11263360______ COL03JEVE inFOTlilACuE Se. II LETO 2 NOVEMBER 1973 OB 29. NOVEMBRU - PRAZNIKU NAŠE REPUBLIKE Ko si bomo ob 29. novembru čestitali k 30-letnici ustanovitve naše države, bomo imeli v mislih tudi njen celoten razvoj. Kot je znano, je naša družba samoupravna družba delovnih ljudi, ki razpolaga z vsemi pravicami in dolžnostmi. Zato se kaj lahko zgodi, da se večkrat ne zavedamo pravilno, kaj je pravica in kaj je dolžnost. Ob zadnjih ustavnih razpravah je prišlo do zanimivih prepričanj. Samoupravljanje smatramo vsi kot pravico delovnega človeka, da aktivno posega v dogajanje v o-kolju, v katerem se nahaja, kot tudi v dogajanje v celotni družbi. Vendar pa to ni pravica, ampak dolžnost. Poglejmo si, kako te stvari tečejo v naši tovarni. Večkrat slišimo razgovore, da nekdo nima časa sodelovati ZDUŽEVANJE V BRANŽNI ORGANIZACIJI Že v prejšnjih številkah našega glasila smo omenjali priprave za združevanje kemične industrije. Tako vam je znano, da bo v dneh okrog 15. novembra končno podpisan samoupravni sporazum o združevanju slovenske kemične industrije, ki v prvi fazi obsega preko 40 organizacij združenega dela. Ta samoupravni sporazum pravzaprav predvideva samo ustanovo poslovnega združenja, ki naj bi bila prva faza združevanja celotne kemijske industrije. Okrog 15. novembra bo torej svečan podpis tega samoupravnega sporazuma, obenem pa bo tudi prva seja delavskega sveta združenja, za katerega smo izvolili na našem delavskem svetu Koprol Maria, dipl. inž. in Barle Natašo, dipl. inž. kot njegovega namestnika. To združenje bo imelo tudi 5 odborov, v katerih bodo s tovarniške strani delali sledeči tovariši: Odbor za raziskave - Šinkovc Branko, dipl. inž. , Odbor za kadrovske zadeve - Pevec Rihard, varn. inž. , Odbor za marketing - Lešnik Jolanda, Odbor za ekonomske zadeve - Sorjan Alfred in Odbor za organizacijo - Svoljšak Janez. Ne glede na to združevanje, ki se pripravlja v okviru celotne kemične industrije, pa se bo naše podjetje po sklepu delavcev združevalo tudi v branžno organizacijo, v kateri bodo poleg naše sledeče delovne organizacije: "Donit", kemična industrija Medvode, "Helios", kemična industrija Domžale, "Melamin", kemična industrija Kočevje ter Industrija gumijevih in usnjenih izdelkov "Sava" Kranj. Osnovne priprave za združevanje v to branžno sestavljeno delovno organizacijo sta pripravili 2 komisiji, ki sta dosedaj, ko to poročamo, uspeli pripraviti predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega de- v političnih forumih ali organih upravljanja, ker ima izven rednega delovnega časa še druge obveznosti ali pa da je kot strokovnjak dolžan opravljati le svoje delo, torej delo, ki mu je začrtano s sistematizacijo delovnih mest in naj se s politiko in problemi samoupravljanja ukvarjajo drugi. To vsekakor ni pravilno. Delovni človek kot subjekt pravic in dolžnosti ni dolžan opravljati le tistega dela, ki ga ima v opisu svojega delovnega mesta, ampak se mora aktivno vključevati v samoupravljanje in v razčiščevanje političnih problemov. V nasprotnem primeru lahko pride do nove oblike izkoriščanja človeka po človeku. Vemo, da politično delo predstavlja precejšnje breme in vzame precej časa tudi izven rednega 8-urnega dela. Tak delavec, ki noče sodelovati v organih upravljanja ali v političnem delu, ki je za vsako delovno skupnost nujno potrebno, torej hote ali nehote izkorišča svojega delovnega tovariša, ki se je pripravljen angažirati in žrtvovati svoj prosti čas za interes delovne skupnosti. Mnenje, da je dober strokovnjak, ki ne opravlja tudi drugih z ustavo točno deklariranih del, opravil svoje delo, torej ne drži in je zmotno. Šele takrat, ko si bomo k prazniku republike čestitali v prepričanju nas vseh, da se vsi zavedamo svojih dolžnosti, bo ta čestitka iskrena. la, obenem pa tudi vrsto analiz, ki jih v nadaljevanju tega sestavka objavljamo. V tej številki nimamo namena poročati o samem predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju, ker bo Svoljšak Janez, ki je član ene od komisij, pripravil obširnejšo razlago samoupravnega sporazuma za naslednjo številko. Želimo vam prikazati le nekaj osnovnih podatkov vseh 5 tovarn, ki so razvidni iz navedenih tabel. Menim, da so podatki tako obširni, da si bo vsakdo izmed vas lahko ustvaril sliko, kaj bomo z morebitnim združevanjem pridobili in kakšni so cilji našega združevanja. S tabel je razvidno, da imajo vsa branžna podjetja skupne interese po surovinski bazi, ki naj bi po prvih ocenah obsegale fenol, formalin, ftalan hidrid, topila in mehčala ter tudi druge petrokemijske produkte. Od velikosti investicij te vrste se giblje v razponu od 10 do 250 milijard starih dinarjev, kar predstavlja za vsako posamezno podjetje ogromen znesek za branžno grupacijo, pa bi bile take investicije lažje dosegljive. Bodoča branžna organizacija bi morala tudi izdelati skupen program perspektivnih vlaganj v organsko bazo in najti način za skupno investiranje za izvedbo tega programa. Kot je razvidno iz prikazov, predstavlja celotna branžna organizacija 5 726 delavcev, od tega 475 z višjo in visoko izobrazbo, cela branžna organizacija bi imela 147 milijard celotnega dohodka, 25 milijard izvoza, 7,5 milijard amortizacije in 8,8 milijard skladov. To pa je potencial, ki bi omogočal izvedbo investicij v bazno organsko maksomolekularno kemijo. Toliko za danes v premislek. Branžno organizacijo bomo podrobneje obravnavali v naslednji številki. v 000 N din COLOR HELIOS V s e b i n a Zaključni račun 1971 1972 Plan 1973 Zaključni račun 1971 1972 Plan 1973 1. Celotni dohodek 141.286 166. 188 197. 6 163. 280 224.915 298.267 2. Porabljena sredstva brez amortiz. 110. 026 125. 792 152. 010 124.952 178. 806 234.139 3. Amortizacija 3. 248 5. 423 5. 708 5. 021 7. 623 10.670 4. Dohodek 28.012 34.973 39. 758 33.306 38. 486 53.458 5. Družbeni proizvod (celotni dohodek -porabljena sredstva brez amortiz. ) 31. 260 40. 396 45.466 39. 028 46. 109 64.128 6. Število zaposlenih 463 495 530 489 528 570 7. Družbeni proizvod na zaposlenega 68 82 86 80 87 112 8. Bruto akumulacija (skladi + amort. ) 12. 342 18. 047 20. 289 14.411 16. 648 30. 573 9. Bruto akumulacija na zaposlenega 27 36 38 29 31 53 10. Vsi skladi 9. 094 12. 624 14.580 9. 390 9. 026 19.903 11. Poslovni sklad 4. 155 10.424 11. 785 7.437 5. 766 15. 233 12. Amortizacija na predp. stopnjo 1. 282 2. 026 2. 208 3. 347 5. 081 8. 000 13. Terjatve do kupcev 35. 260 33.211 35. 000 47.456 44. 183 56.000 14. Obveznosti do dobaviteljev 22. 533 19. 780 27.000 25. 646 25. 133 3. 000 15. Zaloge skupaj: 24.784 35. 086 33.500 35. 514 48. 481 1. 670 - material 13.315 22. 187 23.500 19. 