Ljubnem pri Alenki Korpnik v Bukovju, kjer so tekom januarja in februarja pridobivali znanje iz angleščine, saj se zavedajo, da je poznavanje tujega jezika izrednega pomena za uspešno delo z gosti. Nekateri od udeležencev so se z angleščino srečali prvič, nekateri slušatelji pa so osnovni tečaj obiskovali že pred dvema letoma v Lučah in so letos znanje le osvežili oziroma dopolnili.
Po besedah Barbare Kokot so
predstavniki turističnih kmetij iz Zgornje Savinjske doline v 35 šolskih urah osvojili osnovno znanje tujega jezika, ki ga bodo lahko uporabili za komunikacijo z gosti o možnostih njihove nastanitve, njihovih željah in ponudbi. Znali bodo grobo orisati značilnosti svoje kmetije ter okolja, v katerem se gostje nahajajo, prav tako pa bodo lahko pravilno odreagirali v telefonskih pogovorih pri dajanju informacij in sprejemanju rezervacij tujcev.
Marija Šukalo
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. hltD://eic.mra.si
EIC-feb-42: Romunsko podjetje, specializirano za proizvodnjo in montažo opreme za strojno industrijo, išče partnerje za vse vrste sodelovanja.
EIC-feb-44: Romunsko podjetje, specializirano za distribucijo lesenih orodij, tekstilnih izdelkov, gradbenih materialov, avtomobilskih rezervnih delov, je zainteresirano za komercialno in finančno sodelovanje.
EIC-feb-55: Podjetje iz Kosova, ki
se ukvarja s proizvodnjo in prodajo pohištva, išče proizvajalce tovrstnih izdelkov za vzajemno sodelovanje.
EIC-feb-61: Makedonsko podjetje nudi poslovnim partnerjem storitve tiskanja, oblikovanja in fotografiranja ter grafične izdelke (knjige, ipd.).
EIC-feb-66: Makedonsko podjetje išče poslovne partnerje s slovenskimi podjetniki na področju gradbeništva (inženiring, svetovalne storitve, izmenjava delovne sile, joint venture).
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Važovnikova in
MOZIRJE
Na Krahelnovem samo še
Zamernikova na državno
V Celju in Velenju je 15. in 16. februarja potekalo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov za celjsko in koroško območje. Udeležile so se ga tudi učenke Glasbene šole Nazarje Eva Vačovnik, Eva Evelina Zamernik in Barbara Premužič, ki so v celoti izpolnile pričakovanja.
Violinistka Eva Vačovnik, katere mentorica je Teodora Garkova, je nastopila v 1. A kategoriji in ob klavirski spremljavi Tonija Acmana osvojila zlato priznanje. Enako priznanje je v 1. A kategoriji osvojila tudi kitaristka Eva Evelina Zamernik, ki vadi pod mentorstvom Suzane Hebar. Obe tekmovalki se bosta udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki bo potekalo od 16. do 19. marca. Kitaristka Barbara Premužič, katere mentorica je prav tako Suzana Hebar, je nas-
topila v 1. C kategoriji in osvojila srebrno priznanje.
Ravnateljica GŠ Nazarje Olga Klemše ne skriva zadovoljstva nad doseženimi rezultati: »Vsem trem tekmovalkam, mentoricama Teodori Garkovi in Suzani Hebar ter korepetitorju Toniju Acmanu v imenu šole in v svojem imenu iskreno čestitam, dobitnicama zlatih priznanj pa želim veliko uspeha na državnem tekmovanju.«
Franci Kotnik
ena prosta parcela
V Mozirju primanjkuje urejenih stavbnih zemljišč, na katerih bi bila mogoča stanovanjska gradnja. Občinska uprava na čelu z županom je zato v lanskem letu pričela s projektom občinskega lokacijskega načrta Krahelnovo, ki obsega okoli 8.000 kvadratnih metrov zemljišča.
Zemljišče leži med Šmihelsko cesto, potokom Trnava in mozirskim trgom. Na njem bo prostora za devet stanovanjskih objektov. Gre za sedem enodružinskih in dve dvodružinski zgradbi, v katerih si bo lahko svoj dom ustvarilo enajst družin. Zemljišče je občina že odkupila, občinski svetniki pa so na zadnji seji sprejeli odlok o komunalni ureditvi prostora.
Interesenti bodo lahko komunalno urejena zemljišča odkupili po 57 evrov za kvadratni meter. Cena očitno ni previsoka, saj je interes za odkup izjemen. Imena bodočih lastnikov so namreč vpisana že na osmih od devetih parcel. Občina Mozirje pa bo na ta način s prodajo iztržila slabih llOmilijonovtolar-jev.
Benjamin Kanjir
Ne boj se razkoraka med svojimi sanjami in resničnostjo. Če lahko sanjaš, lahko sanje tudi uresničiš.
Belva Davis
r ‘	—— ------------------------------n
w
Se o rebalansu proračuna Občine Mozirje
Zaradi nekaterih nejasnosti in netočnosti, objavljenih v 9. številki Savinjskih novic pod naslovom »Po burni razpravi zavrnjen rebalans proračuna«, je zaradi pravilnega razumevanja objavljenega članka, bralcem Savinjskih novic in še posebej občanom občine Mozirje, potrebno podrobneje razložiti nekatera dejstva.
Podatek, daje občinski proračun prvega januarja 2006 izkazoval dobrih 230 milijonov tolarjev obveznosti še zdaleč ni popoln in točen. Omenjena številka predstavlja le prenos zapadlih neporavnanih obveznosti občine iz leta
2005,	ki ga bo potrebno poravnati v letu 2006. Do neporavnanih obveznosti, ali vsaj dela teh, je prišlo tudi zaradi izpada prihodkov občine, ki pa se naj bi realizirali v letu
2006.
Poleg tega pa je iz poročila občinske uprave razvidna še zadolžitev iz naslova pred obremenitev v času od leta 2006 do leta 2010 v višini 311 milijonov tolarjev in zadolžitev iz prejetih kreditov v višini 123 milijonov tolarjev, po stanju 1. januar
2006. V proračunu je sprejeto tudi novo zadolževanje v letu 2006, v obliki dolgoročnega kredita v višini 40 milijonov tolarjev.
Ob upoštevanju, da bodo v letu 2006 odplačane prenesene obveznosti iz leta 2005, da bodo odplačane obveznosti iz pred obremenitev, ki dospevajo leta 2006 in da bo odplačan del kreditov, ki zapada v letu 2006, bi zadolžitev občine Mozirje ob koncu leta 2006 znašala približno 310 milijonov tolarjev (brez upoštevanja obresti). Pri tej oceni je upoštevano, da se bodo realizirale postavke proračuna, kot so bile sprejete, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani in da ne bo prekoračitev posameznih postavk v proračunu.
Ob razpravi o osnutku rebalansa proračuna, so svetniki imeli pomisleke o predvideni višini bilančne vsote, kot tudi o realnosti nekaterih prikazanih predvidenih prihodkov proračuna. S strani svetnikov je bilo podanih kar nekaj predlogov sprememb rebalansa, kar naj bi občinska uprava upoštevala pri izdelavi predloga rebalansa. Predlagan rebalans je za 160 milijonov višji od
sprejetega proračuna za leto 2006 in ne za 200 milijonov, kot je navedeno v članku.
Ni točna navedena trditev, da so svetniki ugovarjali upravičenosti najetja likvidnostnega kredita. Ugovor je bil dan le na uvrstitev takega kredita v bilanco, saj ga je po zakonu potrebno odplačati še v istem letu, v katerem se najame. S prikazom v proračunu tako samo umetno povečuje bilančno vsoto, ki pa je podlaga za razne druge izračune. Poleg tega bi uvrstitev likvidnostnega kredita z določeno višino le omejevala reševanje občasnih likvidnostnih težav. Odlok o proračunu Občine Mozirje že določa, do katere višine se lahko občina med letom zadolžujez likvidnostnimi krediti. To določilo omogoča višjo zadolžitev, kotje bila predlagana višina likvidnostnega kredita.
Glede na ugotovljeno višino zadolžitve občine so svetniki sprejeli sklep, da se morajo aktivnosti predvidene v proračunu izvajati v predvidenih vrednostih in da se mora z vsakimi večjimi odstopanji predhodno seznaniti občinski svet.
Izraženo je tudi mnenje, da je potrebno ob sprejemu rebalansa s posebnim sklepom preprečiti vzpostavljanje novih pred obremenitev v letu 2006, v katerem se končuje mandat občinskemu svetu in županu.
Na koncu članka je bralcem posredovana popolnoma napačna informacija, da so svetniki glasovali proti sprejetju rebalansa. Prav nasprotno. Svetniki so sprejeli osnutek rebalansa v prvi obravnavi in naložili občinski upravi, da pripravi predlog rebalansa z upoštevanjem predlaganih pripomb in ga predloži v sprejem občinskemu svetu. Proračun in njegove spremembe se skladno s Statutom Občine Mozirje sprejemajo v dveh obravnavah. Izjemoma je dovoljen tudi sprejem v eni obravnavi, v primeru da gre za manjše in manj pomembne spremembe oziroma dopolnitve in pod pogojem, da je tako imenovani hitri postopek predlagan in sprejet vfazi sprejemanja dnevnega reda, kar se pa vtem primeru ni zgodilo.
Svetnik občinskega sveta Občine Mozirje Peter Habjan
Organizacije, Oglasi
NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC
Smrekovec ogrožajo ljudje
Zadnji četrtek vfebruarju so se na sedežu Esotecha Velenje zbrali člani upravnega in nadzornega odbora Naravovarstvene zveze Smrekovec. Zveza je bila ustanovljena kot gibanje civilne družbe in je rezultat dveh okroglih miz na tematiko varstva smrekovškega pogorja. V njej sodelujejo predstavniki društev, gozdarske stroke in občin, za katere je varovanje našega edinega vulkanskega pogorja še posebej pomembno.
ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA MOZIRJE
in združitev
Za člane Zgomjesavinjske čebelarske zveze Mozirje je bil petek, 3. marca, velik dan. Po tridesetih letih delovanja so sprejeli sklep o preimenovanju v Čebelarsko zvezo savinjsko-šaleškega območja ali krajše ČZ SAŠA. Dvanajst društev je podpisalo pristopne dokumente in s tem zaključilo priprave na združitev v enotno zvezo.
»Čeprav delujemo šele eno leto, so nekateri uspehi že vidni,« meni predsednica zveze Zofija Mazej Kukovič, direktorica Esotecha. »Postali smo prepoznavni, ljudje nam dajejo moralno podporo, uredili smo pisarno v šoli v Belih Vodah, pričeli smo s projektom »Zavzemi se za Smrekovec« in izdali zloženko. Zanjo smo sredstva pri-
dobili od nizozemske vlade. Pravkar se končuje naš drugi projekt, in sicer meritve vpliva onesnaženja na gozd, ki ga izvajata Erico in Gozdarski inštitut.«
V zvezi z omenjenimi meritvami sta predstavnika nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Jevšnik in Milan Pogorelčnik povedala, da se stanje gozda izboljšuje, odkar je Termoelektrarna Šoštanj namestila dimniške čistilne naprave. Ostajajo pa drugi problemi, kot je motorni promet in, lahko rečemo, že kar vandalsko nabiralništvo, ki grozi občutljivemu ravnovesju v rastlinskem svetu, ogroža pa tudi živalstvo tega predela. »Na območju med Starimi stani in Smrekovcem je predvide-
na gradnja številnih novih objektov, čemur bi morali odločno nasprotovati,« je prepričan Jevšnik. Njegovemu mnenju seje pridružil tudi Milan Cerar z Ljubnega ob Savinji.
Smrekovec torej ogrožajo ljudje, ki se lahko pripeljejo po asfaltiranih in urejenih cestah, zato bi bilo treba dostop omejiti s fizičnimi ovirami, predvsem pa z osveščanjem. Mar-
tina Pečnik iz Lepe Njive je povedala, da so v ta namen animirali učence v osnovnih šolah, ki bodo izdelali razglednice na omenjeno tematiko. Bojan Rotovnik iz Planinskega društva Šoštanjje pristavil, da bodo planinci skupaj s policijo poostrili kontrolo motornega prometa na Smrekovcu.
V delovni načrt zveze za leto 2006 so zapisali pripravo okrogle mize, junija srečanje članov zveze in simpatizerjev ter izdajo še ene zloženke. Zagotovljena imajo sredstva iz britanskega veleposlaništva, vendar bo treba pridobiti še določen del lastnih sredstev, za katera bodo zaprosili tako občine kot gospodarstvo.
Marija Lebar
Predstavniki društev so se seznanili s poročili o delovanju in finančnem stanju zveze ter jih potrdili. Po razrešnici organom zveze so sprejeli sklep o preimenovanju v Čebelarsko zvezo savinjsko-šaleškega območja, katere člani so vsa društva iz dosedanje zgornje-savinjske zveze, pridružila pa so se jim društva Mlinšek iz Velenja, Apis iz Velenja, Vinska Gora, Ravne pri Šoštanju in Šmartno ob Paki.
Za predsednika ČZ SA-ŠA je bil izvoljen Marko Purnat iz Mozirja, za podpredsednika pa Edvard Stropnik iz Velenja. Pravila namreč pravijo, da morata biti predsednik in podpredsednik iz različnih koncev regije. Upravni odbor sestavljajo predsedniki posameznih društev. S tem sta članom zagotovljena tako informiranost kot možnost vpliva na delo zveze.
ČZSA-ŠAje bila ustanovljena z namenom, da bolj učinkovito predstavlja svoje člane in zastopa njihove interese. »Kajti le združeni in složni bomo slišni tudi izven svojih društev. Ne samo v Čebelarski zvezi Slovenije, naš namen je biti suveren sogovornik vsem organom, ki odločajo o našem delovanju in naši bodočnost, žal, čestokrat brez nas,« je dejal Marko Purnat.
V zgornjesavinjsko zvezo je bilo vključenih 186 članov, pridružilo pa se jimjihje 172. Načrt dela, ki so ga sprejeli, predvideva, da bo zveza zagotav-
Marko Purnat je postal prvi predsednik Savinjsko-Šaleške čebelarske zveze
(foto: Benjamin Kanjir)
Ijala boljše pogoje za nakup reproma-teriala, trženje skupne blagovne znamke, nakup zdravil po dostopnih cenah, predvsem pa nenehno izobraževanje. Veliko pozornosti bodo namenili delu z mladimi.
