!lVVtmummuuummmmmmm " "ii"«"«" ^
Številka 20
.■■■■■J ■ ■ ■
■ B ■ ■
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Referendum o izenačitvi pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov
Gre za solidarnostno odločitev
V	ponedeljek, 20. novembra, bomo tudi v Savi glasovali o izenačitvi pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.
Mnogi med vami gotovo ne veste, kaj to pomeni, zato smo vam pripravili obširnejšo informacijo. Toda, predno jo preberete, še tole:
—	Kmetje so bili doslej le delno zavarovani. Prav gotovo pa vsi veste, da na kmetijah žive in delajo v glavnem starejši ljudje, ki dela ne zmorejo več tako in toliko, da bi jim to prinašalo tolikšen dohodek, da bi poleg vsega zmogli še denar za večje zavarovanje.
—	Če bomo glasovali ZA izenačitev oziroma združitev zavarovanja delavcev in kmetov, bomo od leta 1974 dalje plačevali za socialno zavarovanje samo 0,08% več kot doslej — ali prevedeno v dinar je le 8 par za vsakih 100 din.
—	Z ozirom na to, da je v kranjski občini le še približno 7 % kmetov in jih bo vedno manj, to pa bi povzročilo veliko problemov nam vsem — je treba precej prizadevanj, da se to število vsaj obdrži in da bodo mladi ljudje raje ostajali na kmetijah. Med ta prizadevanja sodi vsekakor tudi naš odnos do njih. O tem bomo objavili še eno ali dve informaciji.
V	nadaljevanju objavljamo informacijo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj.
Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj sta na podlagi določil Zakona o zdravstvenem zavarovanju in Zakona o referendumu in Statutov obeh skupnosti 10. in 16. oktobra 1972 sprejeli sklep, da se razpiše referendum o izenačitvi pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov o združitvi obeh skupnosti v Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Kranj.
Ko govorimo o združevanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, moramo imeti pred seboj nekaj dejstev, ki so značilna in pomembna bodisi za vso Slovenijo, bodisi za
udeleženci NOB sodeloval v naših enotah iln tako na oba načina omogočil uspešno vodenje in zmagoviti konec NOB ter izvedbo revolucije. Nič manjša ni bila vloga kmetov po osvoboditvi. Vemo, da takrat nismo imeli kmetijskih posestev v socialističnem sektorju, niti ni bila razvita industrija. Vse to je bilo šele v razvoju. V časih, ko sta nam tako zahod kot vzhod zaprla vrata pomoči, smo bili tako glede prehrane kot glede izvoza odvisni predvsem od naših kmetov. Dejansko smo se takrat izvlekli iz težav na račun kmetijske proizvodnje in na račun naše surovinske baze, ki je bila deloma spet kmečka, to se pravi posek in izvoz lesa, deloma pa rudarskega značaja. Osnovno težišče našega
ta, kar skušamo šele v zadnjih letih popravljati na ta način, da bi kmet povečal svojo ekonomsko moč in dejansko postal tržni proizvajalec z individualnimi sredstvi za proizvodnjo. Na ta način pridemo do tega, da so danes pravzaprav tako delavci kot kmetje proizvajalci v samoupravni družbi, v kateri si ne moremo zamišljati ne enega ne drugega brez medsebojnega sodelovanja in prizadevanja za čim večji napredek tako v kmetijstvu kot v industriji.
Prav tako je zato tudi pomembno z vidika enotnega obravnavanja s strani zdravstvene službe, da imata obe skupini, ki sta sedaj ločeni v pogledu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, enake pravice in da ju zdravstvena služba tako s preventivnimi kot s kurativnimi akcijami obravava enotno kot prebivalce z enakimi pravicami. Razlike med pravicami v delavskem in kmetijskem zdravstvenem zavarovanju so dosedaj občutne predvsem v višini prispevkov k stroškom zdravljenja, ki jih plačujejo zavarovanci sami. Prav tako niso ekonomsko in socialno zaščiteni v primeru bolezni. Z združitvijo bomo dosegli nadaijno stopnjo samoupravljanja na tem pomembnem področju družbene dejavnosti.
Spričo hitrega razslojevanja zaradi izrednih potreb po delovni sili v industriji so nastali na našem podeželju določeni problemi. Danes imamo vrsto opuščenih
Iznajditeljska dejavnost pri nas
že dolgo nismo brali v našem listu, kako se odvija inventivna ali iznajditeljska dejavnost pri nas. Naj predstavlja ta članek skromen začetek in prelomnico. V bodoče vas bomo obveščali o vseh novostih in podrobnostih s tega področja.
Že nekaj let predlogi o izumih ter tehničnih izboljšavah močno upadajo. Delavski svet podjetja je na svoji 5. redni seji dne 29. 8. 1972 zadolžil razvojno tehnološki inštitut, da izdela pregled iznaj-
diteljskih predlogov, poda poročilo o problematiki in nakaže predloge za izboljšanje stanja.
Poročilo je predhodno obravnaval odbor za program in razvoj podjetja. Z določenimi dopolnili je poročilo nato obravnaval delavski svet na 6. redni seji dne 10. 10. 1972.
