PAŠIf.U IX ŽERJAVU BO POMAGAL NA KONJA. kddi bo 8. fpbruarja 1925: 1. OsUri doma in np bo šcl glasovat za edino pravo slovpnsko stranko, t<> je za naSo Slovpnsko ljudsko slrnnko. 2. Kdor se bo dal premotiti in bo vrgel volilno kro^ljico v Skrinjico Pašičeve velesrbske radikalne strnnlvc ali v škrinjjeo Žerjavovih samostalnih demo- .'$. Kdr»r I)o zapustil slovensko stianko in bo dal svojo brogljito Hrvaiu Radiču ali njegovemu plačanemu agentn Prepeluhu. 4. Kdor iio cepif skupkio slovmsko fronlo. ki se rrtirn v naš' Slovc iski Ijndski slranki. ,"). Kdor bo šel pri IpIi zg(xlovinsko važnih volitvah bodisi s Pašičem, Žerjavom, Radičem ali Prcpeluhom, bo poinogala zopet krivici. Velcsrbom in Pašiču na konja. Vsak tak dt-la proti slovcnski samostojnosli, vsak tak je — mirno rečeno — janičar, iškarijot in tat s'. »venske sreče. Politični ogled. Država SHS. Clani PP viade imajo velike skrfoi in pogosta posveto*anja radi kandidatov irn pa radi tega, kako (bi izvedli rn upravičili masilje proti opozicijcnalnim strankam. Za povod obznane« proti HRSS so sp poslužili izmi&ljenih dogovorov in dckumentov, k&kor je to ibilo parkrat pod staro Avstrijo, >kq so Slovane obtoževali veleizdajstva. Pribičevičevo glasilo »Reč« v Beogradu je prinesio 20 točlk ponarejenega dogovora med rusko komunistično stranko in HRSS. Ta »dogovor« je tako površno ponarejen, da ni nriti napisano, kje in kedaj se je sesiavil in sklenil. Dunaj* ski listi trdirjo, da je na Poljskem več uradov, ki izdelujeja raznovrstne ponarejene dcgovore kar po naročilu. Če bo lada skušala opozicijonalne stranke izločiti iz volilnega ;X)ja, i)0 prišla- v največjo nasprotstvo s pravosodjem. So-; Jišča se držijo postave in vlsda ne more prepovedati kan• iidatnrh list, ki odgovarjajo postavnim predpisom. Ena kar.didatna lista HRSS in sicer za Srem je že sodnijsko potrjena. Pogajanja med radikali in samostojnimi demoijati sls{bo napredujejo, ker hočejo samostojni demokrati .adikale povsod izrabiti. Igra z radikali v Hrvatski je prav :sta, lcakor v Sloveniji Žerjavova, ki hoče na nepošten način zase pridcbiti radiikalne glasove, radikalcm pa noče odstopiti nobenega resnega mandata. Razmerje med radikali in sejnostojnimi demokrati je v težki ikrizi in ni izJdjjuičeno,- da se bodo vršile volitve ibrez samostojnih demo kratov, kajti radikalijih hočejo iztirati iz \iade. Briake te^ žave se porajajo pri postavljanju nosilcev list in okrajnihkandidatov. V Sribiji bo mnoig-o cepljenih radikalnih list. Zmeda v Alha/niji. V Albaniji je rzopet v krvavih bojih vzplamtelo staro sovraštvo med Južnimi in severnimi plemeni. Al;banskavlada obtožuje našo vlado, da podpira ustaše. Te obtožbe 3O seveda pretirane, gotovo je pa to, da se sovrašL"vo v, AFbaniji neti in 'hujska ne sarno ii Rima, ampak tudi iz 3eograda. v Nova balkanska zveza. EecgTajski listi pcrcčajo o novi balkanski zvezi in tr-> ¦dijo, da ]e Rumumija že pristala na to, da sklene novo balrkansko zvezo z Groijo in Jugoslavijo. Trdi se, da se bodo pričela pcgaiETija te dni in ida !bo pri nji-h igral posehno ulogo bivši predsednik grške vlade Venizelos. Ravnotako poročajo, da se je v tem cilju o! priliki svojega ibivanja v\ Parizu sestal i Venizelosem in PolitisoTn, grškim poslanikom v Pari^u. Gotovo ]e, da se na Balkanu