Daje usmeritev zveze pravilna, so v svojih nagovorih potrdili tako poslanec v državnem zboru, sicer tudi sam čebelar, Jakob Presečnik, kot tudi župani. Izrazili so zadovoljstvo, da so se čebelarji združili brez vpletanja politike. Hkrati so se zavezali pomagati po svojih močeh. Prvi konkretni projekt naj bi bil že letos ponovno obujen čebelarski praznik v Gornjem Gradu, o katerem je spregovoril župan Toni Rifelj.
Marija Lebar
STE BILI POŠKODOVANI?
-V PROMETNI NESREČI, NA DELOVNEM MESTU, ZASEBNEM ALI JAVNEM PROSTORU?
Z NAŠO POMOČJO DO DENARNE ODI
Nudimo vam:
-	brezplačno svetovanje,
-	zastopanje in posredovanje pri izplačilu odškodnin pri vseh slovenskih in tujih zavarovalnicah,
-	izplačilo odškodnin v gotovini za obdobje 3 let po nezgodi.
Svetujemo vam tudi pri izpolnjevanju davčne napovedi za leto 2005.
Pokličite nas na tel.št.03 839 42 24 ali 041 791 115 ali 040 791 111 ali nas obiščite v pravni pisarni NA TRGU 51 v MOZIRJU.______________
Predsednica zveze Smrekovec Zofija Mazej Kukovič je zadovoljna z dosedanjimi rezultati delovanja (foto: Marija Lebar)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Aškercev večer
Ker je bil Anton Aškerc, eden največjih slovenskih pesnikov in domoljubov, nekaj časa tudi Mozirjan, so v knjižnici Mozirje ob 150-letnici njegovega rojstva pripravili večer v njegovo čast. O Antonu Aškercu je govoril Aleksander Videčnik, ki je obiskovalcem pripravil zanimiv povzetek pesnikovega življenja, s poudarkom na obdobju, ki ga je preživel v Mozirju.
Aleksander Videčnik je del svojega raziskovanja posvetil tudi Antonu Aškercu (foto: Ciril M. Sem)
Obiskovalci so izvedeli precej zanimivega iz življenja duhovnika, pesnika in ljubitelja gora ter slovenskega naroda, Aškerca je njegov duhovniški poklic pripeljal v Mozirje, kjer je preživel eno leto. Zaradi njegove velike predanosti sloven-skemujeziku, kije ni nikoli skrival, so ga kmalu »kazensko« prestavili na novo delovno mesto. Znano je, da so ga ob njegovem slovesu Mozir-jani pospremili vse do Soteske in mu tako izkazali veliko spoštovanje.
Vse to in še veliko večje bilo moč slišati iz pripovedovanja Aleksandra Videčnika, zbiralca domoznanske-
ga gradiva, kije del svojega raziskovanja posvetil tudi Aškercu. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi nekaterim Aškerčevim pesnitvam, ki sta jih prisotnim predstavila Mojca Bitenc in David But. Sopranistka Mojca Bitenc, učenka Glasbene šole Nazarje, je zapela Aškerčevo pesnitev Ledene rože, ki jo je uglasbil Hrabroslav Volarič, recitator David But pa je v Aškerčevo poezijo izlil toliko čustev, da so obiskovalci dobili občutek, kot da pred njimi stoji sam pesnik in jim razgalja svojo dušo.
Tatiana Golob
KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Pred »zajetnimi« investicijami
Kulturno društvo Rečica ob Savinji je v minulem letu doseglo vidne uspehe, prav tako razveseljivo pa je dejstvo, da se društvo pomlajuje, saj se vanj vključuje vse več mladih. Slednji delujejo v dramski skupini, pojejo v dekliškem pevskem zboru in igrajo kot harmonikarji ali pri Suški bandi. Za njimi je več kot dvajset nastopov na domačem odru in izven doline.
V začetku lanskega leta so mladi rečiški gledališčniki nasmejali občinstvo s komedijo Pred poroko, v kateri je najbolj blestela Renata Vršnak, ki si je prislužila tudi prvo
nagrado v celjski regiji za najboljšo stransko žensko vlogo. Letos je jubilejno priznanje mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za dolgoletno delo
na kulturnem področju prejel Darko Atelšek, vsestranski glasbenik in nekdanji predsednik društva. Dekliški pevski zbor sv. Kancijana, ki je tudi cerkveni pevski zbor, je praznoval 10-letnico delovanja.
Predsednik KD Rečica ob Savinji Jože Kramerje izračunal, da so mladi kulturniki opravili več kot 600 ur vaj in skupaj z nastopi to številko
krepko presegli. Tudi letos bodo skrbeli za kulturno dogajanje v kraju, v načrtu pa imajo tudi nekaj investicij. Čaka jih ureditev hodnika in kanalizacije v kulturnem domu. Upajo tudi, da bodo uspeli obleči plesalce iz folklorne skupine, za kar bodo potrebovali več kot dva milijona tolarjev.
Marija Sukalo
KULTURNO DRUŠTVO GAL
likovna dela članov
pridobivajo na kakovosti
V kulturnem društvu Gal se združujejo ljubiteljski likovniki, ki svojo ljubezen do ustvarjanja na različnih področjih nadgrajujejo z izobraževalnimi delavnicami pod mentorstvom priznanih pedagogovter akademskih slikarjev in kiparjev. Njihove vrste so se v preteklem letu sicer nekoliko razredčile, zato pa so dela ustvarjalcev, ki so ostali, pridobivala na kakovosti.
Člani društva Gal so lani prejeli številna priznanja, njihova dela pa so si lahko ogledali obiskovalci tako v Zgornji Savinjski dolini kot drugod po Sloveniji in tujini. Na Zlatih paletah v Šentvidu pri Stični so za grafiko in risbo prejeli dva certifikata in priznanje, v Slovenskih Konjicah certifikat za slikarstvo, pet priznanj in prav toliko zahval, v Mengšu pa dve priznanji in štiri zahvale za abstraktno slikarstvo.
ustvarjali na kiparski delavnici na Rečici ob Savinji, znanje s področja likovne umetnosti pa so člani društva Gal nadgrajevali tudi na ekstem-porih in kolonijah širom po Sloveniji.
Tudi v prihodnje bodo skrbeli za izobraževanje in druženje v različnih oblikah. V smislu prizadevanj, da svoje vrste pomladijo, vsak mesec organizirajo dneve odprtih vrat. Na občnem zboru so za častni članici imenovali Anko Rakun in Marijo
Predsednica Gala Nada Zager je zadovoljna z večjo prepoznavnostjo društva v javnosti (foto: Marija Šukalo)
Amaterski likovniki so sodelovali na številnih skupinskih razstavah, nekateri člani pa so uspeli pripraviti tudi samostojne predstavitve del. To so bili Branko Rupnik, Konrad Marčinko in Slavica Tesovnik, slednja je pripravila kar šest samostojnih razstav. Z velenjskimi likovniki so
Šukalo. Rakunova si je ta naziv prislužila z neumornim delom v društvu od prvih začetkov, Šukalova pa s poročanjem o delu društva, zaradi česar je Gal, kot je poudarila predsednica Nada Zager, postal bistveno prepoznaven v javnosti.
Marija Šukalo
LJUBLJANA
Odvisnost Klemena Volovska
Avla dijaškega doma na Viču v Ljubljani je bila v sredo, 22. februarja, pretesna za vse, ki so želeli kot aktivni udeleženci prisostvovati otvoritvi slikarske razstave, katero je avtor Klemen Volovšek iz Zgornjega Dola pri Gornjem Gradu poimenoval s pomenljivim naslovom Odvisnost. Skozi osem velikih slik (2 x 2 m) je slikar predstavil lasten osebnostni razvoj: od občutka zrelosti, ljubezni, do iskanja resnice v življenju.
Klemen Volovšek je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost. Sam pravi, da se še vedno ne more načuditi, kako lahko barva uslvarja tako različne občutke in prebudi razmišljanja o posamezniku. Volovškove slike temeljijo
na samospraševanju o odvisnosti, ki se manifestira skozi prizmo kajenja in seksa ter s svojimi impresivnimi slikami izziva tudi gledalce.
Vsak zaseje nagovorjen k iskanju odgovora, ki temelji na človekovem osebnostnem razvoju. Sleherni je namreč postavljen pred večno dilemo o pravilnosti poti, s katere je lahko skreniti na navidezno ali celo dejansko stranpot. Slikarjeva govorica je večplastna, še posebej zanimiva za ustanove in posameznike, ki se s temo odvisnosti ukvarjajo strokovno oziroma poklicno.
Savinjčan
Klemen Volovšek je vedno znova presenečen nad vplivom barv na človekove občutke (foto: EMS)
LUČE
Kultura je naš način življenja
Zadnji februarski petek so lučki osnovnošolci v kulturnem domu pripravili zanimivo prireditev, ki so jo posvetili iztekajočemu se mesecu kulture in slovenskemu kulturnemu prazniku. Slovenski kulturni praznik pa ni le Prešernov dan, kakortudi kultura ni zgolj blišč velikih prireditev. Kulturo oblikujemo ljudje.
Osnovnošolci Iz Luč so prepričani, da kulturo simbolizirajo tudi trenutki, napolnjeni z ljubeznijo, domačnostjo, dobro voljo in toplino, ki napaja srca z energijo za vsakdanje delo in ustvarjanje. Kultura je način življenja, je tudi nadaljevanje
tradicije prednikov, ki so tod živeli in delali. Pri vsem tem pa ima posebno vrednost ljudsko izročilo, ki je nastajalo med preprostim kmečkim življem, se širilo od ust do ust in se tako ohranjalo iz roda v rod.
In prav to ljudsko izročilo so mladi ustvarjalci tokrat želeli prikazati svojim vrstnikom. Predstavili so čas ljudskih vraž, pripovedk, bajk..., ki so ostale kot bogata dota njihovih dedkov in babic. Pripovedovali so lučke »vistorije« in popeljali gledalce v čas, ko so bili ljudje odvisni od narave. Številni naravni pojavi so jim bili neznanka, zato so si jih razlagali po svoje.
Predstavili so tudi zgodbe beračev in rokodelcev, ki so opravljali različna dela, in čenče, ki so v preteklosti zapolnjevale dolge zimske večere ...
Marija Sukalo
GALERIJA TISA MOZIRJE
Ura zgodovine
V	sklopu meseca kulture so v mozirski galeriji Tisa pripravili kulturni večer, katerega gostje bil publicist in narodopisec Aleksander Videčnik. V uri zgodovine je Videčnik najprej predstavil generala Rudolfa Maistra, ki je bil izreden vojskovodja, pesnik, pisatelj, komponist in velik ljubitelj knjig.
Orisal je njegove zasluge za obrambo severne meje in ob tem pojasnil ozadje nenaklonjenosti takratne ljubljanske oblasti. Maister je bil »v zahvalo« za svoje vojaške dosežke odpoklican iz Celovca. Po njegovi zaslugi so bili v Slovenijo prepeljani tiskarski stroji tedanje Mohorjeve družbe.
V	nadaljevanju je Aleksander Videčnik orisal manj znano delo celjske legije v Zgornji Savinjski dolini. Vojaki so prišli vse do Ljubnega, kjer sojih gostoljubni domačini sprejeli po hišah. S predstavitvijo svojega poslanstva so v desetih dneh svoje vrste okrepili z več kot petdesetimi prostovoljci. Četa je bila dobro organizirana in vodena. V spomin na borce za severno mejo so na Ljubnem pred leti odkrili spominsko ploščo, načrtujejo pa tudi ureditev spominskega parka ob vstopu v kraj.
Marija Sukalo
0
ŽUPNIJA NOVA ŠTIFTA
Uradno imenovanje
župnika
Mariborski škof ordinarij dr. Franc Krambergerje dosedanjega upravitelja župnije Nova Štifta Lojzeta Temarja z odlokom imenoval za župnika iste župnije. Slovesnost je vodil škofov pooblaščenec in dekan gornjegrajske dekanije Martin Pušenjak, ki se je ob tej priložnosti Temarju zahvalil za pomoč pri vodenju dekanije in obsežno delo, ki ga je skupaj s farani opravil v sedmih letih, odkar je prevzel upravljanje župnije.
Slovesnost umestitve župnika Lojzeta Ternarja (desno) je v imenu škofa Krambergerja vodil dekan Martin Pušenjak (foto: EMS)
Škof Krambergerje v odloku poleg ostalega izrazil prepričanje, »da boste kot redni pastir župnije še z večjo vnemo in čutom odgovornosti opravljali naloge poučevanja in vodstva. Posebno pozornost izkazujte revežem, prizadetim in osam-
ljenim, predvsem pa bolnikom. Z duhom modrosti in razsodnosti si ob sodelovanju vernikov prizadevajte, da evangeljsko sporočilo doseže tudi tiste, ki so zapustili vero in ne izpovedujejo prave vere.«
Savinjčan
PGD MOZIRJE
Pozitivna inšpekcijska
ocena
Člani mozirskega gasilskega društva so se vsoboto, 18. februarja, zbrali na letnem občnem zboru. Predsednik društva Jože Zlatinšek je dobršen del poročila o delu društva v preteklem obdobju namenil inšpekcijskemu pregledu opreme in delovanja, kije prinesel pozitivno oceno.
Inšpektor z inšpektorata za varstvo pred nesrečami je vzel pod drobnogled celotno delovanje društva. Pregledal je dokumente, ki urejajo in določajo obseg dela društva, preveril stanje opreme, načrte in dosledno izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti. Vse naštetoje ocenil pozitivno, kar kaže na odgovoren odnos gasilcev do svojega poslanstva.
Minulo leto je v največji meri zaznamoval nakup novega kombiniranega vozila, ki je bilo uradno predano svojemu namenu na dan
gasilca, ki je v okviru občinskega praznika potekal v Mozirju. Ob tem so ustanovili še enoto za reševanje ob elementarnih in drugih nesrečah. Julija so gasilci uredili parkirni prostor pred gasilskim domom, ob koncu istega meseca pa izvedli tradicionalni memorial Viktorja Luk-šeta. V letošnjem programu dela izstopajo strokovna izobraževanja, sodelovanje na tekmovanjih in taktičnih vajah, preventivno delovanje in praznovanje stoletnice razvitja prvega društvenega prapora.
Benjamin Kanjir
GLASBENA DELAVNICA (MINKA
Koncert ob 250-letnici Mozartovega rojstva
Letošnje leto je posvečeno 250-letnici rojstva velikega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Poklonil se mu bo ves svet, poklonili pa so se mu tudi učenci glasbene delavnice Osminka, ki so v Galeriji Mozirje pripravili koncert ob omenjenem jubileju. Nastopilo je dvanajst učencev, ki so izvajali dela karizmatičnega skladatelja, kije v svojem času navduševal vse velike dvore takratnega evropskega prostora. Mozart navdušuje tudi današnjo Evropo in svet, navdušeni pa so bili tudi vsi tisti, ki so prisluhnili mladim izvajalcem, učencem Mire Kele-men.