Glavne točke v poročilu so naslednje:
1.	Pregled prijavljenih iznajdi-teljskih predlogov od leta 1960 dalje:
Leto prijave	1960	1961	1962	1963	1964	1965	1966	1967	1968	1969	1970	1971
Število predlogov	44	27	90	80	22	28	19	8	2	9	9	12
Zavrnjeni predlogi	6	4	30	23	8	10	4	2	1	—	4	2
2.	Poročilo o problematiki v zvezi z iznajdi tel jsko dejavnostjo.
Iz razpredelnice je razvidno, da je število iznajditeljskih predlogov zelo majhno, zlasti od vključno 1967. leta dalje. Lahko navedemo nekaj dejstev, ki prav gotovo ne vplivajo vzpodbudno na prijavljanje:
— Komisije, ki so določene za presojo in oceno predlogov, ne opravljajo svojega dela ažurno. Mogoče imajo kdaj težave zaradi pomanjkljivih podatkov, vendar o tem ne obvestijo razvojno tehnološki institut. Razvojno tehnološki inštitut, ki predlaga komisije in opravlja administrativne posle v zvezi z iznajditeljsko dejavnostjo, ni obveščen o poteku reševanja posamenzih predlogov. Večkrat mora urgirati in mnogokrat se zgodi, da so urgence neuspešne. Predlagatelj je v takih primerih
upravičeno nestrpen, ker tako dolgo ne dobi odgovora, ali je njegov predlog ugodno sprejet ali je zavrnjen.
— Glede izplačila nagrad za prijavljene predloge je v nekaterih primerih po pravilniku določena akontacija prenizka. To je v primeru, ko je iznajditeljski predlog ocenjen kot koristen predlog. Ce je v tem primeru ocena čiste gospodarske koristi visoka, je visoka tudi nagrada, akontacija, ki jo predlagatelj prejme takoj, ko je predlog rešen, pa znaša le 1000 din. Nagrade se namreč izplača po dokončnem obračunu ob koncu prvega leta in ob koncu drugega leta uporabe predloga.
— Pri pregledu materiala v zvezi z iznajditeljsko dejavnostjo minulih let nismo opazili, da bi zaslužni predlagatelji prejeli diplome, kot predvideva pravilnik.
Predlogi za izboljšanje iznajditeljske dejavnosti
Združitev delavskega in kmečkega zavarovanja bi bilo po našem mnenju pravična, saj vsi doprinašamo naši boljši prihodnosti.
Gorenjsko. Na združitev obeh zavarovanj je treba gledati iz zgodovinskega vidika tako glede na razvoj Gorenjske kot glede na razvoj naše republike. Pred pol stoletja je prevladoval na Gorenjskem izključno kmečki živelj, ki je predstavljal zaledje delovne sile za nastajajočo industrijo že v stari Jugoslaviji. Vsi se še dobro spominjamo, da je bil v času narodnoosvobodilne borbe kmet tisti, ki je našim osvobodilnim enotam ne samo materialno pomagal, ne samo, da je s svojim obstojem omogočil nastanek in uspešen razvoj NOB, temveč je tudi sam aktivno, skupaj z delavci in ostalimi
ekonomskega razvoja po osvoboditvi je bilo predvsem v največji možni meri industrializirati in elekritificirati našo državo. Vse to pa je zahtevalo izredne napore tistega dela prebivalstva, ki je že delal v industriji kot tistega ki je bil izven industrije. Jasno je da smo v teh ekonomskih težavah in zaradi industrializacije in elektii-fikacije usmerili vse sile predvsem v razvoj teh dveh ključnih področij. Zaradi tega je prišlo do zaostajanja kmetijske proizvodnje, tako socialističnega sektorja, še bolj pa zasebnega in da je bil rezultat takega položaja slaba ekonomska moč individualnega kme-
kmetij, kjer živijo bodisi ostareli kmetje oz. ljudje, ki nimajo nobene ekonomske perspektive niti moči za normalno kmetijsko proizvodnjo. Ta problem kar zadeva zdravstveno zavarovanje v bistvu rešujejo kmetje sami oz. sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov. Ta problem je morda za marsikoga nepomemben pa tudi neznan. Podatki pa kažejo kako visoko je število kmetijskih zavarovancev, katerih katastrski dohodek je izpod 3000 din. Na takem posestvu se ni mogoče niti preživljati, kaj pa še plačevati prispev-
Nadaljevanje na 2. str.
3.	Predlogi za izboljšanje iznaj-diteljske dejavnosti:
— Nujno je potrebno, da strokovne komisije obravnavajo predloge ažurno.
— Ce nastanejo težave in mora komisija npr. čakati dodatne podatke, je nujno, da komisija o tem obvesti Razvojno tehnološki inštitut.
— Poskrbeti je treba, v skladu s pravilnikom, za javne pohvale oziroma diplome.
— Dodatni predlog, ki se je izoblikoval na 4. redni seji odbora za program in razvoj podjetja, je naslednji: Strokovni in drugi delavci, ki gredo na specializacijo in po povratku prijavijo iznajditeljski predlog v zvezi s pridobljenim znanjem, bodo prejeli zanj ustrezno nagrado, kolikor se bo ta pred-
log nanašal na predmet, ki presega program specializacije.