581 33. 239 5. 000 - nedokončana proizvodnja 4. 567 6. 979 6. 000 2. 809 3. 622 5. 600 - gotovi izdelki in trg. blago 4. 571 4. 519 4. 000 9. 832 7. 040 1. 070 16. Poslovna sredstva 72. 295 108. 401 110.000 60. 161 81. 168 105.000 17. Kratkoročni krediti, dobljeni od bank in delovnih organizacij 8. 932 13. 087 18.000 ,21.430 32. 210 42. 000 18. Dolgoročni krediti za osnovna in obratna sredstva, dobljena od bank in delovnih organizacij 2. 244 2. 747 2. 700 8. 274 9. 512 17.200 19. Lastna sredstva (poslovni sklad in rezervni sklad) 97.479 110.011 113. 000 52. 873 60. 169 75.000 POSLOVNI USPEHI PODJETIJ - II v 000 N din DONIT MELAMIN Vsebina Zaključni račun 1971 1972 Plan 1973 Zaključni račun 1971 1972 Plan 1973 1. Celotni dohodek 141.181 190.102 232.100 78.261 111. 837 108.934 2. Porabljena sredstva brez amortiz. 91. 120 125.743 156.710 55. 366 83. 050 90.384 3. Amortizacija 6. 820 9. 876 13. 540 4. 220 5. 561 9. 517 4. Dohodek 43. 241 54.483 61.850 18.675 23. 226 21. 363 5. Družbeni proizvod (celotni dohodek -porabljena sredstva brez amortiz. ) 50. 061 64. 359 75.390 22. 895 28.787 18.550 6. Število zaposlenih 859 932 975 266 299 304 7. Družbeni proizvod na zaposlenega 58 69 77 86 96 61 8. Bruto akumulacija (skladi + amort. ) 19.381 24. 314 31.565 12. 816 14. 859 18.550 9. Bruto akumulacija na zaposlenega 23 26 32 48 50 61 10. Vsi skladi 12. 561 14. 438 18.025 8. 596 9. 298 9. 033 11. Poslovni sklad 9. 628 10.644 16.012 6. 779 7. 400 - 12. Amortizacija na predp. stopnjo 4. 398 6. 047 8. 655 2.463 2. 901 5. 775 13. Terjatve do kupcev 42.996 49.264 58.025 17. 214 24. 060 - 14. Obveznosti do dobaviteljev 22. 039 28.026 33.815 12. 921 12. 345 " 15. Zaloge skupaj: 39. 912 52. 077 64.988 13.461 19. 926 - - material 17. 172 27. 165 33.655 6. 311 13.437 " - nedokončana proizvodnja 3. 588 5. 412 6. 615 1. 924 1. 977 - - gotovi izdelki in trg. blago 15. 364 15. 152 18.560 5.025 4. 322 - 16. Poslovna sredstva 81. 055 105. 052 125.650 38.217 49. 317 - 17. Kratkoročni krediti, dobljeni od bank in delovnih organizacij 16. 035 22. 878 25. 000 5.899 6. 799 18. Dolgoročni krediti za osnovna in obratna sredstva, dobljena od bank in delovnih organizacij 12. 100 10. 029 15.000 10.624 15. 475 19. Lastna sredstva (poslovni sklad in rezervni sklad) 79. 187 92. 511 113.030 45. 986 54. 618 v 000 N din SAVA SKUPAJ Vse b i n a Zaključni račun Plan Zaključni račun Plan 1971 1972 1973 1971 1972 1973 1. Celotni dohodek 428.216 583.692 629.700 952.224 1. 276. 734 1.467. 125 2. Porabljena sredstva brez amortiz. 274.423 353.279 401.456 655.887 866. 670 1. 034.699 3. Amortizacija 25.707 25. 962 35.074 45.016 54. 445 74.509 4. Dohodek 128.086 204.451 193.170 251.320 355. 619 369.599 5. Družbeni proizvod (celotni dohodek -porabljena sredstva brez amortiz. ) 153.793 230.413 228.244 297. 037 410.064 431.778 6. Število zaposlenih 2. 778 2. 874 3. 347 4.855 5.128 7. 507 7. Družbeni proizvod na zaposlenega 55 80 68 61 80 58 8. Bruto akumulacija (skladi + amort. ) 53.905 96. 627 61. 030 112.855 170.495 162.007 9. Bruto akumulacija na zaposlenega 19 34 18 23 33 22 10. Vsi skladi 28.198 70. 665 25.956 67. 839 116.051 87.497 11. Poslovni sklad 20.075 55. 223 18.956 48.074 89.457 61. 986 * 12. Amortizacija na predp. stopnjo 14. 987 10.229 16. 996 26.477 26. 284 41.634 13. Terjatve do kupcev 124. 445 141. 664 117. 966 267. 371 292. 382 266.991 * 14. Obveznosti do dobaviteljev 59. 544 60. 557 40. 000 140. 683 145.841 103.815 * 15. Zaloge skupaj: 84.767 116. 749 103.555 198.438 272. 319 253.713 * - material 37. 560 59. 232 46. 027 93. 939 155.260 148.182 * - nedokončana proizvodnja 6. 948 10. 707 9. 508 19. 836 28.697 27.723 * - gotovi izdelki in trg. blago 33. 470 44. 443 45.554 68.262 75.476 69.284 * 16. Poslovna sredstva 216. 010 365.273 611.854 467. 738 709.211 952.504 * 17. Kratkoročni krediti, dobljeni od bank in delovnih organizacij 33. 897 31. 755 35.000 86.193 106.729 120.000 * 18. Dolgoročni krediti za osnovna in obratna sredstva, dobljena od bank in delovnih organizacij 56. 863 95. 727 194.425 90.205 138.461 229. 325 * 19. Lastna sredstva (poslovni sklad in rezervni sklad) 219. 913 294. 161 315. 117 495.438 611.470 616. 147 * Opomba: Podatki, označeni s * ne vsebujejo plana 1973 za podjetje MELAMIN! IZKORIŠČENOST KAPACITET V LETU 1972 Instalirane Izkoriščene Indeks kapacitete kapacitete izkoriščenosti COLOR 32. 400 23.507 72, 6 HELIOS 34.300 24.127 70, 3 DONIT 24.200 19. 687 81,4 MELAMIN 5.500 ton 3. 266 59,4 6.850.000 m2 4.405.172 64, 3 SAVA 28.330 25.563 90, 2 SKUPAJ 6.974.730 4.501.322 64, 5 v tonah 124.730 96.150 77, 1 v m2 6. 850. 000 4. 405.172 64, 3 OSNOVNI PODATKI ZA : PODJETJA BRANŽNE ASOCIACIJE VZETI IZ PLANA ZA LETO 1973 Celotni Celotni Število Visoka Višja dohodek Izvoz Amortizacija skladi zaposlenih izobrazba izobrazba Helios 298. 267 46. 004 10. 670 19. 903 570 48 18 Color 197.476 47. 234 5. 708 14. 580 530 31 9 Donit 232. 100 76.178 13. 540 18.025 975 31 42 Melamin 108. 934 14.200 9. 517 9.035 304 14 9 Sava 629. 700 66. 663 35.074 25. 956 3. 347 152 111 1.466.477 250.279 74.509 87.497 5. 726 276 189 POVPREČNI ČISTI OSEBNI DOHODEK ZA DECEMBER 1972 COLOR HELIOS DONIT MELAMIN SAVA 1. skupaj 2-9 2. 123 2. 350 1. 765 1. 712 2. 392 2. visoka strokovna usposobljenost 3. 760 3. 577 4. 160 3. 094 4. 145 3. višja strokovna usposobljenost 3. 271 3. 275 2. 761 2. 755 3. 208 4. srednja strokovna usposobljenost 2. 389 2. 529 1.627 1. 894 2. 600 5. nižja strokovna usposobljenost 1. 709 2. 278 1.462 1.453 6. visokokvalificirani delavci 2. 738 2. 276 2.860 2. 277 2. 504 7. kvalificirani delavci 2. 115 2. 154 1. 783 1. 829 2. 331 8. polkvalificirani delavci 1. 647 1. 930 1.484 1. 385 1.874 9. nekvalificirani delavci 1. 601 - 1.278 1. 264 1. 717 V 000 N din SKUPNI VEČJI DOBAVITELJI V LETU 1973 COL OR HELIOS DONIT MELAMIN SAVA SKUPAJ TUJI dobavitelji Bayer Leverkusen 2. 100 26. 000 17. 600 45. 700 Vianova Wien 4. 200 22. 000 26. 200 BASF Ludwigshaben 2. 900 2. 000 1. 295 6. 195 HOchst Frankfurt 1. 100 4. 738 1. 155 6. 993 BTP London 1. 500 1. 500 3. 000 ostali večji tuji dobavitelji: Blomimpex Pariz 6. 500 6. 500 A de s sin Milano 4. 500 4. 500 Bakelite Letmarke BDR 1. 660 1. 660 SIR Milano 2. 000 2. 000 Duroplast Chemic Neustadt 3. 525 3. 525 Francaise de s Matieres 6. 127 6. 127 IMEXCO Milano 7. 144 7. 144 Cartiera Ventura Milano 5. 954 5. 954 Rhone Poulenc Pariz 18. 000 18.000 Val Mehler Fulda 16. 800 16. 800 Starke Fabrik Schrutenhausen 10. 000 10.000 Herbol KOln 9. 000 9. 000 V 000 N din SKUPNI VEČJI DOBAVITELJI V LETU 1973 COLOR HELIOS DONIT MELAMIN SAVA SKUPAJ DOMAČI dobavitelji Saturnus Ljubljana - MGK Reka 12. 