TG
PGD RADMIRJE
Z novim vozilom še bolj
učinkoviti
Za radmirskimi gasilci je uspešno leto. Izvedli so kar nekaj velikih projektov, med njimi je bil največji nakup kombija in njegova predelava v GVM1. S tem so pridobili ustrezno vozilo, ki jim bo olajšalo delo pri intervencijah, hkrati pa omogočilo kvalitetnejše usposabljanje in učinkovitejše spoznavanje gasilske opreme. Z nakupom prikolice so ta projekt zaokrožili in dokončali.
Poveljnik društva Marjan Jarnovič je v svojem poročilu predstavil delovanje operative v preteklem letu (foto: Benjamin Kanjir)
Med večje lanskoletne uspehe štejejo tudi obnovo fasade na gasilskem domu. Finančna sredstva so tudi vtem primeru uspeli pridobiti iz občinskega proračuna, gasilci sami pa so opravili marsikatero prostovoljno uro dela. Veliko angažiranosti je zahtevala tudi organizacija tekmovanja s starimi brizgalnami in pa prireditve ob občinskem prazniku. To za radmir-ske gasilce ni nič novega, saj pomeni delovanje društva eno izmed gibal družbenega življenja v kraju.
Člani PGD Radmirje so svojo usposobljenost preverjali na številnih vajah in tekmovanjih. Mladi so se udeležili tudi kviza, na katerem so dokazali svoje bogato znanje o gasilski dejavnosti. Vrste radmirskih prostovoljnih gasilcev so iz leta v leto daljše in trdnejše. Mednje vsako leto stopi okoli deset novih članov, kar kaže na dober zgled. Ob dobrem delovanju mladinske komisije velja omeniti še uspešnost komisij za žene in veterane.
Benjamin Kanjir
Kultura, Oglasi
KONCERT OB 30-LETNICI GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ko glasba poveže izvajalce in poslušalce v eno
Slavnostnega koncerta ob 30-letnici Godbe Zgornje Savinjske doline se je minulo soboto udeležilo toliko poslušalcev, da so morali v dvorano mozirskega kulturnega doma namestiti dodatne sedeže. Polna dvorana, številni gostje, govor predsednika godbe in poslanca v državnem zboru Jakoba Presečnika, zadovoljni izvajalci in še bolj zadovoljno občinstvo so bile glavne značilnosti sobotne prireditve.
Težko bi rekli, da je godba stara 30 let, bolje bi bilo reči, da je toliko let mlada, saj je povprečna starost njenih članov rosnih 23 let. Le malo kate-
ro društvo se lahko pohvali s tako starostno strukturo. Mladost in razigranost s svojimi izkušnjami dopolnjujejo člani, ki so v sestavu že več desetletij, nekateri od samega začetka. Zato so trije god-
S solistično pevsko točko se je predstavila članica godbe Eva Ribezi
(foto: Ciril M. Sem)
beniki, in sicer Franci Es ml., Ludvik Kričej in Drago Zgojznik prejeli zlate medalje Bojana Adamiča, kijih podeljuje Zveza slovenskih godb za 30-in večletno delovanje v godbi. Priznanja je podelil Miran Šumečnik, podpredsednik zveze, sicer član Godbe Zgornje Savinjske doline. Podelil je tudi nekaj srebrnih in bronastih medalj Bojana Adamiča.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je ob tej priložnosti podelil zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke s priznanji. Med prejemniki je bil tudi umetniški vodja in dirigent Tomaž Guček. Godbeniki so sobotni koncert
izkoristili tudi za »uradni« sprejem novih članic in članov. Pri tem predsednik godbe Jakob Presečnik in dirigent Tomaž Guček nista skoparila s hudomušnostjo, ki sojo obiskovalci sprejeli z odobravanjem in nagradili z aplavzom.
Jakob Presečnik je v sproščenem nagovoru med drugim dejal: »Čestitam prejemnikom priznanj in medalj. Hkrati se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli ktemu, da godba deluje nepretrgano že 30 let. Predvsem bi tukaj omenil prvega dirigenta, žal že pokojnega Francija Goljufa, katerega nesebično delo je pustilo sledi in ga nadaljuje Tomaž Guček. Za napredek naše godbe in za toliko mladih kadrov pa gre nedvomno zahvala tudi Glasbeni šoli Nazarje, kjer člani pridobivajo kakovostno izobrazbo.«
Kratko zgodovino godbe je opisala povezovalka Janja Kolar Irman. V naših krajih so delovale manjše godbe že pred časom. Tako so imeli svojo vaško godbo v Šmihelu, na Lepi Njivi in še kje. Tudi v Mozirju, a je po večkratnih prekinitvah končno prenehala konec 60. let prejšnjega stoletja. Leta 1976 pa je Franci Goljuf povezal vse, ki so si želeli in znali igrati, ter na ta način ustvaril temelje današnje Godbe Zgornje Savinjske doline. Ker so zaznali potrebo, so v Glasbeni šoli Nazarje leta 1988 odprli oddelek za pihala, trobila in tolkala in tako poskrbeli za potreben »glas-
Godbo Zgornje Savinjske doline že pet let več kot uspešno vodi Tomaž Guček
(foto: Ciril M. Sem)
godbenikov, ki so zvesti godbi že tri desetletja (foto: Ciril M. Sem)
beni naraščaj«. S prihodom Tomaža Gučka je godba dobila nov zagon.
Repertoar slavnostnega koncerta je bil zelo pester. Za začetek Mozart, za konec venček domačih, vmes pa vse od Duka Ellingtona do španskega temperamenta. S solistično pevsko točko seje predstavila članica godbe Eva Ribežl. Za poslastico so zaigrali koračnico Rudolfu Maistru, ki jo je v vojnem času priredil mozirski glasbenik Franci Es. Da se njegov glasbeni talent uspešno prenaša iz roda v rod, kaže dejstvo, da v sestavu godbe igrata tako njegov sin kot tudi vnuk.
Marija Lebar
Hitra rešitev
Hitri kredit
Organizacije, Čestitke
Volk in kozlički no pustnem karnevalu
Na letošnjem torkovem pustnem karnevalu je sodeloval tudi podmladek Pusta Mozirskega iz mozirskega vrtca. V skupno masko »Volk in kozlički« so se s pomočjo vzgojnega osebja in staršev maskirali malčki iz skupin od enega do šestih let starosti. Po lepo okrašenem karnevalskem trgu je meketalo več kot šestdeset kozličkov, šest njihovih mamic koz in prijazen volkec, ki se mu za spremembo niso cedile sline
ob pogledu na kozličke.
»Menimo, da predpriprave in nastop na karnevalu pozitivno vplivajo na naše malčke, starše in gledalce in vzbujajo prijetno vzdušje ob pustnem času, društvu Pusta Mozirskega pa popestrijo program. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, malčkom pa za pogumen nastop,« je nastop na pustnem karnevalu ocenila Jožica Zamernik iz Vrtca Mozirje.
KF
Malčki iz mozirskega vrtca so bili dobrodošla popestritev torkovega karnevala na trgu (foto: JZ)

V mesecu marcu praznujeta
Nika
in
Boštjan Brmjovc
Za njun praznik najlepše želje sreče, zdravja ki veselja vsaj toliko kot doslej.
Vsi domači
Nika
ti si sonček naš, ki nam vsako jutro nasmcjiš obraz.
Ate Tone in mama Vida
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA LJUBNO
Margareti Atelšek še en mandat
Članice Društva podeželskih žena Toplica Ljubno dajejo prednost kvaliteti pred velikim obsegom javnih aktivnosti. Za to pristop so se po besedah predsednice mag. Margarete Atelšek odločile z željo, da njihovo delo temelji na pridobivanju znanj, sodelovanju pri razvojnih aktivnostih in promociji kroja, predvsem pa na tedenskem druženju.
V preteklem letu so članice izvajale aktivnosti, za katere je bilo največ interesa. Tako so slikale na steklo, izdelovale rešilje, se učile kle-kljanja, pripravljale različne cvetlične aranžmaje, oblikovale izdelke iz das mase, se učile angleškega jezika in se udeleževale predavanj kmetijske svetovalne službe. Sodelovale so na različnih
Mag. Margareta Atelšek (levo) ima še veliko idej za prihodnje delovanje društva podežeijskih žena (foto: Marija Šukalo)
prireditvah tako v dolini kot tudi širše. Predstavile so se na sejmih v Velenju in Šoštanju ter pripravile
pogostitev ob dnevu odprtih vrat v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje. Lani so predstavile slovensko
podeželje na sejmu v Veliki Britaniji, kjer so skozi svoje izdelke in kulinariko Zgornje Savinjske doline pustile zelo pozitiven vtis obiskovalcem iz različnih držav članic Evropske unije. Kot promotorke podeželskih društvenih dejavnosti so bile izbrane prav zaradi svojega raznolikega programa.
Tudi v letošnjem letu bodo skušale »topličanke« z združenimi močmi narediti kar največ. Ideje, ki se jim bodo porajale doma ob gospodinjskih opravilih, bodo skušale prenesti v delo društva. Na občnem zboru so se dosedanji predsednici Margareti Atelšek zahvalile za požrtvovalno vodenje v minulem mandatu in ji zaupale najodgovornejšo funkcijo tudi za naslednje obdobje.
Marija Šukalo
VRTEC MOZIRJE
Piše: Aleksander Videčnik
PEČNELE NA LEPI NJIVI
Davno tega sem govoril s Kraiderjevo Marijo, ki je bila tedaj stara 90 let. Prav zanimivo je znala pripovedovati. Že večkrat prej sem slišal za neki ženski, ki sta živeli v »pečeh« pri Tripo-toku. Zato sem želel zvedeti kaj več o teh jamskih prebivalkah. Pa mi je Kraiderjeva Marija povedala še kratko doživetje z znanim zdravilcem, kije bil znan pod imenom Zadrečan inje živel na Kolovratu. Zagovarjal je »na mast«. Znal pa je tudi coprati z drevesom in sploh je zdravil domala vse. Pri tem je uporabljal tudi kamne in razne druge pripomočke, kot so živalske kosti in še kaj drugega. Ljudje so ga imeli radi, ker je znal tudi »ogenj ven vzeti« (opekline zdraviti). Mene pa je zanimalo bolj tisto o pečnelah. Takole je povedala nekaj več o njih Krederjeva Marija.
»Od mladih let sem obe ženski poznala, vsi so vedeli, v katerih pečeh sta živeli. Bili sta sestri, ena je malo »šantala«. Nihče ni vedel, od kod sta prišli v te kraje. Sami nista nikoli kaj več o sebi povedali, bili sta nekako skrivnostni. Ljudje so verjeli, da delata pokoro.
Tista zdrava je peš hodila na božjo pot na Višar-je. Ljudje soji dajali denar, ki gaje potem z molitvijo odslužila. Sestri sta redno hodili v cerkev, baje pa nista imeli niti ure. Nasveti večer sta prihajali h Kreiderjem in sta vso noč do jutra molili, potem sta šli k maši na Lepo Njivo. Domačini so jima bili naklonjeni, niso nikoli kaj spraševali o njunem življenju. Radi so jima dajali hrano in oblačila. Ena od obeh je imela sina, kije delal v Ameriki in ji je občasno pošiljal malo denarja. Hodili sta v »tavrh« h kmetom, da sta kaj zaslužili. Baje sta bili delovni in na sploh zelo skromni.
V jami sta imeli odprto ognjišče, na katerem sta kuhali. Ob vhodu sta si malo naložili kamnov in jih z ilovico zamazali. Tako je bilo v notranjosti bolj toplo. Vhod je bil nekoliko višje v peči, zato sta uporabljali kratko lestev. Imeli sta le en »špampet« (postelja), ker za dve postelji ni bilo prostora. Po pripovedovanju domačinov sta že pred drugo svetovno vojno umrli.«
Pa še to je povedala Kreiderca, da sta bili v pečeh dve jami, ena manjša in druga malo večja. Obe sta si skromno uredili. Ko sem si nekoč ogledal obe jami, sem opazil na steni prve dimne sledi, tako sem sklepal, da sta v prvi jami kuhali, v drugi pa spali. V bližnjem potoku sta imeli na voljo vodo, drva pa sta nabirali v okoliških gozdovih.
\ \
3z moje beležnice ...
ČRNI IN BELI KOVAČ V LOKAH
Na Ločki strugi sta bila, poleg drugih, tudi dva obrtnika. Eden je imel žago, drugi pa je bil kovač. Ljudje soju ločevali preprosto tako, daje bil žagar »beli«, kovač pa »črni«. Tako seje reklo pri hiši, pisala pa sta se oni, kije veljal za »belega« Rudolf Cokan, »črni« pa so se imenovali Močniki. Zadnji je bil na kovačiji Alojz Perme - Črni kovač, ki je po nesreči Močnika prevzel kovačijo. Ko sem pred leti obiskal »belega kovača«, sem dobil pravo sliko o nekdanjih Lokah. Kar dosti časa sije simpatični sogovornik vzel za svojo bogato pripoved.
Najprej mije povedal, daje nekoč bilo ob Ločki strugi pet žag, kovačnica in nekaj mlinov. Tako je bilo vse do druge svetovne vojne. Seveda je bilo tudi splavarstvo pomembno, tako so bile »vezi« pri Belem kovaču, pri Papeževi žagi, na Vrbnikovi luknji, na Bankovi gmajni, pri Kokelovi žagi, pri Petrinovi žagi in pri Hiševi žagi. Danes si kartežko predstavljamo, da seje ob Ločki strugi toliko zanimivega dogajalo.
Od Belega kovača so proti Savinji že vozili splave. Naenkrat so lahko pri Belem kovaču zvezali kar 9 flosov (flos 12 do 15 kubikov lesa). Strugo so redno vzdrževali lastniki žag, enako tudi vse vodne naprave, torej del Delejevega jezu in Vrhovški jez (kjer stoji sedaj mlin v Savinjskem gaju). Seveda je bilo veliko dela z ohranjanjem širine struge, ta je morala biti široka pet metrov. Na obeh bregovih je bilo še po pol metra javne zemlje.
Tako je bilo redno vzdrževanje strogo zaukazano!
Flose so z obeh strani zaščitili z rantami zaradi ožine struge, te rante pa so tudi čistile bregova.
Zapornica (zaprn'ca)je bila na Vrhovškem jezu. To napravo so vsako leto temeljito uredili, saj je omogočala določati višino vode vstrugi. Na Delejevemjezuje bil pri odtoku v Ločko strugo z deskami narejen jez, ki je preprečeval pretiran vodni pretok in nanos grušča v strugo.