pripravlja več zvez, <Ici se ne morejo dmenovati Oaalkanske zveze v smisluj predVojne zveze, ampaik zveze nazadivjaštva in. velekapitala proli socialnim strujam. Napoveduje se tudi obisk predsednika bolgarske vlade Cankova v Beogradu in Buh karešti. llmik Miissolinija. Ra kritja raznih fašistovskih zločinov so tako vplivala na Mussolinija, da je nepričakovano predlo-žil zbomici načrt izpremembe volilnega zakona. Mussolini predlaga v\ glavnem v^postavitev prejšnjega demokratičnega volik\ega Teda. Mussolini ihoče s tem načrtom omogočiti povratek demckratično-ustavnih raamer in vtpa, da opozicijo* pridobi za pozitivrvo sodelovanje, obenern pa jo spravi ^ /ašizmovn. Med političnimi krogi je napravil nep-ričakovani; korak Mussolinija velik vtis, prevladuje pa mnemjt', da je to pcslednje zvonenje fašizmu. Zbornica se je odgodila do 3. januarja. . Mediavezniški dolgcvi. Ameriški fiaančni referent komisije za ureditev evrop sko-ameriških dolgov je izjaHl, da se Frarucija še ni urad-j no pogajala s kcmisijo o ureditvi. Najboljše bi bilo, če bi FTancija plačevanje svojih ctvezr.csti uredila tako kakor Anglija. Ko bo Francija enkrat začela odplačevati svoje dolgove Ameriki, bo gotovo tudi tirjala Poljsko, Češko, Rumunijo in Jugoslavijo za velike izposojene svote. PRISEGA ZVKSTIH SLOVENSKIH MOŽ IX FANTOV. Posebno Iepi, iskreni, mnogobrojno obiskani t?r podučni so lPtošnji volilni -shodi v Slovenskih goricah. Kakor da bi se zbirala prava voj-ska za obrambo naših verskih svetinj, slovenske časti, slovenskih pravir, tako se zbirajo nasi volilci od va-si do vasi, od farp do fare. Na volilncm shodu ene največjih občin okraja Sv. Lcnart je ob koncu zborovanja vstal star sivolas niož 'kot govornik in je govoril sledeče. Prijatelji, mladi in stari! Dancs smo slišali, zakaj gre. Nič ni trpba več govoriti. Vsi vemo. kaj nam je storili. Dne 8. februarja moramo zmagati, naj stane kar hočp. Možje in fantjp! Vstanite! Dvignite vsak tri prste desne roke! Govoritc za menoj: »Guspod Bog! Ti si nas ustvaril kot Slovence. Oblagodaril si nas z milodonečo materno slovensko goforico. Dal si nam lppo zemljo, na kateri živimo! Nad nas so prišli neprijatelji od vseh strani. S satanskimi zvijačami in hudobnimi naklepi hočejo, da bi se jim Slovenci prodali. Razkosati nas hočejo. Naša edinost, bralska sloga jim mrzi. Pošiljajo k nam krive apostolc, ki bi nas radi zapeljali na kriva pota. Mi pa Ti obljubljamo, slovesno izjavljamo, da bomo šli vsi kot en mož na voliščc, da čuvamo svetinje, ki si nam jih Ti izročil v varstvo. Slovesno si prispgamo, da od nas nihče ne bo ostal doma, da bomo vse naše sosede, vse znance in prijatelje spravili na pra^o pot in jih 8. februarja spravili na volišče. To bomo storili. kakor nam boš Ti ljubi Bog pomagal!« CpIi zbor je glasno ponavljal to p-risego. Možje in fantje so si krepko stisnili desnice Svrčan in v srce segajoč je bil ta prizor. To je znak, kako globoko čutijo naši ljudje potreba, da izide naša Slo\enska ljndska stranlia iz teh pomembnih volitev kot popolna zmagovalka. K tej obljubi ali priscgi, ki je kipela iz odkritosrčne ljubezni naših mož do naših narodnib svctinj, niinamo ničesar dostaviti. Prisega je govorila dovolj. Sj^>r med tovaxna(rji ofožja. Artgleško časopisje se obširno toavi s