000 9. 600 21. 600 Melamin Kočevje 3. 000 2. 500 5. 500 INA Lendava 2. 800 1. 250 2. 700 3.451 10. 201 INA Reka 4. 500 2. 500 7. 000 Cinkarna Celje 3.800 4. 348 4.800 12.948 MB Lučani 7. 000 12.600 19. 600 Helios Domžale 800 800 Iplas Koper 1. 000 500 1. 500 Arbo Podgrad 1. 650 1.400 3. 050 Konteks Karlovac 4. 200 6.400 10. 600 Fabrika papira, Ivangrad 20. 500 13.200 33. 700 Petrol Ljubljana 5. 000 11.600 16.600 ostali večji domači dobavitelji: Sava Kranj 330 330 Donit Medvode 7. 570 7. 570 Viskoznica Ložnica 47. 000 47. 000 Tekstilindus Kranj 10.400 10. 400 INA Kutina 4.800 4.800 OKI Zagreb 11. 700 11. 700 IPU Zrenjanin 6. 500 6. 500 domači uvozniki inozemskega materiala: Metalka Ljubljana 6. 500 6. 500 Jugometal Beograd 4. 500 4. 500 Kovinotehna Celje 2.850 2.850 STRUKTURA ZAPOSLENIH 31.12.1972 po stopnjah strokovne izobrazbe COLOR HELIOS DONIT MELAMIN SAVA SKUPAJ 1. skupaj 2-9 510 . 543 994 308 2. 995 5. 350 2. visoko strokovna 29 49 29 10 104 221 3. višje strokovna 5 10 25 3 68 111 4. srednje strokovna 86 95 141 27 251 600 5. nižje strokovna 27 44 56 25 176 328 6. visoko kvalificirani delavci 23 15 26 3 48 115 7. kvalificirani delavci 170 82 204 42 556 1. 054 8. polkvalificirani delavci 145 14 494 66 138 857 9. nekvalificirani delavci 25 234 19 132 1. 654 2. 064 V 000 N din PODROČJE NABAVE COLOR HELIOS DONIT MELAMIN SAVA SKUPAJ Uvoz iz zahodno 1971 33.654 67. 716 24.428 16.471 77. 000 219. 269 evropskih držav 1972 36.845 95. 832 34.231 19. 166 90. 785 276.859 plan 1973 39. 000 120. 000 46. 365 27. 588 131.644 364.597 Uvoz iz vzhodno 1971 7. 447 4. 715 2. 072 - 11. 000 25. 234 evropskih držav 1972 4. 229 9. 161 2. 386 - 13. 215 28.991 plan 1973 9. 000 16. 500 3. 150 - 23.973 52. 623 Uvoz iz ostalih 1971 3. 500 - - - 33. 000 36.500 področij 1972 4. 100 - - " 36. 000 40. 100 plan 1973 7. 000 - - - 42. 000 49. 000 Vrednost domače 1971 31.570 45. 321 66. 610 18.891 39. 000 201. 392 nabave 1972 42. 370 65. 990 95. 749 43.432 42. 000 289. 541 plan 1973 53.000 87. 000 122. 560 36. 878 90. 408 389. 846 1971 76. 171 117. 752 93.110 35. 362 160. 000 482.395 1972 87. 544 170.983 132.366 62.598 182. 000 635.491 plan 1973 108.000 223.500 172.075 64.466 288.025 856. 066 RAZŠIRJEN SESTANEK OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Ob Bližnje vzhodni krizi so se med posamezniki pričele debate o tem, kdo je agresor, kdo je napade ne c itd. Pri tem pa je prišlo do tega, da so posamezniki pozabili v svojih razpravah na naša ustavna načela, ki deklarirajo našo zunanjo politično usmeritev in našo pripadnost politiki neuvrščenosti. Tako so včasih razprave izzvenele popolnoma nepravilno in smo jih bili prisiljeni ogorčeno obsoditi. Tudi v naši delovni organizaciji je prišlo do takih razprav, zaradi česar je občinski komite ZK Ljubljana--Šiška zahteval sklic razširjenega sestanka Osnovne organizacije ZK. Na ta sestanek so bili poleg članov ZK vabljeni tudi direktorji posameznih podjetij, vsi vodilni delavci, skratka vsi, katerih osnovna dolžnost je delo z ljudmi. Sestanka se je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja tov. Krebelj. V uvodnem govoru je orisal dosedanjo zgodovino arabsko-izraelskih odno- sov in še enkrat ponovil stališče, ki ga vsi dobro poznamo. To stališče pa predstavlja skupno podporo naši zunanji politiki. V nadaljevanju sestanka je sekretar Osnovne organizacije poročal o sestankih sekretariata, o stališčih, ki jih je do takih debat zavzel sekretariat in o ukrepih, ki jih je sekretariat skupaj z upravo podjetja podvzel, da se take razprave v bodoče ne bi ponavljale. Ocena politične situacije v naši tovarni, ki jo je po končanem sestanku podal tov. Krebelj, je bila za nas zelo ugodna, saj je med drugim dejal, da je Color ena od tistih tovarn, kjer je delavsko samoupravljanje zelo razvito, kjer prihaja do izraza dejanska volja proizvajalcev in kjer administrativni aparat ne duši iniciativ posameznikov za boljše poslovanje in boljše odnose med ljudmi. PRIJETEN OBISK ZAKAJ ŠELE ZDAJ UREJAMO NEKATERE VENTILACIJSKE NAPRAVE 6. novembra 1973 so naše podjetje obiskali visoki sindikalni funkcionarji, med njimi predsednik Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva tov. Mlinarič in tajnik Republiškega odbora tov. Simčič. Najprej so si ogledali novi obrat v Preski. Pohvalili so nove prostorne obrate, posebno so bili nad njimi navdušeni tisti, ki so poznali tudi staro tovarno. Po ogledu tovarne smo se zbrali v mali sejni dvorani, kjer je naš predsednik sindikata tov. Tribušon obširno poročal o delu sindikalne organizacije. Nato se je razvila nekajurna sproščena debata, v kateri so sodelovali: predsednica mladine, predsednik DS in ostali. Predstavniki Republiškega odbora sindikata so se zanimali predvsem za integracijske težnje v našem podjetju, kako je z organiziranostjo sindikata v medvoškem bazenu, katere krajevne probleme najbolj čutijo naši delavci, itd. Ko smo se razšli, smo bili bogatejši za spoznanje, da nam hočejo tudi najvišji forumi pomagati pri našem delu. Razšli smo se z obljubo, da nas bodo spet obiskali. Vsem pa je zvenela v ušesih misel, ki jo je izrekel tov. Mlinarič: "Vidim, da je v Colorju samouprava res razvita in ni samo na papirju". Rihard PEVEC, varn. inž. ZOPET SPREMENJENO VODSTVO MA "COLOR” Zaradi različnih razlogov nekateri člani našega predsedstva ne morejo opravljati svojih dolžnosti. Tako smo bili primorani, da izberemo iz svojih vrst nove člane predsedstva. Novo predsedstvo tako sestavljajo: predsednica podpredsednik sekretarka blagajničarka Člani: Tjaša DRNOVŠEK Stane JAMNIK Janez KAMIN Franc KAMIN Franc OVEN Poldka PODAKAR Beba VALENČAK Marjan HRIBERNIK Dane ZALOŽNIK Slavica JAMNIK Vlasta STRASNER Upajmo, da se bo novi sestav dlje časa obdržal in kar je najpomembnejše, v redu izpolnjeval svoje naloge. Ko smo zgradili nov obrat v Preski, so bile v vse proizvodne prostore montirane ventilacijske naprave za splošno prezračevanje. Te naprave imajo tudi kalori-ferje za dovod toplega zraka v zimskem času. Skoraj v vseh prostorih se zrak izmenja 6-krat na uro. Poudarjam, da so bile zgrajene samo naprave za splošno ventiliranje, torej za prezračevanje vsega prostora. Prav nikjer pa ni bila urejena lokalna ventilacija. Pod lokalno ventilacijo razumemo tisto, ki odvaja onesnažen zrak s samega mesta nastanka. Ta način je najbolj učinkovit, saj preprečuje širjenje hlapov v območje sosednjih mest, kjer hlapi ali prah morda ne nastajajo. Kot primer vzemimo saržiranje pigmentov v saržirni-ci. Največ prahu odhaja v prostor pri odpiranju vreč na tehtnicah in mešalnih posodah. Če. bi odsesavali prah na teh mestih, se ne bi širil po vsem prostoru, pa tudi ne v sosednjega, kjer so ribalni stroji, ki se včasih tudi zaradi tega predolgo vrtijo. Tako smo v zadnjih dveh letih montirali sedem lokalnih ventilacij, morali pa jih bomo montirati še na tehle mestih: v finalizaciji, saržirnici; v oddelku za saržiranje disperzij, pri točenju razredčil, nad centrifugami, pri trovaljčniku v razvojnem laboratoriju in pri trovaljčniku v polindustrijskem laboratoriju. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, zakaj nismo teh ventilacij uredili že prej. Za to je več vzrokov. Gotovo pa je najpomembnejši ta, da nismo imeli natančnih tehnoloških načrtov pred gradnjo nove tovarne ali pa načrtov sploh ni bilo. Vsi vemo, da smo razporeditev nekaterih prostorov ali naprav v zadnjem hipu, še med gradnjo ali celo po njej, spreminjali. Tako je bil prostor, kjer se zdaj izdelujejo hamerslag laki, namenjen za skladišče embalaže. Prostor, kjer naj bi obratoval kroglični mlin, pa sploh ni oživel itd. Lokalno ventilacijo pa je možno montirati samo, če je natančno znano mesto nastanka škodljivih snovi, ki odhajajo v ozračje. Drug pomemben vzrok pa je, da je izšel leta 1971 nov standard, ki določa maksimalno dopustne koncentracije (MDK), torej po tem, ko je bil nov obrat že končan. Ta novi standard pa je v primerjavi s prej veljavnim mnogo strožji, saj predpisuje za bencin 2-krat manjše količine, za ksilen 9-krat manjše, za etilacetat 10-krat manjše količine. Zaradi tega smo se čez noč znašli v nemogočih razmerah, čeprav smo pred izidom standarda imeli malo delovnih mest, ki niso ustrezala prej veljavnemu standardu. Jasno je, da nam je zdaj ostala samo ena pot: z lokalnimi ventilacijami je potrebno zmanjšati škodljive snovi do takih količin, ki ne bodo zdravju škodljive. Ker pa so nekatere izmed predvidenih ventilacij precej drage, posebno za finali-zacijo in saržirnico, čaka delavski svet težka naloga, ko se bo odločil za investicije. Jožica LAHAJNAR Momir SAVOVIČ Aca KEBER Zali OVEN AK KOLIKO TOLUENA VDIHAVAMO MED PIHANO OLJE DA ALI NE DELOM Letos je služba za medicino dela, ki pregleduje naše delavce, prvič pričela s preiskavo prisotnosti toluena in ksilena v tčlesu. Da bi vsaj približno razumeli rezultate, si oglejmo, kaj pomenijo številke, ki jih boste dobili vpisane v zdravniških izvidih. Ko v obratih vdihavamo hlape toluena, jih kri nekaj sprejme, del pa se izloči s pomočjo pljuč. Tisti del, ki je prišel v telo se v zelo kratkem času oksidira v benzoe kislino, ta pa se v jetrih spaja z glikokolom v hipurno kislino, ki se izloča z urinom. V urinu je zato mogoče ugotoviti, koliko hipurne kisline se izloča. Ta kislina se izloča tudi sicer, čeprav nimamo opravka s toluenom. To izločanje znaša približno 0, 7 gramov v 24 urah. Izločanje se celo poveča, če dosti uči-vamo nekatere vrste zelenjave ali sadje. Jugoslovanski standard dopušča, da je v zraku 60 ppm toluola. Če se delavec nahaja v delovnem prostoru, kjer je toliko hlapov toluena, kot ga dopušča jugoslovanski standard, se izločanje kisline poveča in doseže povprečno vrednost 2,4 grama. Jasno je, da količina ni enaka pri vseh delavcih, saj se tudi kažejo posebnosti posameznikov. In kakšni so dosedanji rezultati preiskav pri naših delavcih? Za obrat sinteze so rezultati povsem normalni, razen redkih izjem. Povsem drugače pa je v me-šalnici. Tu težko najdemo delavca z normalnimi rezultati. Povečani so za enkrat, dvakrat, pri redkih tudi večkrat. Slabši so rezultati pri tistih delavcih, ki so prišli na preiskavo na koncu tedna, saj je toluen delno kumulativen. Zanimivo je tudi, da imajo nekateri delavci slabe rezultate, drugi pa povsem normalne, čeprav delajo na enakih delovnih mestih, npr. strojniki. Gotovo tudi to kaže na različno reagiranje telesa. Prav tako je zanimivo, da količine izločene kisline nima pomembne zveze s časom zaposlitve v mešalnici. Tako imajo nekateri delavci, ki so se komaj zaposlili, zelo visoke rezultate. In kaj zdaj? Ali je to znamenje za preplah? Nikakor ne. Prisotnost toluela v telesu je samo dokaz preiskav o prisotnosti toluena v zraku. Te preiskave pa smo opravili že večkrat in nam je znano, da je toluen prisoten v prostorih v prevelikih količinah. Ti rezultati so samo potrdili, da bomo morali ventilacijo še povečati, posebno v finalizaciji in saržirnici. Vzporedno s preiskavami urina so bile izvršene tudi preiskave jeter, kajti zaradi prisotnosti toluena pričakujemo poškodbe prav tega dela telesa in redkeje ledvic. Zanimivo je, da v nobenem primeru jeterni testi niso bili nenormalni. Za zaključek lahko rečemo, da so letošnje preiskave urina dokazale, da naši delavci med delom vdihavajo preveč hlapov toluena, čeprav te količine niso tako velike, da bi bil potreben preplah, saj so jeterni testi normalni. Kaže pa, da obolenje lahko pričakujemo, če ne bomo pojačali ventilacije. Proizvodnja pihanega olja pomeni s stališča varstva pri delu in s stališča vars tva okolja naš najbolj problematičen proizvod. Proizvodnja sicer ni velika, niti ne teče vsak dan, zato pa nam takrat ko se proizvaja, povzroča več preglavic. Katere probleme nam povzroča? Zaradi vpihavanja zraka in visoke temperature, pri kateri teče oksidacija, postane reakcija na koncu procesa nevarno eksotermna. Temperatura narašča tudi, če ne dovajamo toplote. Ta pojav pa pomeni stalno požarno nevarnost, saj vemo iz izkušenj, da se olje pogosto vname. Zato je pri najbolj nevarnem delu procesa stalno prisoten gasilec. Do požara pa je že prišlo tudi posredno zaradi pihanega olja, tako da so se vžgali drugi laki. Temperatura, pri kateri se proizvaja pihano olje, je tudi najvišja temperatura, ki jo uporablja naša tovarna pri svojih tehnoloških postopkih. Ostali laki in smole se kuhajo pri precej nižjih temperaturah. Smola pa je, da je naj višja temperatura pri oksidaciji olja (315°C) edina^temperatura, ki je višja kot je vnetišče bencina (pribl. 