»Šoderkasten« so imeli ob Delejevem jezu levo in desno od fludra, namen »kastna« je bil usmerjanje vode in gramoza pod jez. Ko je prihajala visoka voda, šota kastna brž podrli. To skrb so imeli lastniki žag in drugi koristniki struge. V dežju so si ponoči svetili z »brezovim kolom«, ki so ga na nakovalu na enem koncu stolkli v treske in
ga namočili v olje. Ta naprava ni ugasnila v še tako hudem dežju ali vetru. Črni kovač je imel takšne bakle vedno pripravljene. Ni bilo ure in ne letnega časa, ko se niso brigali za vodne naprave. To delo je bilo zelo zahtevno in nevarno.
Moj sogovornik je nekako ponosno poudaril, daje njihova žaga imela najširši premer »čeljusti« in tako so lahko žagali na njihovi venecijanki tudi platanice premera 85 cm. To je bila torej daleč naokoli tako zmogljiva žaga.
V Mozirju je bil odličen strokovnjak za postavitev jezov in sploh potrebnih vodnih naprav Matija Goričar, izdelovalec pa tesar Zadnik - Vrbanov oče iz Lok. Da so bili res odlični mojstri za jezove, pove tudi tale podatek: koje leta 1928 velika in divja voda porušila Delejev jez, so domačini zgradili novega v dveh mesecih! Če pomislimo, kako dolgo so pred leti gradili sedanjega, in celo iz tujine so morali priti neki strokovnjaki...
3ščemo state fotografije
Mežnar Tona (Vajdov Tona) je bil kolar pri Vajdu, zato so ga ljudje tako poimenovali. Bil je vsestranski glasbenik in zelo priljubljen v Mozirju. Sliko nam je poslala dr. Milica Marolt iz Mozirja.
/
/
Danes predstavlja v Sloveniji pokojnina, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), za sedanje upokojence in tiste, ki bodo to postali v kratkem, osnovni in največkrat edini vir prihodkov. Vendar pa se tudi pri nas razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci hitro spreminja. Če smo imeli še leta 2000 na enega upokojenca 1,67 zaposlenega, bo že čez dvajset let število upokojencev preseglo število zaposlenih. To je posledica manjše rodnosti in daljše življenjske dobe.
Leta 1960 je bilo v Sloveniji sto tisoč upokojencev, danes jih je več kot pol milijona. Leta 2000je bilo 81 odstotkov prebivalcev mlajših od 60 let, po napovedih jih bo leta 2025 takih le še 69 odstotkov. Število prebivalcev, starejših od 60 let, se bo do leta 2025 s 387 tisoč povečalo na skoraj 600 tisoč. V istem obdobju se bo število prebivalcev, starih od 20 do 60 let, zmanjšalo za 182 tisoč.
Po projekciji Petra Filipiča, direktorja Pokojninske družbe A, se bo zaradi staranja prebivalstva število upokojencev povečalo s 482 tisoč v letu 2000 na 690 tisoč v letu 2025. Zmanjšalo se bo tudi število zaposlenih oziroma plačnikov v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, in sicer s 790 na 690 tisoč.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Pokojnine bodo v prihodnje bistveno nižje
PROJEKCIJA GIBANJA ŠTEVILA UPOKOJENCEV
IN ZAPOSLENIH
Leto 2000 Leto 2025 Lelo 2050
Vr izračun Petra Filipiča
ZPIZ vsak mesec zbira prispevke delodajalcev in zaposlenih ter jih tekoče porablja za izplačilo pokojnin. Skupna prispevna stopnja znaša 24,35 odstotka. Zbrani prispevki so predlani zadostovali za 68 odstotkov odhodkov ZPIZ-a, preostanek pa je zagotovila država iz proračuna. Ugodno razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih je pogoj za uspešno delovanje javnega pokojninskega zavarovanja. Priporočena meja znaša en upokojenec na vsaj 2,5 zaposlena. V Slovenijije bilo omenjeno razmerje leta 1984 ena proti tri, predlani le še ena proti 1,5, že leta 2025 pa se bo razmerje poslabšalo na ena proti ena.
Če država ne želi povečati obremenitve gospodarstva, bo morala javne pokojnine do leta 2025 znižati na 61 odstotkov njihove višine v letu 2000. Leta 2004 je povprečna starostna pokojnina znašala 70,2 odstotka povprečne neto plače. Za ohranitev enake obremenitve gospodarstva bo starostna pokojnina leta 2025 lahko znašala le 47 odstotkov povprečne neto plače.
Peter Filipičje na podlagi izdelane projekcije prepričan, da dvig upokojilvene starosti na 61 let za ženske in 63 let za moške ter znižanje odstotka za odmero starostne pokojnine, sprejeto leta 2000, dolgoročno ne bosta zadostovala. Prihodnje pokojnine, kijih lahko zagotovijavni pokojninski sistem v Sloveniji, bodo znatno nižje. Iz tega razloga velja znova opozoriti: kako boste živeli po upokojitvi, je odvisno od vaših današnjih odločitev.
Franci Kotnik
Delo v gozdu spomladi
MARJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Čeprav zima še vedno opleta z repom, se pomlad nezadržno bliža. Mnogi jo nestrpno čakajo, med njimi tudi številni kmetje- lastniki gozdov, da bodo lahko začeli z deli na kmetijskih površinah. Zato se spomladi obseg del v gozdovih v primerjavi s prejšnjimi meseci zelo zmanjša. Klub temu je dobro vedeti, na kaj moramo biti spomladi pozorni v gozdu.
VARUJMO GOZDNA TLA IN PROMETNICE
Dvig temperatur, taleči se sneg in spomladan-
sko deževje povzročijo, da se pozimi večinoma zmrznjena gozdna tla odtalijo in namočijo. Zato se njihova nosilnost močno zmanjša, tla se pod težo strojev in drsečega lesa močno stlačijo. Pri tem poškodujemo občutljive korenine, ki so že oživele. S tem je večja možnost glivičnih okužb drevja, zaradi poškodb se zmanjša prirastek, iz tal iztisnemo zrak. Ko je drevje že v soku, so pri neprevidnem delu poškodbe debel zelo velike
Na vlakah in cestah se pod težo strojev hitro naredijo globoke kolesnice. Teso virerozije. Pravimo, da ceste spomladi zacvetijo! Že ena vožnja težko otovorjenega tovornjaka preko razmočene ceste je lahko dovolj, da cesto uničimo, tega ni treba posebej praviti. Stroški vzdrževanja so visoki, denarja za vzdrževanje pa nikoli dovolj. In zakaj bi po nepotrebnem delali stroške, če lahko delo opravimo takrat, koje to najbolj primerno?
Zato je najbolje, da posekamo in spravimo les v obdobju, ko so zato ugodni pogoji, torej pred odjugo. Če pa ne gre drugače, in moramo sekati kasneje, počakamo s spravilom in prevozom do takrat, da se tla in prometnice osušijo.
Vse nastale poškodbe vlak in cest pa takoj saniramo. Dober gospodar bo prekopal vlako po vsakem končanem spravilu, tako da bo vodo na primernih mestih odvedel s trase vlake in poravnal kolesnice. To še toliko bolj velja za vlake, po katerih smo spravljali v mokrem obdobju!
NADZOR GOZDA
Če smo dejali, da seje sečnji in spravilu v pomladi v obdobju neprimernih razmer najbolje odreči, to ne velja za sanacijo žarišč podlubnikov in druge sanitarne sečnje. Pomlad je čas, ko se poleg rastlinja prebujajo tudi ti, nič kaj ljubi nam insekti. Glede na to, da jih je bilo v minulih letih v naših gozdovih zelo veliko, je treba v tem času gozdove pozorno pregledati. S tem bomo lahko pravočasno opazili še neodkrita lanska žarišča podlubnikov ali pa morebitne posledice zimskih vetrov in snega.
Obhod gozda v tem času je dolžnost vsakega skrbnega gospodarja, pa še »prezračimo« se po nedeljskem kosilu. Pravočasno odkritje in sanacija žarišča podlubnikov pa nam prihrani delo in
Nasveti, Obvestila, Oglasi
stroške, ki bi jih imeli, če bi se neodkrita zalega lahko razvila in napadla še zdrava drevesa. Podobno velja za sanacijo v zimi poškodovanih dreves. S pravočasno sanacijo ohranimo znaten del njihove vrednosti in preprečimo razvoj škodljivcev in bolezni.
GOZDNI RED IN PODLUBNIKI
Pri vsaki sečnji iglavcev v spomladanskem času je treba opraviti temeljit in popoln gozdni red. S tem bomo v največji možni meri preprečili razvoj podlubnikov. Lešje treba čimprej po sečnji spraviti iz gozda in odpeljati ali pa ga olupiti, sečne ostanke in vejevino pa zložiti na predpisan način. Zložimo jih v kupe ali redove tako, da so na dnu vrhači in drugi sečni ostanki, nato debela vejevina in na zunanjem delu (obodu)tanjša vejevina, stem, da so debeli konci vej vedno prekriti z drobižem. To je sicer zamudno, a zagotovo potrebno delo, ki ga moramo opraviti, če si v poletju na glavo ne želimo nakopati žarišča podlubnikov. Vedeti je treba, da je lubadarjev v gozdu zaradi triletne gradacije še zelo veliko in da za razmah potrebujejo hrano. In to jim moramo »skriti«.
GOJITVENA DELA
Rok, do katerega morajo biti v letu 2006 gojitvena dela opravljena in prevzeta, je zelo kratek. Del, ki bodo opravljena po tem roku, ne bomo mogli obračunati in lastniki gozdov ne boste upravičeni do spodbud za vlaganja v gozdove za leto 2006, Zato bi bilo dobro, da bi dela, ki jih je mogoče opraviti v tem času, tudi opravili.
To je bilo do sedaj zlasti v višjih legah težko. Zima je bila dolga, snežna odeja globoka in tudi obseg načrtovanih vlaganj v gozdove ni majhen (žal pa še vedno premajhen glede na stanje negovanosti gozdov). Zato je treba sedaj toliko bolj krepko zagrabiti za vejnik. Sedaj je čas, da se izvedejo dela nege in priprava sestoja za naravno obnovo. Pripraviti pa je treba tudi objekte za sadnjo.
Seveda pa je treba zlasti z nego pohiteti, saj jo lahko izvajamo samo in le do takrat, ko mlado drevje še ni v soku, torej izven vegetacijske dobe. Nasprotno pa lahko pripravo za naravno obnovo tam, kjer sestoj še ni pomlajen, izvajamo tudi tedaj, koje grmovni sloj (leska, gaber...) olistan. Tako bo odganjanje mladik iz posekanih grmov šibkejše.
SAVINJA LJUBNO
Ustvarjalna delavnica o predelavi lesa
Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja Ljubno ob Savinji organizira ustvarjalno delavnico o predelavi lesa, ki bo v petek, 10. marca, ob 19. uri naturistični kmetiji Loger v Savini. Na delavnici bo predstavljena zgornjesavinjska kulturna dediščina kot osnova za razvoj lesenih izdelkov, predstavljene bodo dobre
prakse uporabe lesa, udeleženci pa bodo nato praktično ustvarjali pod vodstvom mentorjev. Po zaključku delavnice je predvidena še pogostitev udeležencev. Prijave na delavnico zbirajo na Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji v Mozirju.
KF
KNJIŽNICA MOZIRJE
Prvih pet največkrat izposojenih knjig
ODRASLI: McCarthy, M.: Ko se boš prebudila..., McKinley, T: Matildin zadnji valček, Link, C.: Vrtnarica iz Guernseya, Brown, D.: Digitalna trdnjava, Fielding, H.: Prebujna domišljija Olivie Joules.
MLADI: Rowling, J. K.: Harry Potter, Polkrvni princ, McBratney, S.: A veš, koliko te imam rad, Casalis, A.: Mišek Tip se zlaže, Steven, K.C.: Morske miške in zvezde, Kortepeter, P. F.: Oliverjeve rdeče sani.
OBČINA LJUBNO
Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji
JAVNI RAZPIS
Občina Ljubno, Odbor za kmetijstvo, vskladu s Pravilnikom o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Ljubno (Ur. I. št. 35/03) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev v skupnem znesku 12.608.137,00 SIT za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Ljubno za leto 2006.
I. PREDMETI RAZPISA
-	sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje,
-	pridelovanje neoporečne hrane v skladu z varovanjem okolja -meso,
-	sofinanciranje prevoza mleka z oddaljenih kmetij,
-	strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva,
-	sofinanciranje analiz krme in zemlje,
-	sofinanciranje testiranja škropilnic,
-	sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč,
-	sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah,
-	podpore za delovanje strokovnih društev, aktivov, krožkov s področja kmetijstva,
-	podeželsko razvojno jedro.
II. UPRAVIČENCI
Na razpis lahko kandidirajo fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubno in ta sredstva na tem območju tudi koristijo in pravne osebe, ki delujejo na področju kmetijstva v občini Ljubno. Upravičenec lahko s posebnim pooblastilom ali pogodbo o sodelovanju pooblasti pravno osebo za uveljavljanje razpisnih podpor. Zahtevke za izplačilo sredstev z zahtevano dokumentacijo vlagajo upravičenci ali njihovi pooblaščenci v njihovem imenu in za njihov račun.
III. DODELJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA
Vlagatelji uveljavljajo sredstva potem razpisu na podlagi pisne vloge.
Pri umetnem osemenjevanju se sofinancira prva osemenitev.
Stopnja koncentracije živali ne sme presegati 1,8 GVŽ/ha - meso.
Do sofinanciranja prevoza mleka so upravičeni vlagatelji, ki imajo lasten prevoz oz. imajo stroške prevoza.
Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za urejanje kmetijskih zemljišč po predhodnih strokovnih navodilih KSS in predložitvijo dokazil o izvedbi del.
Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah na podlagi potrdila o izvedeni investiciji.
Delovanja aktivov, društev, podeželskega razvojnega jedra in krožkov s kmetijskega področja se sofinancira na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti.
Sredstva za strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva se dodelijo na podlagi finančno ovrednotenega programa dela.
Rok za oddajo zahtevkov in potrebnih dokazil za kmete -posameznike je dvakrat letno in sicer 30.6.2006 (za obdobje od 1.1. do 30.6.2006) in 30.11. 2006 (za obdobje od 1.7. do 30.11.2006). Zahtevki za mesec december se prenesejo v naslednje proračunsko leto. Zahtevke oddajate na obrazcih, ki jih dobite na sedežu Občine Ljubno ali na spletni strani Občine Ljubno ChttDV/www.liubno.si/l.