tožbo, iki jo je naperila znana tvrdka Krupp proti arvgleški tvrdki Vickers., Aivgleška tvrdka Vickers je izralLljala Kruppov patent eaizdelovanje vžigalic za topovske kstrelce že pred vojno •proti primerni cdškodnini. S temi granatami so poznejeAngleži streljali na nemiške vojake. Po sklepu miru pa se je angleska tvrdka ibranila še nadalje plačsvati odškod-1 nino, vsled česar jo Krupp toži za odškodnino. Tožiba je1 *iapravila v Nemičiji silno mučen vtis. ŽERJAVOV PRIJATELJ IX ZAVEZXIK SE VSILJUJE DELAVCEM ZA KANMDATA. Socialdemokraška stranka -poslavlja za gb-snfaa kandidata na Štajerskem ljubljanskega advokata dr. Koruna. Mož je nobel gospod. Vozi sc z avUnnobilom in v fini kočiji okoli. O njem jc znano, da jp dehfl prijatelj in politični zaveznik dr. Gregor Žerjava. Ko jp bil Korun socialistični poslanpc, ni za delavsko lju;istvo ničesar napravil. Dr. Korun je ožji zavoznik Antona in Etbina Kristana, ki ju je Pašičova vlada cpIo na višjo zahtcvo postavila k vladnim jaslim. Anton je postal glavni upravitelj državnega vclcposestva v Belju, a Etbin jc še spdaj Pašičev zaupnik in mastno plačani komisar za izseljence v Amcriki. Korun in oba Kri-:tana, Tokan in Kopač so v «plarlam€niu bili vedno zagrizcni nasprotniki samostojnosti Slovenije. Zakai? O tcm vc vpč Pašič .... Dr. Korun, kandidat socialnih dpmokratov nikdar ni skusil bede in pomanjkanja. Iz pravd kuje^zlate rumenjake in sedaj še za šport lovi delavske glasove. Od svoje prve žene — Slovpnke — sp jc dal ločili. da se jc lahko po pravoslavno ožpnil s Srbkinjo .... Socialističnim volilccm časlitamo, da so si <lali vsiliti advokata dr. Koruna za kandidata! SE ZA NASE CESTE MMAJO DENARJA. Požrešni velcsrbski ceniralizein, za katorega so leta 1921 glasovali Pašičpvi radikali, Pribičevičevi demokrati in Pueljpvi samostojncži, jp nam Slovcncom Iptos požrl tu<I i državnc prispevkc za vzdržcvanjc okrajnih cest. Ljudje božji, ]H)glejlc, kak švidel se je tu zgodil. Naša država še naprej pobira deželne tfoklade na zemljiški davck. Te dokladp niso ba.š posebno nizke. — Znašajo 150 cdstoL na dirpktni davek. Mi Slovpnski Štajerci plačujemo tch doklad gotovo r.adl5 niilijonov dinarjev. Prej več ko manj. V kak namen so bile te doklade namcnjene? Predvsem za naše okrajne in deželne ceste in bolnišnice.  Kaj sc je zgodilo z bolnišnicami, je ziiano. Vpč kot ftolovieo bolnikov je Pašičcva vlada \ Sloveniji vrgla na cesto, čcravno slovenski davkoplačevalec plačuješ tudi v to svrho tako. da kar »kri švicaš«. To jc krivica, ki vpiije do neba! Sluvenski holniki in davkoplačevalci pa pravijo: Bo knialu prišel čas — 8. februar — kc> bomo s krivične/i, ki se zbirajo okoli starega Pa.šiča in Pribičcviča tcr Žerjava, obračunali. In kaj je beograjska vlada napravila s pedporajuii za ccste? Za 1. 1924 noce izplučati okrajnim zastoponi ničesar. N. pr. mariborski okrajni zastop bi inoral dobili okoli 400.000 D, a ne dobi nič. ptujski približno islo. Kam ho Pašič neki dal ta denar? Xe mirujcmo pcprcj, dokler ne dosežemo po naši Slovenski ljudski slranki, da Slovenija postane samostojna. Z našhn denarjcm ne smc imcti Pašič nič vcč opraviti^ Zatorej pa volilci vsch poštenih strank, glasujte 8. fcbruarja za Slovensko ljudsko stranko, ki hočc in bo izpeljala samostojnost Slovenije.