250° C). To pomeni, da nam grozi požar v vsakem primeru, ko pride bencin v stik s pihanim oljem, ki je segreto na temperature nad 250°C. V praksi pa je teh možnosti dovolj. Zadostuje npr. samo to, da za črpanje vročega pihanega olja uporabimo črpalko, s katero smo prej črpali nek drug lak, ki je bil razredčen z bencinom pa bo prišlo do požara. Prav tak primer smo tudi že doživeli. Posebno neprijeten problem pa predstavlja pihano olje zaradi onesnaževanja okolja. Ne samo, da onesnaži širše območje Medvod, ampak najbolj izdatno kvari zrak v tovarni. Tovarišice, ki imajo pisarne v neposredni bližini obrata kuhinje in tiste, ki delajo v OTK, si tudi v najhujši vročini ne morejo privoščiti, da bi odprli okna, kajti odpadni plini vdirajo v prostor in pljuča. In takrat kašljamo, kašljamo vsi, ki se srečujemo v bližini obrata, kajti plini neusmiljeno grizejo. Medvodčani skoraj ne čutijo naše tovarne, če ne proizvajamo pihanega olja. Kadar pa se pojavi iz ventilacije gost bel dim, ki naznanja proizvodnjo pihanega olja, se po hišah začno zapirati okna. Ali je možno kaj ukreniti? Brez dvoma! Ko so postavljali izstopno ventilacijsko cev, sem odgovornega prosil, naj se cev podaljša za nekaj metrov, pa me je zavrnil, da ni možno zagotoviti statične stabilnosti. Da! če ne bi vedeli, da stojijo na svetu stavbe, ki so visoke več sto metrov. Nekateri smo že razmišljali, da bi bilo najboljše s proizvodnjo pihanega olja prenehati. Ali pa vsaj s proizvodnjo pihanega olja za distemper firnež? Saj imamo druge celo boljše premaze, ki jih lahko ponudimo kupcu. In kaj je nastalo iz teh sanj? Zaradi prenizke cene lanenega firneža, smo povečali proizvodnjo distemper firneža in s tem pihanega olja. Odpadni plini pa grizejo pljuča vsem, ki smo v novem obratu, bolj kot kdaj- ko11' Rihard PEVEC, var n. inž. Rihard PEVEC, v ar n. inž. DROBNA ZANIMIVOST Za izračun rasti ali padec realnih ali nominalnih osebnih dohodkov se pri nas trudi več visoko strokovnih institucij. Kar naprej beremo, kako se spreminjajo odstotki navzgor ali navzdol. Pa še zelo različni so si izračuni. Naš kuhar pa trdi, da je možno rast ali padec standarda izražati tudi z litri. Zadnje mesece skuha namreč za isto število delavcev cel lonec malice več kot prej. Pa ne ostaja, ne glede na kakovost malice. Tudi pomij je manj. Rihard PEVEC, varn. inž. POSLOVANJE JANUAR-SEPTEMBER Na 26. seji delavskega sveta, ki je bila 23. oktobra v sejni sobi, so člani razpravljali o periodičnem obračunu januar - september 1973. V tem obdobju smo dosegli 16. 930. 109, 92 dinarjev celotnega dohodka, kar dokazuje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečanje za 29,8%, dohodek se je od lanskih 24.013.800 dinarjev povečal na 27. 328. 263, 35 dinarjev ali za 13,8% več, dobiček pa se je zmanjšal od 8. 729. 084 dinarjev na 8. 004. 362, 25 dinarjev, ali se v primerjavi z lanskim zmanjšal za 8, 3%. Za osebne dohodke smo iz dobička namenili 2. 278. 222, 90 dinarjev, za sklade pa 5. 726. 139, 35 dinarjev. Celotni dohodek na uro se je od lanskih 153,44 dinarja povečal na 190,11 dinarja, to je za 23, 9% večji, dohodek na uro od 29,53 dinarja se je zvišal na 32,08 dinarja ali za 8,6%, skupni osebni dohodki na uro od 16,73 dinarja je dosegel 19,20 dinarjev, kar je za 14, 7% več kot lani. V nadaljevanju je tov. Sorjan podal analitsko plansko poročilo za to obdobje. Plana proizvodnje gotovih izdelkov in realizacije v septembru nismo dosegli, na kar je vplivalo: - redukcija električnega toka - pomanjkanje materiala iz uvoza - en dan inventura - pomanjkanje delovne sile pri polnjenju v malo embalažo. Ob analiziranju dela v preteklem obdobju v posameznih oddelkih pa ugotavljamo, da se v obratu sinteze pojavljajo zastoji na planirana dela po letnem načrtu. V septembru smo pet dni stali, ker ni bilo izmene, v devetih mesecih je stal en reaktor. 29 dni - ni potrebe 35 dni - ni izmene 25 dni - ni kontrole 5 dni - ni naročil 22 dni - ni materialov 5 dni - ni delavcev 131 dni skupaj To je pri 5 tonski dnevni proizvodnji 655 ton smol z okoli 98 milijoni dinarjev dohodka. Zaloge so se v primerjavi s preteklim mesecem zmanjšale na 43 milijonov dinarjev, to je zmanjšanje za 4 milijone dinarjev. Po živahni diskusiji so člani obe poročili sprejeli. INŠPEKTOR NI IMEL PRIPOMB Pri pregledu zaključnega računa za leto 1972, inšpektor Službe družbenega knjigovodstva ni imel bistvenih pripomb, saj ni ugotovil večjih nepravilnosti. Na poslovanje finančnega sektorja ni imel pripomb, motile so ga le prevelike zaloge v primerjavi s povečanjem proizvodnje in prevelike razlike inventurnih viškov in man-kov. DELITEV OSEBNIH DOHODKOV DESTIMULATIVNA Po objavljenih statističnih podatkih so prejemki prebivalstva v naši republiki v prvem polletju počasneje naraščali, v juniju in avgustu pa beležimo rahlo povišanje. V resoluciji o možnostih gospodarskega in družbenega razvoja za letošnje leto je bilo predvideno, da se bo realna vrednost osebnih dohodkov v prvem polletju znižala, da pa bodo prizadevanja v drugem polletju skušala zadržati njihovo realno vrednost v povprečju na ravni lanskega leta. Kakšen je torej realni standard v naši republiki? Predvsem nam ni uspelo zadržati realne osebne dohodke na ravni lanskega leta, saj so bili v prvem polletju za 5, 6% nižji. Po oceni statistikov, bodo v jesenskih mesecih nominalni osebni dohodki za približno 27% višji kot v drugem polletju lanskega leta, pri čemer pa bi bil porast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega do največ 5%. Za obdobje celega letošnjega leta naj bi se osebni dohodki povečali za približno 21%, ob porastu življenjskih stroškov pa bodo realni osebni dohodki za cca 3% pod lanskoletno ravnijo. Čeprav ni na razpolago ustreznih analiz in izračunov, ni težko reči, v kolikšni meri vpliva destimulativni način delitve osebnih dohodkov na prizadevnost pri delu. Pravzaprav zaposleni s srednje visokimi dohodki, to so delavci s kvalifikacijo, s srednjo strokovno ali poklicno šolo ob odgovornih delavcih v gospodarstvu najbolj občutijo tak sistem delitve, saj niso upravičeni do raznih beneficij, manj dostopna so jim pa tudi potrošniška posojila zaradi strogih pogojev. DO MOSKVE IN NAZAJ Andrej GOLUBOVIČ Na prošnje in prigovarjanje sodelavcev iz proizvodnje ter drugih oddelkov sem se odločil opisati potovanje v Moskvo, kjer smo septembra letos izvedli demonstracijo novega proizvoda - "Colofas" barve za fasade. Poteka same demonstracije ne bi opisoval, saj bi bil preveč suhoparen in so poročilo pristojne službe že itak dobile. Omenim naj le, da je podjetje "Glavmos-štroi", kateremu smo dobavili preizkusni "Colofas", v lanskem letu obnovilo za 3 milijone kvadratnih metrov fasad. Če se bo barva po enoletni izpostavi uspešno obnesla, lahko glede količin računamo na obsežen posel, ker je samo v Moskvi 20 podobnih podjetij. Saj pa je tudi vzorec bil pravcato "ruski", ker ga je bilo tono in pol! V petek sva se s šoferjem tov. Rudolfom Ramutom napotila z dvotonskim tovornjakom proti Moskvi. Tovornjak je grajen po predpisih norm mednarodne registracije TIR: letve kesona so na poseben način ojačane, matice vseh sponskih vijakov so privarjene, vse gube za "šniranje" cerade so dvojne, zatezni jermeni pa so dodatno zaplombirani s plastificirano jekleno žico, ki oklepa ves keson in mora ob carinski kontroli z baterijo in