Za društva in ostale pravne osebe je rok za vložitev vlog 30 dni po objavi razpisa v Savinjskih novicah.
Vloge sprejema Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji.
Občina Ljubno Županja Anka Rakun
©
Organizacije, Ej
TEDEN BOJA PROTI RAKU OD 6. DO 11. MARCA
Zgodnje odkrivanje raka - izziv za prihodnost
Letošnji teden boja proti raku poteka pod sloganom Zgodnje odkrivanje raka - izziv za prihodnost. Tokratna tema je povezana z dejstvom, da je število tistih, ki se pozno ali celo prepozno oglasijo pri zdravniku zaradi sprememb, ki so jih opazili, v Sloveniji previsoko. Raka je pomembno odkriti in začeti zdraviti čim prej po njegovem začetku.
zdraviti, strokovnjaki in laiki skušajo na organiziran način nuditi pomoč pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju bolezni. Osnovni namen slovenskih društev za boj proti raku je opozarjati javnost na deset nas-
»Rak je bolezen, ki jo ljudje doživljajo kot nekaj zelo hudega, bolezen ogrozi človekovo počutje, razmišljanje, vrednote in način življenja. Prisotni so močni občutki strahu, žalosti, tesnobe, ranljivosti, krivde, sovraštva do sebe in drugih, nemoči, osamljenosti, sramu, zavisti in jeze. Raktorej človeka ne prizadene le telesno in običajno je čustveno okrevanje veliko počasnejše od telesnega,« pravi psihologinja Zvonka Sevšek, vodja skupine za samopomoč vZD Velenje in dodaja: »Bolnik ne more več kontrolirati svojega življenja, pogosto ne more o svojih strahovih in stiskah komunicirati niti z najbližjimi, saj jih poskuša zaščititi pred trpljenjem. Ljudje, s katerimi se srečuje, so pogosto v stiski, saj ne vedo, kako naj se obnašajo. In namesto, da bi se skupaj z bolnikom borili za življenje, menijo, da če o bolezni ne bodo razmišljali ali se o njej pogovarjali, morda ne bodo zboleli.«
Ob tednu boja proti raku so v Društvu za boj proti raku regije Celje opozorili, da doba preživetja bolnikov z rakom v Sloveniji narašča, prav tako narašča število novih primerov, zato je tudi skupno število vseh obolelih za rakom vedno višje. Vsako leto je število novih primerov, obolelih za rakom, približno tri odstotke večje kot leto pred tem. Po podatkih Registra raka za Slovenijo letno na novo zboli več kot 9.000 oseb.
Pljučni rak, rak debelega črevesja in danke ter rak dojk predstavljajo več kot tretjino vseh novih rakov. Najpogostejši raki pri moških so: pljučni rak (16%), rak debelega črevesa in danke (14%) ter rak prostate (10%). Najpogostejši raki pri ženskah so: rak dojk (21 %), rak maternice (11 %) ter rak debelega
črevesa in danke (11%).
Zaradi stalnega naraščanja rakavih bolezni in spoznanja, daje z zdravim načinom življenja in opuščanjem škodljivih razvad raka mogoče preprečiti ter ga, če ga dovolj zgodaj odkrijemo, tudi uspešno
vetov evropskega kodeksa proti raku, poučevati javnostosmiselnosti in načinih preprečevanja teh bolezni in o pomenu zgodnjega odkrivanja raka.
Tudi v Drušlvu za boj proti raku regije Celje je delo usmerjeno v
zdravstveno osveščanje ljudi na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka. Javnost so začeli opozarjati na deset nasvetov proti raku, najprej s programom Nekajenje povečuje kakovostživljen-ja - izbira je vaša, drugo področje, ki so mu namenili posebno pozornost, pa je prekomerno uživanje alkohola, kije v Sloveniji zelo razširjen zdravju škodljiv pojav. Pripravili so ustrezno informativno gradivo, ki so ga preko osebnih izbranih zdravnikov posredovali posameznikom.
V okviru naloge zmanjševanja razvoja rakastih obolenj zaradi neustrezne prehrane so pripravili tudi informativno gradivo s sloganom Zdrava prehrana izziv, veselje in užitek, ki ponuja informacije o zdravem načinu izbire hrane in prehranjevanju. Posameznik na ta način lahko ohranja zdravje, zmanjša tveganje za nastanek bolezni, poveča in izboljša odpornost telesa in izboljša uspeh zdravljenja, če je že zbolel.
Franci Kotnik
Zmagovalka Dore, letošnjega hrvaškega izbora za pesem Ev-rovizije, je Severina s poskočno pesmijo Moja štikla.
Njena pesem je že razburila del javnosti. Nekateri so jo namreč označili za poplavo neokusa in tipični turbofolk, ki prekomerno koketira z nepriljubljenimi Srbi. Za pot v Atene, kjer bo letošnji izbor Evrovizije, seje potegovalo 16 hrvaških izvajalcev, med njimi precej uveljavljenih, na primer Petar Grašo, Ivana Banfič, Magazin, Karma in Alen Vitasovič. Zmagovalca sta določila žirija in glasovi gledalcev.
Vedno energična in razigrana pevka Alya je pred kratkim na RTV Slovenija posnela samostojni koncert, ki je bil na ogled v oddaji Sobotna noč.
Priprave na snemanje so potekale od zgodnjih jutranjih ur do poznega popoldneva. Najprej je bila na vrsti triurna tonska vaja, temu pa so sledile resne priprave - garderoba, maska, frizura... V okviru enournega koncerta v živo smo Alyo in njen spremljevalni band videli v kar treh garderobah. Za popestritev dogajanja na snemanju je poskrbela tudi psička Aura, kije bolj za šalo kot zares nastopila v eni od odigranih pesmi.
Alenka
Na slovenski glasbeni sceni se je pojavila nova skupina Petelini.
Sestavljajo jo trije mladi Korošci, postavni in simpatični fantje Tomaž, Denis in Primož. Ravnokar je na police glasbenih trgovin prišla tudi njihova debitantska plošča s preprostim, a simpatičnim naslovom Ki-Ki-Ri-Ki. Kot producent in tudi avtor skladb se podpisuje eden izmed boljših slovenskih harmonikarjev Boštjan Konečnik, ki tudi sicer skrbi za »petelinčke«. Moderna produkcija je zagotovo prava osvežitev in popestritev glasbene scene. Prvi singl, ki je že zajadral na radijske postaje, se imenuje Zaka pa ne?
Priljubljeni makedonski pop pevec Toše Proeski,
katerega aktualna plošča Pratim te je že več kot trideset tednov na slovenski lestvici albumov, pripravlja nov, zaenkrat še nenaslovljen album. Na njem bodo izvirne makedonske narodne pesmi, seveda v novih aranžmajih. Album naj bi izšel maja. Toše bo na njem ob spremljavi simfoničnega orkestra odpel 15 skladb iz bogate makedonske glasbene zakladnice. Toše je ta trenutek na turneji po Hrvaški, kjer je že imel nekaj zelo uspešnih in obiskanih koncertov.
AGRADNI KULINARIČNI NATEČAJ SAVINJSKIH NOVIC
Najboljši kruh se peče v krušni peči
Človekov način življenja je neločljivo povezan s prehransko kulturo. Skozi prostor in čas so se izbor hrane, način prehranjevanja, socialna funkcija, potreba po količini hrane, vizualni učinki... močno spreminjali. Izbira prehrane je torej kulturno pogojena in človeku »vsiljena«, ko se rodi v nekem okolju. V zgornjesavinjskem prostoru ima kruh skoraj obredni pomen, zato je bil natečaj
Savinjskih novic za najboljši doma pripravljen kruh tudi v simbolnem pomenu nekaj izjemnega.
Takšen je bil tudi odziv, saj seje morala stroko-	kot »zlati« Tončka Govek iz Okonine, ki je spekla
vna komisija v sestavi Marija Bezovšek, Bernarda	najboljši pšenični kruh, in Jožefa Suhoveršnik iz
Brezovnik, Stanka Prek in Branka Rosenstein šmiklavža, kije spekla najbolj slasten kruh z do-odločati kar med 49 vrstami pšeničnega in me- patki.
Najboljši trije v vseh treh kategorijah so poleg priznanja prejeli tudi bogate praktične nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj akcije Habit d.o.o. iz Velenja, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik pa seje zahvalil sodelujočim in izrazil
Strokovna komisija pri ocenjevanju ni imela lahkega dela
šanega kruha ter kruha z dodatki. V zadružni gostilni Menina v Gornjem Gradu je dišalo po kruhu kakor nekdaj v kmečkih hišah, ko so gospodinje spekle kruh največkrat kar za cel teden.
In če smo v preteklih letih pri ocenjevanju potic in različnih zavitkov ugotavljali, da moški sodelujejo samo kot degustatorji, je bilo pri kruhu drugače. Komisija je bila enotnega mnenja, da je v kategoriji mešani kruh po vseh kriterijih najboljšega spekel Franc Drofenik iz Spodnjih Kraš, za karsije prislužil zlato priznanje. Žal zaradi bolezni ni bil prisoten na razglasitvi zmagovalcev, tako
zadovoljstvo, ker je zdaj že tradicionalni kulinarični natečaj zgornjesavinjskega časopisa tako dobro sprejet med ljudmi. Navsezadnje bi si žlahtna odličja zaslužili skoraj vsi sodelujoči, vendale bila naloga komisije, tako Marija Bezovšek, da med dobrimi izbere najboljše.
Besedilo in fotografije: Savinjčan
Po končanem ocenjevanju in razglasitvi rezultatov je sledila pokušina 49 različnih kruhov
Zlato priznanje za pšenični kruh: Tončka Govek iz Okonine
»Ne, zlatega priznanja pa res nisem pričakovala. Ne glede nato sem se z veseljem udeležila kulinaričnega natečaja. Pred kratkim sem se udeležila tečaja peke potic in tam nam je strokovnjakinja položila na srce, da je ni zadeve čez roko in krušno peč. Doma imam stroj za pripravo testa, vendar sem za to priložnost testo zamesila na roke in kruh spekla v domači krušni peči,« je po razglasitvi povedala Tončka Govek.
Zlato priznanje za kruh z dodatki: Jožefa Suhoveršnik iz Šmiklavža
Suhoveršniko-va po razglasitvi rezultatov od samega presenečenja ni povsem dojela, da je dobila zlato priznanje. Bolj kot recept nas je zanimalo, od koga seje naučila peči kruh z dodatki, kar zagotovo terja več znanja in spretnosti kot peka običajnega kruha. »Različne vrste kruha sem se naučila peči od matere, naprej pa me je gnala radovednost, saj sem se učila od vseh ljudi in od vseh pobrala najboljše,« je povedala Suhoveršnik-ova in dodala, da peče kruh z dodatki samo za največje praznike.
Zlato priznanje za mešani kruh: Franc Drofelnik iz Spodnjih Kraš
Dobitnik zlatega priznanja za mešani kruh je kot otrok hodil z očetom v mlin, stara mama pa mu je, kadar je pekla kruh, vedno naredila hrustljavo štručko. Torej ima veselje do peke kruha že nekoliko v krvi, odkar pa je invalidsko upokojenje glavni hišni pek, ki z veseljem speče tudi žemlje. »Skrivnost dobrega kruha je v pripravi, vendar je največ odvisno od vrste in kvalitete moke. Vsaka ima svoje lastnosti,« pravi Franc Drofelnik, ki vsakdanji kruh peče v štedilniku.
I_____1__I___1_____I—H HM----------------\
0.00
@> mazna as velenje
AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje.Tel.: 03 891 90 77, www.as-veienje.com
VSE NA ENEM MESTU!
JURČEK %
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili!
11. marca praznuje svoj 3. rojstni dan
Rebeka Cigale
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE !
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55 in prodajalna JURČEK %’ v Parižljah, tel. 705 09 33
Želimo ti mnoso sonca v življenju in mavrične sanje na nebu!
Vsi, ki te imamo radi!
VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon. do pet, pečemo pice že od 9. ure dalje
Marca spet je čas, da povemo
Mariji Čeplak
I
na glas
vse, kar v srcu ti želimo, zdaj, ko leto spet je mimo. Vse, kar si lepega želiš, želimo, da čim prej dobiš.
Le zdravih, srečnih rojstnih dni tvoji domači želimo tl
Vsi njeni
Lari Vazner
Naj še naprej ti sonce sreče sije, naj ti življenje v ritmu srca bije, posebno še na dan, ko praznuješ peti rojstni dan!
To so želje mamice in stare mame Francke
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Temeljita obnova planinske koče na Travniku
Zadnji petek v februarju je v prostorih osnovne šole na Ljubnem ob Savinji potekal občni zbor Ijuben-skega planinskega društva. Predsednik-PD Ljubno Alojz Mikekje v poročilu o delu v preteklem letu izpostavil obnovilvena dela na planinski koči na Travniku, kjer so postavili nadstrešek nad sanitarijami, na
novo prepleskali vso iesenino in kupili nov akumulator na solarno energijo.
Pepi Marovtje kot vodja marka-cistov poročal o težavah pri markiranju prve poti. Pri delu jih je oviral južni sneg. Zelo uspešni so bili lani mladi planinci. Z ekipama Oce in mrkači ter Pumparce so se
udeležili regijskega tekmovanja Mladina in gore v Gornjem Gradu, kjer je slednja ekipa poleg uvrstitve na državno tekmovanje zmagala v izboru za naj ime ekipe. Za uspeh ima zasluge tudi mentorica Elizabeta Jakop.
Nadzorni odbor društva ni imel veliko dela, ravno tako ne častno
razsodišče, saj je vse potekalo brez težav. V razpravi je predstavnik planinskega društva Mozirje opozoril na zakon o planinski poteh, ki ni bil sprejet. Zapletlo naj bi se v državnem zboru. Zapletlo naj bi se tudi pri zaščiti planinske (Kna-fličeve) markacije,
Štefan Matjaž - Stepa
PGD GORNJI GRAD
Nadaljevati z opremljanjem
Aktivnosti prostovoljnih gasilcev ne temeljijo samo na operativnem delu, zato bo v prihodnje potrebno obogatiti delo društva tudi z dejavnostmi, kot so družabna srečanja, ugotavlja predsednik gornjegrajskega gasilskega društva Stanko Ogradi, ki je udeležencem občnega zbora položil na dušo, da bo potrebno nadaljevati z dobrim delom, skrbeti za medsebojne odnose in opustiti morebitne slabosti. Predvsem bo potrebno okrepiti delo nekaterih operativnih desetin ter vso pozornost posvetiti izobraževanju in nakupu opreme, na kar je ob pregledu ugotovil tudi požarni inšpektor.
Prostovoljno delo v društvu je velikokrat težko uskladiti z vsakodnevnimi obveznostmi, zato je pomembno, da so operativni člani primerno zavarovani. Zakonodaja nalaga gasilcem in županom, ki so odgovorni za izvajanje gasilske službe, vedno nove naloge, na drugi strani pa delodajalci kažejo vse manj posluha za gasilsko dejavnost zaposlenih v službenem času. Obstaja namreč problem nadomestila dohodka in v primeru bolniške je lahko obremenitev zelo velika.
Skupaj z Občino Gornji Grad so v preteklem letu vsa tri gasilska društva v občini zaključila nakup vozil za prevoz ljudi, v letošnjem letu pa bodo
po zagotovilih župana Tonija Riflja skušali nadaljevati dinamiko financiranja za nakup opreme. »Lani smo namenili za gasilska drušlva preko osemnajst milijonov tolarjev in ta trend bomo poskušali zadržati tudi v letošnjem letu. Pripombe požarnega inšpektorja bomo upoštevali pri nabavi opreme do leta 2009, zavedati pa se moramo, da nakup opreme potegne za sabo tudi izobraževanje. Dobro, da so mladi aktivni, kar dokazuje dobro delo drušlva,« je med drugim dejal župan Toni Rifelj in dodal, da mora biti ob sklenitvi zavarovanja vsak operativec imenovan z imenom in priimkom.
Savinjčan
	b1(-l	m	
m*L-r Ja			
Predsednik PGD Gornji Grad Stanko Ogradi (desno) je opozoril, da bo potrebno okrepiti delo operativnih desetin (foto: EMS)
PGD BOČNA
Dobro opremljeni kos tudi zahtevnejšim intervencijam
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Bočna so od lanskega leta bogatejši za novo kombinirano vozilo za prevoz moštva, ki so ga uspeli nabaviti s finančno pomočjo Občine Gornji Grad. Uradno so ga predali svojemu namenu avgusta, ko so organizirali tudi vrtno veselico. Po besedah predsednika Janija Tevža so zadovoljni z doseženimi rezultati na tekmovanjih, največji uspeh pa je drugo mesto mladih gasilcev na državnem tekmovanju v Turnišču.
Predsednik PGD Bočna Jani Tevž je izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati na tekmovanjih (foto: Marija Šukalo)
Pretežni del finančnih sredstev so lani vložili vobnovo gasilske opreme, brez katere ne bi mogli biti uspešni na intervencijah. Za uspešno delo so prejeli Zlati grb občine Gornji Grad in priznanje gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Velik poudarek so namenili izobraževanju članov in delu z mladimi, kjerso seže pokazali odlični rezultati.
Po besedah poveljnika Igorja Čeplaka lani niso imeli večjih intervencij. Pogasili so le manjši požar pri trgovini v Bočni in na deponiji v Homu. Pomagali so tudi pri iskanju občanke, ki je odšla iz gornjegra-
jskega centra starejših krajanov. Desetine so se udeleževale različnih tekmovanj in dosegale lepe rezultate. Udeležili so se tudi skupne vaje, ki jo je pripravilo PGD Nova Štifta. V bočki osnovni šoli so izvedli vajo evakuacije v primeru požara.
Letos nameravajo opraviti vzdrževalna dela na gasilskem domu, se izobraževati in udeleževati različnih tekmovanj ter urediti arhiv društva. Mlade gasilce, ki so se letos zbrali na svojem prvem občnem zboru, bodo popeljali na izlet in poskrbeli za njihovo izobraževanje.
Marija Šukalo
Piše: Igor Pečnik
Po zimskem premoru se znova začenja največji, najdražji in najbolj gledan športni spektakel na svetu. Govorimo seveda o formuli
1.	Ekipe so premešane in igra se lahko prične. Pivi start bo že v nedeljo, 12. marca, v Bahrainu. Publika ob dirkališčih in gledalci pred TV-zaslonibodospet deležni vrhunske-ga užitka, če ne drngega, se bo lepo prilegel nedeljski počitek ob brnenju osemvaljnikov...
Ja, prav ste prebrali. Prostornino motorjev v formuli 1 so z letošnjo sezono streh litrov zmanjšali na 2,4 litra, motorji pa so pri tem izgubili po dva valja. Na ta račun je upadla njihova moč, število vrtljajev pa seje poveča-
ZAČENJA SE NOVA SEZONA FORMULE 1
Slavje Francozov, Nemcev, Italijanov ali Japoncev?
Io do 20.000 na minuto. Za konstruktorje je zelo pomembno zmanjšanje teže in možnost izdelave manjšega menjalnika. S tem je mogoče doseči boljšo aerodinamiko, kljub temu pa so dirkalniki za sekundo do dve na krog počasnejši kot v prejšnji sezoni.
Novi motorji razvijejo okoli 730 konjskih moči, najmočnejši Cosworth pa okrog 750 KM, kar verjetno še ne pomeni osvojitve naslova svetovnega prvaka, saj je veliko odvisno tudi od podvozja in aerodinamike ter seveda voznika, ki upravlja z dirkalnikom. Za Renault bosta tudi letos vozila Fernando Alonso in Giancarlo Fisichella, za McLaren Mercedes Kimi Räikkönen in Juan Pablo Montoya, za Ferrari pa Michael Schumacher in novinec Felipe Massa. Pri Toyoti sta ostala Ralf Schumacher in JarnoTrulli, Williams pa je zadržal Marca Webbra in pridobil Nica Rosberga.
Veliko obeta Honda z Jasonom Buttonom in Rubensom Barichellom,
nekoliko manj Red Buli z Davidom Coulfhardom in Christianom Klienom. Povsem nov je BMW Sauber, za katerega bosta vozila Nick Heidfeld in Jacque Villeneuve, začelje formule 1 v sezoni 2006 pa je namenjeno Mid-landu s Tiagom Monteirom in Christianom Albersom, Super Aguriju s Takumo Satom in Yuijem Idom iter moštvu Toro Rosso z Vitantoniom Liuzzijem in Scottom Speedom. Moštev je torej enajst in prvenslvo se lahko prične.
Letos je znova dovoljena menjava pnevmatik med dirko, bislveno spremenjen pa je tudi sistem treningov oziroma kvalifikacij. Ob petkih bo prvi prosti trening med 11. in 12. uro, drugi
pa med 14. in 15. uro. Ob sobotah bo tref prosti trening med 11. in 12. uro, nato pa bodo ob 14 uri sledile kvalifikacije. Slednje bodo povsem drugačne od dosedanjih, pravila pa so na prvi pogled nekoliko komplicirana. Verjamem, da nam bodo že jutri bistveno boljjasna.
Dirka načeloma še vedno ob nedeljah s startom ob 14. uri. Glede na različne časovne pasove bomo nekatere dirke Evropejci spremljali vjutran-jih oziroma večernih urah, na kar pa smo zvesti gledalci formule 1 že navajeni. Ob nedeljah popoldne torej spet potrebujete svoje mesto na kavču, kokice in kakšno osvežilno pijačo. 3,
2,1,	start!
PRVENSTVO OBČINE MOZIRJE V VELESLALOMU
Družinski pokal znova v roke Pauličevih
ANŽE
AVTOSERVIS
Janez Janže s.p.
Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki tel.: 03/891-50-61, tax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat.
Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo:
AVTOOPTIKA, AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV,
KLEPARSTVO h LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi mamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA.
VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), KHUMKO, FULDA, GOOD YEAR IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG
rjimmn
ZtltlOUESTUIIE
Na zalogi tudi terenski h dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
Gornjesavinjski smučarski klub že vrsto let uspešno organizira tekmovanja v veleslalomu. Letošnje prvenstvo občine Mozirje so pripravili na Golteh zadnjo soboto vfebruarju. Svoje smučarsko znanje je med vratci preizkusilo 60 smučarjev iz Mozirja in okolice.
Občinsko prvenstvo v veleslalomu je kljub slabemu vremenu odlično uspelo (foto: Benjamin Kanjir)
Tekmovalci so se pomerili v različnih starostnih kategorijah, zmagovalci pa so bili: Urša Marolt, Rok Brezovnik, Aljaž Paulič, Marja Ježovnik, Fanika Krebs, Petra Marolt-Cajner, Ana Tevč, Ivan Rakun, Janez Lah, Andrej Stefanovič, Rajko Škrubej, Primož Slemenšek in Luka Paulič. Najboljši čas proge je dosegel Rajko Škrubej.
Posebnost tekmovanja je podelitev družinskega pokala, saj želijo organizatorji privabiti na tekmovanja čim
več družin. Za skupen rezultat štejejo trije doseženi časi, obeh staršev in enega otroka. Tudi letos je družinski pokal osvojila družina Paulič iz Mozirja, drugo mesto je pripadlo Ver-bučevim iz Lok pri Mozirju, tretje mesto pa družini Marolt iz Radegunde.
Zaradi neugodnih vremenskih razmerje v nedeljo, 5. marca, odpadlo prvenslvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu. Tekmovanje boto nedeljo, 12. marca, ob 11. uri na Golteh.
Benjamin Kanjir
KADETSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA SLOVENIJE
Mozirjana Delamea in Bizjak med nosilci igre
selektorja Keka
Perspektivna kadeta Antonio Delamea in Jaka Bizjak iz Mozirja sta si z dobrimi igrami v matičnem klubu NK Get Power Šampion iz Celja in pripravljalnimi zbori reprezentance izborila dres z državnim grbom. Nekoliko izkušenejšemu Antoniu je zaupano celo mesto kapetana najboljših slovenskih igralcev do petnajst let.
se hitro privadil na soigralce in novo sredino, karje botrovalo mojim dobrim igram in pozivu v reprezentanco, Vse se začne z dobrim delom v klubu, pri čemer je NK Get Power iz
ciljih sta oba mlada nogometaša enakega mnenja in ne skrivata svojih načrtov, povezanih z nogometom. Najprej se želita dokazati v klubu in reprezentanci,
SMUČARSKI KLUB LUČE
Dve medalji na mednarodni
tekmi
Na največjem tekmovanju v alpskem smučanju za otroke, trofeji Topolino, v dolini Rendena v Italiji je slovenska otroška reprezentanca v razvrstitvi ekip osvojila drugo mesto za Avstrijo, tretja je bila ekipa Švice. Mladi slovenski smučarji so osvojili dve zlati ter po eno srebrno in bronasto kolajno. S slednjima se ponašajo v smučarskem klubu Luče. Srebro je v kategoriji starejših deklic pripadlo Urški Ahac v slalomu, bron pa pri mlajših dečkih Andražu Pogla-diču v kombinirani tekmi.
v Italiji
Nova kombinirana disciplina združuje slalom s kratkimi količki, veleslalom ter valove in dvignjene zavoje v slogu krosa. Priredili so jo le za mlajše deklice in dečke namesto slaloma, v njej pa do izraza pride splošno smučarsko znanje namesto za tako mlade smučarje manj primernega .specialnega slalomskega treninga. NaTopolinujeletos nastopilo blizu štiristo mladih smučarjev iz več kot štiridesetih držav.
Marija Sukalo
Tako Delamea kot Bizjak sta člana izjemne generacije iz Celja, od koder prihaja kar šest reprezentantov. Antonio je svojo nogometno pot pri malih šampionih celjskega Publikuma tudi začel, Jaka pa prihaja iz šole mozirskega Elkroja. V lanski sezoni sta s svojo ekipo osvojila naslov prvaka MNZ Celje, reprezentanca celjske zveze pa je z Antoniom vglav-ni vlogi osvojila še naslov državnih prvakov. Tudi v letošnjem prvenstvu jim zelo dobro kaže, naslovjesenske-ga prvaka stremi točkami prednosti pred Mariborom pa samo dokazuje dobro organiziranost in strokovno delo trenerja Žilnika.
Po reprezentančnih izborih v Kidričevem in Ljubljani ter petdnevnih pripravah v Ankaranu sta Delamea in Bizjakzadovoljila vsa pričakovanja glavnega trenerja Matjaža Keka, ki juje uvrstil v izbrano vrsto za gostovanje na Irskem. Pred odhodom v Dublin sta povedala nekaj o svojih prvih reprezentančnih izkušnjah.
Antonio Delamea: »Pogoji dela pod vodstvom reprezentančnega trenerja Keka so zelo dobri. Vse je profesionalno, disciplina na nivoju, kakor tudi umirjen pristop trenerja
na igrišču. Njegove taktične zamisli so nekoliko drugačne od tistih v klubu, vendar sem se nanje in na novo igralno mesto zadnjega veznega hitro privadil. Da so me izbrali za kapetana reprezentance, mi po eni strani veliko pomeni in sem zelo ponosen, po drugi pa se zavedam odgovornosti. Upam, da bom s svojo igro upravičil tako zaupanje soigralcev kot vodstva reprezentance.«
Jaka Bizjak: »Glede pogojev dela in trenerja reprezentance je Antonio povedal že domala vse. Za razliko od njega sem bil nad svojo uvrstitvijo v izbrano vrsto kar malce presenečen, saj sem pri Šampionih le slabi dve leti. Je pa res, da sem
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Veliko zanimanje za smučanje pri najmlajših
Ob zaključku tečaja so bili zadovoljni tako udeleženci kot njihovi starši (foto: Damjana Paulič)
Antonio Delamea (levo) in Jaka Bizjak sta si z dobrimi igrami izborila dres z državnim grbom
(foto: Franjo Pukart)
Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje je januarja in februarja pripravil začetne in nadaljevalne tečaje smučanja za otroke. Štirje začetni in nadaljevalni tečaji so potekali na smučišču na Brdcah, kjer seje po besedah predstavnice kluba Damjane Paulič vijuganja in umetnosti drsenja učilo več kot sto otrok. Najmlajši udeleženci so šteli šele tri leta. Desetim otrokom so učitelji smučanja omogočili brezplačno vadbo.
V Gornjesavinjskem smučar-
skem klubu z zadovoljstvom ugotavljajo, da je zanimanje za smučanje pri otrocih izjemno veliko. Uspešno delo učiteljev je bilo nagrajeno z nasmejanimi obrazi otrok in prikazanim znanjem zadnji dan tečaja, ko so se otroci preizkusili v vožnji med vratci. Vsi udeleženci so ob zaključku tečaja prejeli diplome o uspešno opravljenem tečaju in sladke dobrote, ki sojih organizatorjem priskrbeli prijazni sponzorji.