žarnico dokazati nedotaknjenost tako, da pri sklenitvi tokokroga žarnica zasveti. Šofer mi je pravil o neprodušnosti takega paketa. Nekoč je za francoske sladokusce peljal tovor žab, ki so bile spravljene v mrežastih koših. Nekaj se jih je med prevozom odprlo in žabe so se razlezle vsenaokrog, kljub temu pa so rajajoče živalce polnoštevilno prispele v Marseille. Pot naju je vodila prek Madžarske. Zvečer sva brez carinskih zapetljajev prečkala mejo pri Letenyu ter se preko Nagykanizse in Szekesfehervara napotila proti Budimpešti. Ker je bila že trda noč, se čarov Blatnega jezera ni dalo opazovati. Edino spremembo sem občutil v vonju zraka, ker ga industrija nekako drugače okuži kot pri nas. Križarjenje po Budimpešti nama je vzelo tričetrt ure, preden sva našla pravi izhod iz mesta. Redki kažipoti so tako duhovito postavljeni, da jih zagledaš šele, ko oddrviš mimo in to ponavadi še v napačno smer. Omembe vredni so impozantni budimpe-štanski mostovi. Ljubljansko tromostovje je v primeri z njimi skorajda brv. Nekje za Debrecinom, po katerem se imenujejo znane klobase, sva prenočila in se naslednjega dne zgodaj odpravila proti mejnemu prehodu Čop, blizu tromeje Madžarska-Češkoslovaška-Sov-jetska Zveza. Ko sem čakal na mostu nad Tiso pred sovjetskimi zapornicami, sem si imel čas ogledati mejo. Pred dvometrsko ograjo iz bodeče žice je dvajsetmetrski preoran pas, na katerem lahko ostane vidna tudi pasja stopinja. Carinska ceremonija je tu nekoliko daljša, saj so naju s prtljago vred temeljito pregledali. Zelo so se zanimali, če imava kaj rubljev (kar se smatra za hud prekršek), še bolj pa so spraševali po orožju. "Moj" carinik je sumljivo otipaval kovinske vložke za flomaster, misleč najbrž, da so kakšni detonatorji. Šele ko sem pokazal, da je ta reč namenjena za pisanje, se je prepričal, da sem vendarle miroljuben človek. Po formalnostih s prijavo prtljage, valut in samega sebe, sva nadaljevala pot po SZ. Vreme je bilo čudovito sončno, pa sem pomislil na sodelavce, ki imajo lep dan za piknik. Od Mukačeva se cesta v lahkih serpentinah prične dvigati v Vzhodne Karpate, ki po svojih hribovitih gozdovih precej spominjajo na predele Dolenjske ali Pokljuko, le da so neprimerno razsežnejši. Za te kraje so značilne lesene hiše, saj je les tukaj edini in najbolj razširjen gradbeni material. Hiše so bodisi iz oblih brun ali pa obite z luskinasto razporejenimi deščicami, vsled česar so videti kosmate kot storži. Takšne so tudi kapele in cerkve, katerih arhitektura je podobna znani "Ruski kapeli" pod Vršičem. Vzhodni Karpati niso posebno visoki, saj ima prelaz z razgledno točko na vrhu le kakih 800 m nadmorske višine. Odtod se cesta spušča k severnemu vznožju Karpatov, proti Striju in Lvovu, med katerima prečka še Dnester. Dober del ceste spremlja velikanski plinovod, ki se zverižen in zavit kakor gigantska kača prilagaja reliefu zemljišča. Dejali bi, da je tak način polaganja cevi razsipen, saj bi jih v ravni črti ogromno prihranili. Dejansko pa so vijuge nujno potrebne za kompenziranje krčenja ali raztezanja, ki je na tolikih razdaljah zelo veliko. Zanimiv je način, kako je grajena "Karpatska magistrala". Tovornjak - cisterna poliva tekoči asfalt, preko katerega namečejo drobljen kamen. Vlogo valjarja nato odigra promet, iz uvaljane mase pa štrlijo ostre konice kamnov, ki so posebno pozimi koristno sredstvo zoper poledico. Čeprav se z vsakim prevoženim kilometrom pomikam globje v osrčje Rusije, nimam tega občutka, saj tako pokrajina kot videz in tudi mentaliteta ljudi spominjata na domače kraje ali predele Bosne, Srbije in panonskega dela Hrvatske. Ker je bila sobota, sva stalno srečevala številne "oh-ceti". Svatje se peljejo v avtobusih, okrašenimi s trakovi krep-papirja in baloni, ali pa kar na tovornjakih in traktorskih prikolicah pogrnjenimi s slamo. Razpoloženje je na višku, razlega se vrisk in petje, godci pridno raztegujejo mehove, pa tudi prenekatera steklenica vodke se zabliska. Zato si ne morem kaj, da z mahanjem ne odgovorim na pozdrave iz prehitevanih vozil. Značilno za vasi in mesta je, da mostove dan in noč stražijo pripadniki vaških gard, sestavljenih iz komsomolskega podmladka in upokojenih veteranov. Ob cestah v zadnjih letih čedalje manj opažamo razne parole in gesla, z njimi pa so še vedno na gosto obeleženi komsomolski domovi, vaške šole in vhodi kolhozov. Kažipoti so na vaseh razločnejši kot v mestih, iz katerih se je prav težavno izmotoviliti zaradi nenehnih obvozov. Prvo takšno večje mesto je Lvov. Že od daleč lahko nad letališčem opazimo živahen promet, saj skoraj vsako minuto pristane ali vzleti letalo, večinoma so to dvomotorni turbopropelerski "Antonovi". Potniški letalski promet je v Sovjetski zvezi dobro organiziran, za njihove razmere je kar poceni ter sploh nujen, saj že za "manjše" razdalje porabijo motorna vozila ali vlaki po en dan in več. Od Lvova bi morala nadaljevati pot, ki je predpisana za tujski promet in je na mednarodnih kartah tiskana rdeče, to je preko Kijeva in Orla. Ker pa je v tej smeri gostejši promet, gosta naselja in omejitve hitrosti, se potovanje lahko zavleče še za en dan. Zato sva na izhodu mesta nekoliko ogoljufala policijsko kontrolo ter jo kar po francosko mahnila preko križišča na sever proti neskončnim ravninam Ukrajine, na katere je že padal večerni mrak. Čeprav je ta "bližnjica" do hitre ceste Varšava-Moskva dolga le 350 km, predstavlja najbolj dolgočasno etapo celotne ture. Močvirnata, redko naseljena ter deloma poraščena ravnina že sama po sebi vzbuja monotonijo, popolnoma naravnost speljana cesta pa je uklenjena z mogočnimi drevoredi, katerih prepletajoče se veje tvorijo oboku katedrale podoben tunel, ki se kljub bežečim kilometrom venomer izgublja v eni točki na obzorju. To vzbuja vtis vožnje v neskončnost in ponoči človeka skorajda privede v haluciniranje. K sreči ta vtis nekoliko razbijejo naselja Lučk, Kovel in Ratno, kjer zaradi tipičnih obvoznih labirintov in cestnih kraterjev izgubiš še zadnjo trohico smisla za orientacijo. Pozno ponoči sva pri Kobrinu vendar zapeljala na "moskovsko magistralo", ki pripelje iz 47 km oddaljenega Bresta na Sovjetsko-Poljski meji, ter na njej prenočila drugo noč potovanja. Naslednje jutro sem se ob dnevni svetlobi prepričal o razsežnosti te ceste, na kateri bi lahko pristalo potniško letalo. Pozneje sem na redkih odsekih, kjer je ta letališka steza markirana z barvo za avtostrade, ugotovil, da gre pač za šestpasovnico. Ravna pa je tako, da le ukrivljenost našega planeta preprečuje direkten pogled na Moskvo, do katere je preostalo še 1000 km. Zato je nedelja zadnji dan