Marija Sukalo
Celja res pravi šampion in vesel sem, da sem tudi jaz zraven.«
Na vprašanje o njunih željah in
sledi nadgradnja v članski konkurenci, mogoče pa jima kdaj uspe tudi igranje v tujini. Seveda je zaenkrat na prvem mestu šola, usklajevanje urnika med šolo in nogometom pa jima uspeva le ob polni podpori staršev in najbližjih, ki so še kako zaslužni za uspehe svojih sinov in vnukov.
Franjo Pukart
Zanimivi, čudoviti sokrajani - Mozirjani
Spoštovani, ko sem sredi lanskega leta vsvojih zadnjih vrsticah »Radost, veselje, zadovoljstvodejal, daje Mozirjanu pisati o lepem - kakor kakšen privilegij... Ker daje vtem kraju pač toliko lepega (bilo je na tisti prijateljev izziv). Kasneje so mi nekateri tukajšnji krajani, krajanke, občani, znanci - bralci Savinjskih novic predlagali, da bi bilo kar prav, če bi tisto izrečeno misel, trditev (o toliko lepem v Mozirju) še podkrepil s kakšnim konkretnim primerom, npr. z osebo ... Seveda, da to z veseljem postorim. Saj so tu kot na dlani taki primeri. Lepi. Prelepi. Zanimivi, da rečem, občudovanja vredni...
V mislih se mi ponuja kar več imen z različnih področij aktivnosti, dejavnosti, v katerih so uveljavljeni. Se ve, da najprej omenim tukajšnjega starosto, modreca, g. Aleksandra Videčnika. Jezanimiv,čudovit sokra-jan, Mozirjan. Vsega spoštovanja in občudovanja vreden. Vsestransko aktiven. Intelektualec. Znan dolgoletni zbiralec »kulturnega blaga iz zgodovine« Zgornje Savinjske in Za-drečke doline. Narodopisec. Pisatelj. Mojster besedne umetnosti. Avtor več deset napisanih in izdanih knjig (z vsebino zbranega, urejenega narodopisnega blaga) iz te doline. (Zato sem o njem, g. Videčniku, pred leti v drugem časopisu zapisal z naslovom »Zgornjesavinjčani imamo svojega Valvasorja«),
In pravje, da se v dovoljni meri zavedamo te sreče, daje ta - g. Videčnik prav tu - v naši sredini. Da tu živi in bogato uslvarja. Se tu razdaja, izgoreva -za ljudi into dolino... In bognedaj, da bi se pozabilo, spregledalo, prezrlo še drugo plat njegove pozitivno veličastne osebnosti... (Njegov posnemanja vreden čut za skupnost... Vzajemnost... Solidarnost...). Rad sem konkreten in povem, da je g. Videčnik vse tiste napisane in izdane
-	natisnjene knjige, katerih je na desetine, poklonil, podaril Mozirjanom, dolini - (v knjižnici Zavoda za kulturo v Mozirju). Čudovita gesta. Vzorno dejanje. Vredno posnemanja. Vse to izpričuje njegovo genialnost... Neizmerno veličino, širino in globino čutenja, uma, razuma, velikega duha...
Druga oseba, ki bi jo tu omenil, je krajanka, dokaj medijsko prepoznana, mlada (moderna) glasbenica, gospodična Alija Omladič... Je trenutno, da rečem, prava »medijska zvezda«! Navdušuje, privlači in jo občuduje tako mlado, srednje in starejše poslušalstvo in gledalstvo... Ta čas je domala osvojila skoraj vse. Javne medije (radiotelevizijo, časopisje, revije, itd.). Je skorajda domala povsem v ospredju te »srenje« - tj. na svojem glasbenem področju aktivnosti. Prevladujoče občinstvo (gledalci, poslušalci) ji laska s svojimi pozitivnimi mnenji nad dokaj posrečeno usklajenimi vsebinami, elementi v nastopih (glasba - ples
-	gibanje - maska, oblačila). Množice sojo sprejele kot tako - moderno. In seveda, mediji... Gredo ji iskrene čestitke za tako uveljavitev, silovit prodor na vrh in njen obstanek...
Naslednji sokrajan, ki mi sili vospred-je misli, da ga tu omenim, je spoštovani, cenjeni likovni uslvarjalec, samouk 60 letni g. Jože Kramberger. (Likovni kritiki o njem, njegovi likovnosti, pravijo, da je dokaj čisti realist...) Je s 40 letnim uslvarjanjem portretov, tihožitij, pokrajin... itd. Še posebno prepoznavno, poudarjeno, paje njegovo ustvarjanje v upodabljanju »hlebcev kruha« Saj setu in daleč na okoli identificira (njega prepozna) z besedami: to je tisti, ki slika kruh! In še zanimivost Njegova biografija mladosti - »s patino!« je domala v potankosti identična
-	po krutosti - z mojo... Le daje med nama v razkoraku eno desetletje.
Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje
Muzej v Gornjem
V vašem časopisu (24.2.2006) sem zasledil v rubriki »pisma bralcev« članek S. Kobetiča iz Zavoda za turizem občine Gornji Grad o Muzeju v Gornjem Gradu. Pred tem (3.2.2006)je v isti rubriki pisaltudi J. Mavrič o podobnem vprašanju.
Iz članka g. Kobetiča sem zvedel, daje »Štekl« prešel v last ljubljanske škofije. Kako seje lahkoto zgodilo, saj »Štekl« ni sakralni objekt in ga cerkev za svojo izvorno dejavnost ne
Gradu - tretjič
potrebuje. Za Gornji Grad paje vidni kulturni spomenik, ki služi za pomembno kulturno dejavnost v kraju. Saj so v denacionalizacijskih postopkih še druge rešitve, ne le vračanje v naravi. Denacionalizacija bi se lahko zaključila tudi v obliki odškodnine, ki bijo poravnala država, oz. njeni skladi. Kdoje bil v postopku vračanja bolj trmoglav, cerkev ali občina - če se je sploh potegovala za ta objekt? Javnost, niti v naši dolini, o tem ni bila
obveščena, kaj o tem menite v vašem časopisu?
Drugo, kar meje zmotilo v članku g. Kobetiča je usoda muzejskih zbirk, kjer piše, da so »vse zbirke v Muzeju privatna last«. Sam sem že davnega leta 1987 podaril etnografsko zbirko mojega očeta Jožeta Tratnika kraju, oz. občini, ki je takrat ustanavljala etnografsko zbirko. O tem imam tudi potrdilo s spiskom podarjenih eksponatov, seveda z
Blišč i
Motite se, gospa direktorica Centra za socialno delo. Nadljudje nam vladajože danes in resjim ni marza stiske in težave posameznika. Dva takšna nadčloveka imamo tudi iz naše doline (Zamernik, Presečnik) in kaj sta naredila, takoj sta pozabila na nas, od Soteske do Logarske.
Vsi ti nadljudje samo govorijo, kaj je treba in kako bo treba, da bi pa vsem šlo v naši dolini lepo, pa nihče ne naredi ničesar. O ja, država za svoje uslužbence poskrbi, občine za svoje tudi, tisti, ki pa vse to plačujemo, bomo pa kmalu tako kot pust-naki na pepelnično sredo, jedli
zadržkom, da se mora prej urediti status zbirke. Sedanja dogajanja pa kažejo, da to še sedaj ni urejeno in če se ne boste mogli dogovoriti, vzamem zbirko z veseljem nazaj. Sporazumevanje je resda pogosto težavno, vendar boste do odgovora morali priti, velika škoda bi bila za kraj in obiskovalce, če bi kulturne dejavnosti v »Šteklu« zamrle.
Zoran Tratnik Valjavčeva 5, Celje
beda
preste in senf iz kahle.
Tudi vas gospa direktorica, plačujem jaz in vsi, ki vdolini še delajo. Zato se potrudite, da bo denar, ki je namenjen pomoči potrebnim, tja tudi prišel. Včasih seje treba odločiti tudi po svoji vesti in ne samo po členih in zakonih.
Šah-mat, gospa direktorica.
Sašo Štiglic Attemsov trg 8, Gornji Grad
P.S. Verjamem in vem, da nista gospa Marija Drslvenšek in gospod Janez Mavrič, edina iz naše doline, ki jim nadljudje krojijo usodo.
Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vas išče.
Odšli ste tja, kjer ni gorja, kjer večna sreča je doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice
Katarine PUSTOSLEMŠEK
p.d. Zmbirtove mame (25.11.1911 - 27.2.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali za svete maše in sveče.
Zahvaljujemo se p. Marjanu Čudnu, namestniku p. provinciala za vzpodbude, v srce segajoče besede in vodenje cerkvenega obreda, vsem sodelujočim duhovnikom in ministrantom. Zahvaljujemo se dr. Kramer-jevi za njeno zdravljenje in obiske na domu, cerkvenim pevcem in pevcem moškega pevskega zbora Bočna, pogrebcem, praporščakoma, nosilkama križa in lučke ter govornici za poslovilne besede.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala.
Vsi njeni
ČRNA KRONIKA
•	OKRADENI ALPINIST
Logarska dolina: 26, februarja je državljan Hrvaške plezal po zaledenelem slapu v Matkovem škafu, V času njegove odsotnosti je nepridiprav vlomil v njegov avtomobil in iz njega odnesel denar, bančne kartice in vozniško dovoljenje. Hrvaški alpinist si bo izlet v Slovenijo prav gotovo zapomnil.
»	SMUKCI PROTI OSTALIM
Mozirje: Na pustni večer 28. februarja so se pred prireditvenim šotorom v Mozirju vnele razgrete glave. Člani pustne skupine Smrkci so se namreč sporekli z nekaterimi drugimi maskiranimi obiskovalci. Pretepalo se je okoli 20 oseb, ena pa je pri tem dobila lažje telesne poškodbe.
•	PREUŽITKAR
Rečica ob Savinji: V času zadnjega vikenda je neznani storilec vlomil v preužitkarsko hišo vPoljanah. Iz notranjosti je odtuji! dve stari sliki. V isti objekt je bilo vlomljeno že pred dvema tednoma le da so takrat izginile verige za traktor.
ZAHVALA
Ob slovesu naše stare mame
Ane MIKLAVC
p.d. Kolarjeve z Ljubnega ob Savinji (9.4.1920-23.2.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v času slovesa. Zahvala vsem zaizrečene izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju zdravstvenega doma Ljubno za nego in skrb, pevkam in pevcem, praporščakoma, gospodu dekanu, govornici in vsem, ki ste našo staro mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vnuka Franjo in Nado z družinama
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
SJORITU/s
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s. p.	jj
_____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 18_ j
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in hudi bolezni zapustil brat
Stanko FEKNER
iz Nazarij (1944 - 2006)
Od dragega pokojnika smo se poslovili na pokopališču v Slovenski Bistrici v petek, 3. marca 2006.	. '	/
Vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir rni zaželite.
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN
9. marca mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stanata
Franc TISOVNIK
iz Lenarta pri Gornjem Gradu.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Prisežem, da poleti ne bom več kidal snega, pa če ga bo za dva metra!
TUDI PUSTNI VEČ, KAR JE BIL...
“Menim, da bi morali biti pustnaki aktivni, dokler ne bi odgnali zime iz dežele,” reče Bepo.
Simen kima: “Mogoče bi to šlo, če jih le za prvomajske praznike ne bo preveč na dopustu.”
PIHALNI MEH
Frenkje prišel na praznovanje 30-letnice godbe kar s frajtonarico. Ker so ga vsi čudno gledali, je pojasnil: “Meh spušča že toliko “lufta”, da je moja harmonika pravo pihalo.”
BRALNA ZNAČKA ZA TELOVADBO
“Odrasli so čisto nori!” odreveni Nejček ob novici: “Zdaj so si izmislili še bralno značko za odrasle! Pa sem mislil, da bom rešen glavnih problemov v življenju, ko končam šolo!”
“A misliš resno?” ga vpraša sošolec.
“To še ni vse. Kot da to ni dovolj, sem pri očetu našel še delovni zvezek za telovadbo!”
“Kako pa zgleda telovadba za odrasle?”
“Tako naporna je, da morajo biti ženske moškim zraven v pomoč. V knjigi so vsi po parih. Že po tem, da sploh niso oblečeni, se vidi, da jim mora biti res vroče.”
“Kako pa je naslov temu delovnemu zvezku?”
“Kava cukra .... Kama sutra ...ali nekaj takega...”
ODKRITE ŽELJE
Prodajalka še enkrat vpraša žensko, ki se razgleduje po pohištvenem salonu: “Kakšen tip postelje ste rekli, da si žejite v spalnici?”
Ženska ne odmakne oči od bližnjega prodajalca in reče razmišljeno: “V spalnici si želim tegale tipa v postelji ...”
Blenda Tavrl
DOBRA LETINA
Občni zbor gasilcev poveljnik zaključi z besedami: “Upamo, da bomo tudi letos imeli srečo kot lani, ko poleti ni bilo potrebno gasiti dimniških, pozimi pa ne travniških požarov.”
HRIB V DOLINI
Na občnem zboru planincev predsednik ugotavlja: “Lani se zaradi slabega vremena nismo uspeli povzpeti na marsikateri vrh.”
“Res je bilo nepozabno,” reče njegova žena. “Tudi jaz upam, da bo letos lepše vreme, da ne boš visel kar na meni.”
ZGODOVINA SE NE PONAVLJA
Nejček na poti domov iz šole ugotavlja: “Škoda, da se nisem rodil pred 300 leti...”
“Zakaj?” ga vpraša Lidija.
“V Nazarjah so praznovali 220-letnico frančiškanske ljudske šole. Si moreš misliti, kako lepo je moralo izgledati življenje pred tem brez matematike!”
POZABIL CELO NASE
“Za vsak tekmo veš, kdaj so jo kateri nogometaši odigrali, na 8. marec se pa sploh ne spomniš!” očita žena možu.
“O, madonca, pa res! Čisto sem pozabil, da je v sredo igral Arsenal proti Realu. Še na videorekorder si nisem posnel tekme!”
Hubert, kaj če bi vseeno raje izpolnil obrazec za dohodnino?