vožnje. Pokrajina je tukaj gosto posajena z brezovimi gaji, ki stotine kilometrov spremljajo cesto. Zares redkokje je videti tako lepe brezove gozdove, v katerih seva belina lubja briljantno svetlobo. Po njih nosi ime tudi Bere-za, prvo manjše naselje. Do Minska pelje cesta preko blagih kucljev, ki so po obliki še najbolj podobni srbski Šumadiji. Minsk je tako kot Lvov posejan z velikimi stanovanjskimi bloki, zidanimi iz rumenkaste opeke, ki daje značilen videz vsem večjim mestom. Okolica je bila tu med vojno prizorišče težkih bitk, večinoma tankovskih, o čemer nemo pričajo številni obcestni spomeniki. Škoda je, da so nekatere kipe prebarvali s srebrno bronzo, zaradi česar trpi estetski videz. Promet je na splošno redek., večinoma avtobusi in težki tovornjaki, vsi izključno "bencin ar ji", ter nekaj osebnih avtomobilov in veliko število motorjev s prikolicami, ki so pri nas le še arhivski pojav. Vozila z diesel-motorji so zelo redka, zato so redke tudi cestne črpalke z nafto, ki pa je izredno poceni, tako da jo je ob pomanjkanju rubljev marsikje možno izprositi zastonj po nekaj deset litrov ali vsaj plačati s čokolado. Vsekakor so se povsod čudili, da naš tako "malenkii gruzovik" (tovornjak) troši nafto. Na vseh črpalkah je povsem samopostrežni sistem, tako točenje goriva kot brisanje vetrobranskih stekel. Upravljalec črpalke, povečini ženske, pa skrbi, da vsakomur dozira vplačano količino do decilitra natančno. Kdor si ne zna kalkuli-rati porabe, lahko le žalostno gleda, kako se prelito odvečno gorivo odceja v kanal. Šofer tov. Ramuta je v tem oziru tako verziran, da gorivo preneha dotekati v hipu ko doseže grlo rezervoarja. Ob cesti je popoldne videti veliko ljudi, ki vračajoč se z dela na kolhozih čakajo na prevoz ali ustavljajo vozila, da bi se čimprej vrnili domov. Kolesarjev ni videti nikjer, saj so na tolikih razdaljah negibni kakor pešci. Policijskih patrulj sva srečala manj kot je to možno pri nas npr. od Ljubljane do Grosuplje, pa še edina, ki naju je ustavila, je prosila le za prevoz enega avtostoparja, za katerega pa žal ni bilo prostora. Od Smo-lenska proti Moskvi je bilo opaziti mnogo ljudi, ki so šarili po hostah ob cesti. Vzrok za to so bile gobe, katerih sezona je bila na višku. Le padajoči mrak in pomanjkanje časa sta me prisilila, da sem zatrl svojo gobarsko strast. Polnoč se je bližala, ko so se zasvetile luči moskovskih predmestij. Na kraju, kjer se je med vojno dokončno zlomil prodor fašističnih okupatorjev, sva peljala mimo spomenika v obliki gigantskih tankovskih ovir, ter se nekaj pred polnočjo znašla v središču mesta. Tako se je končala 2600 km dolga pot, ki sva jo s povprečno hitrostjo 70 km/h prevozila v dveh dnevih in pol. Nadalj e varij e prihodnjič ! SINDIKALNI ORGANIZACIJI AKONTACIJA Delavski svet je na 26. seji sprejel sklep, da se sindikalni organizaciji Color odobri akontacija 38.000 dinarjev za kritje izdatkov po delovnem programu za letošnje leto. Člani delavskega sveta so namreč na prejšnji seji zavrnili vlogo za dotacijo in zahtevali v predložitev pregled izdatkov v letošnjem letu. Iz skrbno pripravljenega poročila je bilo razvidno racionalno trošenje sredstev po programu in odobrena je bila akontacija. COLORJEV "FUZBAL" STROKOVNA EKSKURZIJA V STEKLARNO "BORIS KIDRIČ Le nekaj mesecev je poteklo od ustanovitve nogometnega aktiva pri naši sindikalni organizaciji, pa že lahko zapišemo prve ugodne ocene njihovega dela. Verjetno vam je znano, da je ideja po ustanovitvivznikla pred majskim srečanjem v Krapini. Ne preveč ohrabrujoči začetki so kazali, da bodo nogometaši kaj kmalu obesili "kopačke na klin", toda volja po rekreaciji je bila močnejša. Po poletnem odmoru, so se vneto vrgli na priprave in pridno trenirali na igrišču v Smledniku. Udeležba na treningih je bila seveda odvisna od delovnih izmen in prostega časa posameznika, toda toliko nas je vedno bilo, da smo lahko igrali mali nogomet in pridno nabirali znanje in kondicijo. Ustanovljena je bila Sorška liga, kjer naj bi poleg nas sodelovali še igralci Šport-oprema Vižmarje, Donit, mladinsko in člansko moštvo Medvod in Reteče. Zelo slabo, deževno vreme je preprečilo normalen pričetek tekmovanja, v nadaljevanju so nam ponagajali tudi sodniki in tako je nekaj srečanj ostalo neodigranih ter bomo o vseh rezultatih podrobneje poročali spomladi, ko se bo tekmovanje končalo. Medtem smo gostovali v Domžalah in se s "Heliosom" razšli z neodločenim rezultatom 2:2. Novi dresi so dobro prestali preizkušnjo! Povratno srečanje v Medvodah smo izgubili s 5:2, predvsem po zaslugi nekaterih naših neposlušnih tovarišev in seveda precej okrepljeno ekipo gostov. Za zaključek sezone pa smo odigrali prijateljsko tekmo še z ekipo medvoškega "Donita" in jo premagali kar s 4:0. To je bila prava katastrofa naših nasprotnikov, ki so po prvi zmagi bili prepričani, da smo jim nedorasli nasprotniki. Toda fantje so zagrizli in z odlično igro vseh enajstih nam je uspel ta podvig! (priloga: fotografija nogometnega moštva) 12 27. oktobra 1.1. smo mladinke in mladinci "Colorja" organizirali strokovno ekskurzijo v steklarno "Boris Kidrič" v Rogaško Slatino. Odhod izpred stare tovarne v Medvodah naj bi bil ob 7.00 uri. Toda že tu se nam je zataknilo. En kombi nam je vzela vojska, od enega ni bilo ključev, šele s tretjim nam je uspelo odpraviti se na pot, in to z 2-urno zamudo. Na cilj smo potem prispeli namesto ob 10.00 uri, kot so nas pričakovali, ob 11,00 uri. Kadrovnik steklarne nas je prijazno sprejel in nam tudi razkazal tovarno. Pri tem mu je pomagala njihova bivša uslužbenka, sedaj naša, tov. Valenčakova. Najprej smo si ogledali peči, v katerih topijo steklo in ga potem obdelujejo oz. pihajo. Od žarečega stekla do polizdelka, je vsaj deset stopenj. Cevi, ki imajo na koncu določeno količino žarečega stekla (1500° C) oblikuje s pihanjem približno deset ljudi. Podajajo si jo iz rok v roke, pri tem pa se mora stalno vrteti,' da ne izgubi oblike. Polizdelki prehajajo v končne izdelke z rezanjem na spodnji ali zgornji strani. V posebni pripravi potem te izdelke očistijo, delavke jih obrišejo do visokega sijaja, šele nato pa spakirajo v kartonsko embalažo. V brusilnici pa smo videli delavke in delavce sedeče vsak za svojim "brusom". Razvrščeni so bili v dve dolgi vrsti. Od majhne zarezice do največje, do rožice in raznih vzorcev, gredo ti kozarci ipd. iz rok v roke kot po tekočem traku. Ko so izdelki dokončno obdelani, jih prav tako očistijo, obrišejo in spakirajo. Kadrovnik nam je povedal, da tu izdelujejo predvsem izdelke iz svinčenega stekla. Glavna surovina je svinčeni minij in dodatki kot so: borald, barit, kalcit; za obarvana stekla pa razni oksidi. Ostanke stekla pa pošiljajo steklarni v Hrastniku, ki jih uporabi za izdelavo industrijskega stekla. S poti smo se vrnili polni najlepših vtisov o kraju samem in pa seveda o tovarni, ki smo si jo ogledali. AK OBVESTILO Dispanzer za poklicna obolenja nam pošilja individualne izvide o zadnjih periodičnih pregledih. Želja dr. Krambergerjeve je, da bi te izvide izročali vsakemu delavcu posebej, kqr pa je nesprejemljivo, ker jih mnogi ne vračajo v obratno ambulanto in zato nimamo popolnega pregleda za vse delavce. Ti izvidi so namreč edini do- PREIZKUŠENI NASVETI kument o zdravstvenem stanju delavcev za daljše časovno obdobje. Zdravnik si lahko samo z njimi ustvari sliko izboljšanja ali slabšanja zdravstvenega stanja, kar pa nujno rabi pri oceni sposobnosti za nadaljnje delo. Zato bomo vse izvide izročali dr. Vidoviču, ta pa bo klical v ambulanto samo tiste delavce, pri katerih so potrebni dadaljni zdravniški posegi. Če ima delavec normalen zdravniški izvid, ga o tem ne bomo obveščali. Če pa kdo vseeno želi pregledati svoj izvid, naj se oglasi v obratni ambulanti. Rihard PEVEC, varn. ing. KRONIKA NA NOVO SO SE ZAPOSLILI: Anton Senčar, dipl. inž. - za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Savka Vidovič - za določen čas v kadr. spl. sektorju Dragan Jezdič - za nedoločen čas v oddelku mešalnice Ljudmila Velikan j e - za določen čas v komer c. sektorju - skrajšan delovni čas Marija Jan - za določen čas v kadr. spl. sektorju -skrajšan delovni čas Katarina Pečnik - za določen čas v kadr. spl. sektorju - skrajšan delovni čas SLUŽBO SO PREKINILI: Ida Šepetavec iz komercialnega sektorja voznikom motornih vozil 1. V živahnem prometu bodi posebno previden! Zavedaj se, da si med samimi tožniki in njihovimi pričami, saj se bo ob nezgodi v tujem kraju malokdo odločil za pričevanje v tvojo korist. Take priče ponavadi "pozabijo" ali pa niso nič videli in nič slišali. Drugi pa so dobro "videli" da nisi dal znaka za zavijanje na desno ali levo, da si vozil kot na dirki ipd. , čeprav dolžina zavorne poti kaže drugače. Tuje priče se podzavestno odločijo v korist povoženega pešca! 2. Pazi na ljudi, ki so se ga napili! To pravilo upoštevaj predvsem, kadar voziš skozi vas, zlasti ob sobotah ali nedeljah. Trezni ljudje gredo mirno v gostilno, vračajo pa se brezobzirno, saj jih je polna cesta. 3. Za previdnega šoferja zavora - za dirkača pedal za plin! Med ljudmi moraš vedno biti pripravljen pritisniti na zavoro, skozi naselje moraš voziti 60 km/h ali manj, če je dovoljena hitrost označena na tabli pred naseljem. Največkrat je to 50 km/h in je bolje voziti kakšen kilometer manj, saj prevelika hitrost povzroča daljšo zavorno pot, kar je predvsem na nepreglednih ovinkih lahko usodno. 4. Zaviraj zaradi sebe in ne zaradi miličnika, ki opazuje promet! Prilagojena hitrost glede na cestne razmere in pravočasno zaviranje je rešilo že marsikatero življenje. Vsak dan smo priče številnim žrtvam prehitre vožnje, saj ob zaviranju zelo rado avto zanese na levo, v nasproti vozeče vozilo! MORDA NISTE VEDELI ČESTITKE: Ana Kordeš iz kadr. spl. sektorja se je poročila -čestitamo ! Marija Pust iz skladišča materiala - odprema je rodila sina - čestitamo! Zavzetost pri delovnem procesu . . . da znaša celotna površina zemlje 510 431 238 km^, od tega kopno 149 386 132 km^, morje pa 361 045 106 km2 da je največji otok na svetu Grenlandija, ki meri 2 175 600 km2 da je na svetu največji polotok Arabija, ki meri 2 730 000 km2 da je v Evropi največje Ladoško jezero (ZSSR), v Afriki Viktorijino in v Aziji Kaspijsko jezero da je najdaljša reka na svetu Nil - Kangera -6 671 km da je najvišji vrh sveta Mount Everest z 8 882 metri, naj višji vrh Evrope Mont Blanc 4 810 metrov da ima 1 ura 3 600 sekund, dan 86 400 sekund in le to 31 557 000 sekund ks- T*'** AVSTRIJA PREVOZNO SREDSTVO TOVARNA VISEBRADV OSJE gnezdo ŠfORTNE SANKE LOVSKI PLEN ŠVEDSKA SESTAUL: m STROJE- PISJE ► NEMČIJA BELGIJA % '0š smm 33 Ul NAŠ IZDELEK BARIJ MOŠKO IME l' *n~ e\ ► KALU AMER- STEPA KOMUN. PARTIJA ROMUNIJE MERJENJE EL NA RE-TOSTI KAZALNI -ZAIM- ^9^ ^9^ PRVA ČRKA AB EC. K ADI J OTROŠKA IGRALA ■PRILOŽ- NOST ŠPANIJA PDVRŠ. mera RIMSKA 4000 TOVAUNA V LOGATCU ČA KOMO SREDSTVO AVSTR. TISK-AG. NAŠA REVIJA LJUbLJ. TKGOmA ALUMINIJ IJLIVIJ okraj- ZA AVTOMOBILSKI TURŠKI„ VELIKAS TURČIJA JOSIP VERDA umišče RDEČI„ KRIZ KRALTEVI-NA V IND0KINI RADON ITALIJA MOtSUl HAU NAŠ izdelek ŽENSKO IME ARZEN NAROD- UNIVERZ. KNJIŽ. Romunija TOBAČNA TOVARNA LJUBLJ- SVOJE- ROČNO GRŠKA ČRKA MATEK«* MIK NORVEŠKA TURČIJA ZAČ. ABEC. SELEN DENAR M. IME IGNAC PREB- FRANCIJE NIZ0Z. SLIKAR PRIŠTINA NAŠ IZDELEK NEBEŠKA • AVSTHI-JA ZEVSOV ROJSTNI K1AJ TELOV. ELEMENT NOREC Rijeka KDOR LOVI RIBE DUŠIK LJUDSKA REP. LJUBU. sotoom PLEME SINONIM 2A NEZESA °SjWlASJ OKI- SLA NAbAMO najdaljša KEKA V FRANCIJ/ ms NA ŠTAJER- SKEM DIVJE ŽIVAU SLOV. KMET. ZAVOD nvEj ČRKE A »EC. LITIJ NEPTU- NIJ ISKALNA KARTA AMER. STANDARD VANADIJ KALIJ DUŠIK GRŠKO IME ZA ANGLIJO RADIO TELEVI- ZIJA MOZOl- JAV0ST LIVNO ČAS0P- ZALOŽ. PODJETJE Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka Colorjeve informacije" do vključno 10. decembra 1973. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče ! COLORJEVE INFORMACIJE štev. 11 (21), leto II, november 1973. Izdaja jih delovna skupnost Color Medvode, vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Korinšek (odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber in Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga. f i 'ST EiF i>MU» MS«£T 5« F M ►z A G R E B Š K l m R E D SSo« L 0 J mn ►v E L E S E J E M ‘S” M r c £ 3 A R 2S" W£ JL "Ešr ♦ j S ir "F- A ■R J K "fr Srt 0_ — _E_ _L_ E M E N r oči A T A —— R 0 P D / S 1 u"'k 1 R T N _A_ Sr M A s_ S- N j E G 0 Š J p R 5 ]_ A_ im N 1 j_ tSii F L E G ti A T 1 K Ei“ R A S ir / R K E R K MIE 3AtvE ,«ej. 0 D K 0 v £ K ir B A R IS M R K s,' D R 1 N A S" ST c £ C / 1 / J A ZT N E SE T n A T R ; A R H A T E?" 1 S L A M E C E E 0 L uš; A_ V _E_ ž ilLL _A_ £ R 0 R 1 T z ŠsT- s E D B R N 1 k 1 V A N A Š55 L E _£_ B r. A 0 E l £ 0 “S! A 5 T A 225 R w Sb Z? NAŠ EZ 7^ S UNM trni) ►z A S E D A N J E Z" J A P G N S K A ►a V N 0 J A ras- B R A L 1 M A n= L R H U r K fKUTA n D ŽL J ČJIM ’ sl ««« A R E A Sr A S A M A L / J A isr5. N v G R 3 S*"** N A J L 0 N h ot.noi K A C 1 L 1 ME8«, El, R G C S Sl s s! N A K A N A Es R 1 B A EL E D E N Mm« 1 V A N A IS’. N 0 R P A aVec'A J R Sr M A S K E R R G v"*“' u Er M A R M 0 R El A R E S E E. B B ZS S G :e™- N N R 0 K 1 N jiSS' L / F A M S. 0 A s D 0 N 1 T 1 N A !F P i A Ck/JA u 5§S R 'R urnim L / K E K s / E G s Dto