2pS Cvetke J» koprive
{irfsJ- ------------
PARADA
Pustni župan Drago Poličnik (levo): »Nalij do vrha in ne pozabi, da bi lahko tudi omotični ešaloni mozirskih pustnakov sodelovali na planirani državni vojaški paradi!«
Koalicijski poslanec Jakob Presečnik (desno): »Janša bi se verjetno strinjal, bojim pa se, da bi nas Drnovšek raje kot na parado vse skupaj poslal kot svoje posebne odposlance v Butale.«
(TEŽAVE POVZROČA ZASAVSKI MIROVNIK PRESS)
DOLGI PRSTI
Predsednik gornjegrajskih upokojencev Jože Božič (levo): »Toliko že vem, da izbrisan nisi, si pa dovolj prebrisan, da mi izmakneš v potu obraza privarčevane prihranke.«
Pomiloščeni Pust Gornjegrajski (desno): »Za kaj takega sploh nisem primeren, saj imam predolge prste, da bi brodil po tvojem plilvem žepu.«
(UPRAVIČENO NA PROSTOSTI PRESS)
ZVEZDNI SIJAJ
Naj občanka občine Nazarje Vanja Hofbauer (desno): »Jaz sem je že navajena, ti pa le pazi, dati medijska slava ne stopi preveč v glavo...«
Naj občanka občine Ljubno Jasmina Jurič: »Glede slave ne bo problemov, bolj se bojim, da bo sitnosti v glavi povzročilo tole vino.« (KEBROV SINDROM PRESS)
		V 	 i .T ^ ■l| - "N,. * . , \ IfL' > ^ M ■ l^ ^rlSL Éù « ' J^fS rX9H n'V )séf -ilji • )/ \ ž»drSMCliL 'v... • •;v- - \M					SESTAVIL PEPS POSODA ZA NAPAJAN- JE ŽIVALI KUBANSKI PISATELJ- REINAL- DO REKA V ITALIJI TRK VOZIL OD ZADAJ	VNETJE SLUZNICE	JAVNI GOVORNIK (KNJIŽ.)	SLOVENSKI SMUČAR (MLEKUŽ)	VARIANTA	GOGOLJEV JUNAK (BULJBA)	SENČNA SEVERNA STRAN
J'	SLOVENSKA UGANKARS- KA REVIJA	STANJE OGRAJENE- GA	NARAVA, ČUD	BARVA IGRALNIH KART					MESTO NA OTOKU HONŠUJU			
				VNEMA, ZAMAH, POLET					SLOVENSKA PEVKA (RUPEL)			
PREDSTAVN. DRŽAVE V DRUGI DRŽAVI							VZDEVEK RADKA POLIČA				ČAS PRED VEČEROM (KNJIŽ.)	ODŠKODNI- NA ZA OBRABO
							CELULOIDU PODOBNA UMET. SNOV					
KDOR IGRA, AKTER								REKA V JUŽNI AMERIKI				
								MESTO V PELAGONIJI				
SLOVENSKI MODNI OBLIKOVALEC- ALAN										RUDOLF BARŠAJ		
										DRAGO IBLER		
	REKA V ANGLIJI					POLITIČNI VODITELJ, VODJA						
	TANEK DELEC TKANINE					AMERIŠKA IGRALKA- ELLEN						
VINKO JELIČ			HRVAŠKI PARLAMENT						SLOVENS. RTV-NAPOVEDOVAL. (BaŠ)			
			OTOŠ. DRŽAVA NOVA GVINEJA						KRAJŠE IME KONSTANTIN			
SLOVENSKI MATEMATIK- JOŽE				NAVADNA MARJETICA						VOJIN BAKIĆ		
										KRAVA Z VELIKIMI ROGOVI		
				PRITRDIL- NICA								
MESTO IN REKA V SIBIRIJI							ŠVEDSKI DRAMATIK- LARS					
							GRŠKA BOGINJA NESREČE					
OBUVALO Z NASTAVKI NA PODPLATU ZA NOGOMET								MESTO NA JAPON. OTOKU ŠIKOKU				
								ROBERT SCOTT				
ZNAMKA NEMŠKIH MOTOCIK- LOV				PLIN BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA, DUŠIK								
OTILIJA (KRAJŠE)				ŠPANSKO ŽENSKO IME					PISANA TROPSKA PAPIGA			
Portal Savinjska doline
MINI SLOVARČEK:
ARENAS- Kubanski pisatelj- Reinaldo NOREN- Švedski dramatik- Lars ANADIR- mesto in reka v Sibiriji NAPO- reka v južni Ameriki AVON- reka v Angliji
Walker
Avto
GALANT
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Napovednik
•	Petek (10. marec), ob 19.00. Kulturni dom Rečica
Premiera gledališke igre Darilo za rojstni dan_____________
•	Petek (10. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
I. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Slovenica-AG Kravos Nova Gorica____________________________
•	Petek (10. marec), ob 19.00. Galerija Velenje
Odprtje kiparske razstave ivan Napotnik (1960 - 1988)
•	Sobota (11, marec), ob 19.00. Osnovna šola Lepa Njiva
Premiera gledališke igre Klinika Tivoli d.o.o._____________
•	Sobota (11. marec), ob 11.00. Kulturni dom Bočna
Območno srečanje otroških gledališč Küpe klope
•	Ponedeljek (13. marec), od 10.00 do 18.00.
Ljudska univerza Velenje
Predstavitev središča za samostojno učenje_________________
•	Ponedeljek (13. marec), ob 18.00. Restavracija Pod Jakcem Velenje
Prireditev Športnik leta 2005_______________________________
•	Torek (14. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Sovica spoznava svet______________
•	Sreda (15, marec), ob 17.30. Knjižnica Ljubno
Pravljična ura za otroke: Jaz sem nekaj posebnega___________
•	Četrtek (16. marec), ob 19.00. Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Tunizija: Osvajanje z bandirjem
•	Petek (17. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Zabavno glasbena prireditev Med prijatelji..._______________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam teličko sivko, težko 130 kg, za nadaljnjo rejo; tel. 583-54-04.
Prodam mlado kravo za zakol, tel. 584-14-34.
Prodam psa, mešanec med škotskim in nemškim ovčarjem; gsm 041/231-311.
Prodam teličko sivko,staro8tednov, za nadaljnjo rejo; tel. 584-34-87. Prodam zajce (križanci med domačim in farmskim), primerni za nadaljnjo rejo; tel. 583-13-22.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo - telico, dobro mlekarico, IS A kontrole; gsm 041/783-676.
Kupim teličko, teden staro, dobrega porekla; tel. 584-4452.
Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; 031/533-745.
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg in 300 - 400 kg bika; gsm 031/ 676-833.
DRUGO - PRODAM
Prodam silažne bale, druga košnja; tel. 839-47-59.
Prodam video kamero sony VE 12, (handycam), stara 1 leto, nerabljena z nekaj dodatne opreme; gsm 031/640-862.
Ugodno prodam okrogle silažne bale; gsm 051/207-273.
Prodam okrogle silažne bale; gsm 041/783-433.
Prodam letne gume za ford escort in VW polo; gsm 031/428-861. Prodam alu platišča 14 col 98 mm med vijaki z gumami; gsm 031/ 205-369.
Prodam hlevski gnoj skladiščen 1 leto; gsm 041/377-756.
Prodam traktor renault, letnik 89, 70 Km, 3700 ur, cena po dog.; gsm 041/318-702.
Ugodno prodam prsno chicco ses-alko z regulacijo; gsm 041/440-717.
PODARIŠ-PODARIM	f
Podarite ali prodate po simbolični ceni alfo do 50 I, lahko je poško-
dovano. Gsm 031/263-019.
VOZILA - PRODAM
Prodam golf jxd, 1.91, dobro ohranjen, cena 300.000 sit; gsm 041 / 277-006.
Renault 5 campus, i. 90, reg. do 31.12.06, dobro ohr., cena 330 EUR; tel. 583-12-34.
Prodam motorno kolo aprilia RS 50, let. 2004, prevož. 2000 km;
gsm 041/637-526.
Prodam golf 2, let. 91, 5 vrat + prestav, dobro ohr., cena po dog.; gsm 041/231-311.
Prodam fiat tipo, I. 1994, bele barve, športni izgled; gsm 041 / 414-729.
NEPREMIČNINE
Kupim hišo v Gornjem Gradu; gsm 041/281-368.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/584-51-94.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
MIZARSTVO ČASL
Izdelujemo kvalitetna masivna notranja in zunanja vrata po naročilu. Tel. 03/839-46-09, gsm 070/711-146.
Rajko Časi, s.p., Prihova 46,3331 Nazarje.
POLAGANJE PLOŠČIC
Iščete kvalitetnega izvajalca ali pa samo nasvet? Gsm 041/483-692, tel. 03/838-81-33.
Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji.
STARINSKE SKRINJE
in drugo starinsko pohištvo ter predmete odkupujem. Gsm 041/ 623-165.
Jurjevič Jože, Ig 229,1292 Ig.
ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke, bora, macesna in bukve. Informacije na telefon 031 / 649-751 ali 03/839-51-20.
Časles d.o.o. predelava in trgovina z lesom, Praprotnikova ulica 6,3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. RAČUNOVODSKI SERVIS Ponujamo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o., Na trgu 7, 3330 Mozirje.
Tkavc Sabina s p.
Pneumatic center
Bliža se čas za zamenjavo letnih gum!!!
Tokrat vam nudimo veliko izbiro pnevmatik in po
,	»M. „ ..„ „	naročilu tudi ALU platišča.
LESARSKA CESTA 45, NAZARJE
Of) 839.16.40) ODPRTO:
>: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure
Avtoa*

Ponudba rabljenih vozil
MAZDA AS VELENJE
Telefon: 03/891-90-77, Cesta Simona Blatnika 20
UGODNO FINANCIRANJE!
Mazda 323 F 1.4 (trenutno ni fotografije)
Letnik:1999, prev.103000 km, srebrna barva (kov.), bencinski motor, 1324ccm, 54 kW, ročni menjainik(5 pr.)
Mazda 6 2.0i TE - UGODNO
Letnik: 2002, prev. 42.000 km, modra barva (kovinska), bencinski motor, 1999 ccm, 104 kW, ročni menjalnik (5 pr.),
KI IMA
Mazda Tribute 2.0i 16V 4X4 TE
Letnik: 2001, prev. 67.000 km, beige barva (kovinska), bencinski motor, 1989ccm, 91 kW, ročni menjalnik (5 pr.), pogon 4x4, KLIMA
89.1 MHz
au
Tj H) d ,
Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00.
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
03/ 5832-937
-/±vmsout
fRELAJtS
RELAX'
041-698-252
TEČAJ CPP
Sreda. 15.marec ob 17.00
(V gasilskem domu Moziije)
-	Smo konkurenčni, prijazni in dostopni za vsakogar ■ Brezplačen tečaj za dijake in študete
-	Nudimo Vam Relaxovo posojilo do 24 obrokov
-	Ura vožnje v paketu 2800 SIT
-	Popust za brezposelne
Vpis vsak dan na tel:03/5832-937,041-698-252 ali na dan tečaja I
Mazda 6 SPORT 1.8 TE - UGODNO
Letnik: 2005, modra barva (kovinska), bencinski motor, 1798 ccm, 88 kW, ročni menjalnik (5 pr.), KLIMA
Mazda 626 Wagon 2.0 16V - UGODNO
Letnik: 1998, prev. 170.000 km, zelena barva (kovinska), bencinski motor, 1998ccm, 85 kW, ročni menjalnik (5 pr.), KLIMA
Mazda B-2500 TD 4X4 TE- UGODNO
Letnik:2004, črna barva (kovinska), diesel motor, 2500 ccm, 80 kW, ročni menjalnik(5 pr.), pogon 4x4, KLIMA
Mazda 3 CD 110 GT NAVI
Letnik:N/A, siva barva (kovinska), diesel motor, 1560 ccm, 80 kW, ročni menjalnik (5 pr.), KLIMA
Citroen C-5 3.0 V6 UGODNO
Letnik: 2001, prev.116000 km, črna barva (kovinska), bencinski motor, 2978 ccm, 152 kW, tiptronic, KLIMA
Daewoo Nubira I11.6 RATIO SX
Letnik: 2000, prev. 60.000 km, temno modra barva (kovinska), bencinski motor, 1598ccm, 78 kW, ročni menjalnik (5 pr.), KLIMA
Ford Escort 1.6116V - UGODNO
Letnik: 1997, prev. 129.000 km, bordo rdeča barva (kovinska), bencinski motor, 1598 ccm, 66 kW, ročni menjalnik (5 pr.)
Ford Focus 1,6 SLO - UGODNO
Letnik: 1999, prev. 103.000 km, svetlo zelena barva (kov.), bencinski motor, 1598 ccm, 74 kW, ročni menjalnik (5 pr.)
Novi Fox. Mali veliki frajer.
Že od 1.820.000 SIT.
Za moderne. Zabavne. Za mlade po srcu. Novi Volkswagen Fox je kot nalašč za vse ljudi z okusom. Bodite med njimi!
Slika je simbolna. Skupna poraba: 6,0 - 6,81/100 km. Emisije C02:144 -163 g/km.
Informativne cene so preračunane po centralnem paritetnem tečaju za EUR ( 1 EUR )- 2:49.640 SIT_
Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
Celie - skladišče
D-Per
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: am.miklavc@email.si
Q_ Q- O- Q_ >C/3
? 7/2006 BREZPLAC
5000018337,10
COBISS 0
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo.
Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 17. marca, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
AM.MIKIAVC
;a Izmed prispelih predlogov ne Izbere za ime
Nizka 21, 3332 Recica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
Predlagajte ime za novi hotel pod Venisami!
Ob izteku akcije »Predlagajte ime za novi hotel pod Venišami« je lastnik hotela pregledal prispele predloge in se odločil, da:
.a />*
BS
" -L* . L ^
3 darilne pakete izdelkov Caffe-Tropic za 3 dobre predloge prejmejo:
Janez Kuhar, Varpolje 102 log: Katarina)
Miklavc, Cesata IV/25, Velenje log: Naturi prask, Gavce 76 (predlog: Claro Tropicana),
paketov kave Caffe-Tropic prejmejo: omija Go vek, Okonina 5 a; Franc Nerat, Luče 93; Janez està na Rožnik 49, Mozirje; Franc Cajner, Pusto Polje 19; Zdenko Purnat, Zg. Dol 89, Gornji Grad; Milena Zavolovšek, Lačja vas 18; Urša Kotnik, Cesta XIV, divizije 10, Velenje; Ivan Pavlič, Sp. Pobrežje IS; Peter Hudej, Lepa Njiva 18; Katja Smodiš, Bočna 56; Jože Slapnik, Kokarje 7; Ivica Repenšek, Rore 1, Gornji Grad; Zora Štrucl, Pusto Polje 26; Jože Vučko, Sp. Pobrežje 3; Nives Krebs, Luče 48; Štefan Zajc, Okonina 3; Štefan Pavič, Novo naselje 26, Gornji Grad; Ana Petek, Aškerčeva 43, Mozirje; Manja Remšak, Sp. Pobrežje 18; Rudolf Pahovnik, Tajna 3, Gornji Grad.
obitnikom nagrad iskreno čestitamo, vsem, ki ste ostali svoje predloge, pa se zahvaljujemo za sodelovanje!

OSREDNJA KNJ. CELJE