— Dosedanji pravilnik o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah je potrebno pregledati in v skladu z novo organizacijo popraviti. Istočasno bi bilo potrebno pregledati ustreznost materialne stimulacije. V korigiranem pravilniku je potrebno konkretno navesti službe, ki so zadolžene za pospeševanje iznajditeijske dejavnosti in nakazati obliko pospeševanja.
Odbor za program in razvoj podjetja je sprejel sklep, da mora biti pravilnik dopolnjen do 31. 12. 1972. Nalogo za izdelavo novega pravilnika je dobil razvojno tehnološki inštitut. Vodja inštituta pa je zadolžen za koordinacijo s TOZD tovarno avtopnevmatlke in tovarno tehničnih izdelkov.
Nadja Markun, dipl. inž.
Sola za samoupravljanje
v eni ni W
Pravilnik o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah v 1. členu razlaga medsebojne pravice in dolžnosti med podjetjem in izumiteljem ali avtorjem tehnične izboljšave ali koristnega predloga, če so njegovi izumi, izboljšave ali koristni predlogi nastali v podjetju ali v zvezi z delom podjetja.
Stroj za izsekovanje ploščic (velo zadrge), ki ga uporabljajo v delovni enoti veiopnevmatika, s katerim smo delali manj in iz novih plošč_
Namen pravilnika je, da organizira in podpira inventivno dejavnost ter s tem vzpodbuja člane delovne skupnosti k izumljanju, pripravljanju in uvajanju novih rešitev tehničnih, tehnoloških in ostalih delovnih postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kvaliteta proizvodnje in vseh ostalih dejavnosti podjetja.
V	tej zvezi pomeni ta izraz naslednje:
invencija -e ž
V	latinskem jeziku je beseda inventio pomenila izum. Danes nam beseda invencija pomeni več, in sicer:
a)	domiselnost; duhovitost; iznajdljivost;
b)	domislica, domislek; z zaničljivim prizvokom tudi izmislek, izmišljotina,
c)	izum, iznajdba,
d)	krajša instrumentalna skladba
inventiven -vna, -vno (v francoščini inventif) domiseln, duhovit, iznajdljiv, (koristen)
inventiven predlog — koristen, domiseln predlog inventivna dejavnost — iznajditeljska dejavnost Inventivna — iznajditeljska, novatorska — dejavnost zajema:
a)	izume,
b)	koristne — domiselne — predloge,
c)	tehnične izboljšave.
Ti pojmi so navedeni (vrstni red) glede na svojo vrednost. Racionalizacija pa je lahko vse to uresničeno.
Podjetje mora v treh mesecih od prejema obvestila o izumu obvestiti izumitelja, ali namerava izkoristiti pravico do pridobitve patenta.
Paberki
Podjetje prijavi izum patentnemu uradu in navede izumitelja.
patent -enta
Pojem izhaja iz latinščine, ko je beseda patens pomenila odprt, javen. Nekdaj je pomenila pismo ali listino, zlasti:
a)	slovesen uradni odlok, npr. v stari Avstriji,
b)	namestitvena listina, največkrat uradnikov in častnikov,
c)	pooblastilna listina, s katero so podeljevali pravico do trgovanja in obrti,
danes pa pomeni
d)	VARSTVENO PISMO, LISTINA, ki daje iznajditelju izključno ali prednostno pravico do izkoriščanja izuma; taka pravica...
patentirati -am podeliti, izdati patent (patentirati izum); patent za kaj, zavarovati svoj izum s patentom
Za tehnično izboljšavo v smislu tega pravilnika se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalizacijo uporabe znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se poveča delovna storilnost, zboljša kakovost proizvodov, prihrani material in energija, bolje izkoristijo stroji in naprave, izboljša kontrola proizvodnje in poveča varnost dela.
Osnovni namen tega pojma označuje latinska beseda rado — razum, iz katere so nastale mnoge latinske in francoske izpeljanke, na primer: racionalen, racionalist, racionalističen, racionalizacija, racionalizem, racionalizirati, racionirati.
Racionalizacija pomeni ureditev, organiziranje česa na racionalen (pameten, razsoden, preudaren, trezen) način; v ekonomiki celotnost ukrepov za boljšo organizacijo delovnega procesa, da se znižajo stroški in poveča storilnost (uvajanje boljših strojev, novih delovnih metod); v prenesenem pomenu tudi izboljš(ev)anje, izpopolnjevanje.
racionalizacija -e ž
racionalizirati racionalno urediti, poenostaviti, izboljšati, izpopolniti; izvesti racionalizacijo (racionalizirati obrat)
Vidimo, da imamo za mnoge tujke večkrat celo več lepih, slovenskih izrazov. Od nas je seveda odvisno, ali se znamo, in tudi hočemo, opredeliti za katerega izmed njih. To pa nam nalaga dodatno obremenitev — točno moramo vedeti, kaj hočemo in moramo komu sporočiti. Kdor komu kaj sporoča, mora pri oblikovanju sporočila upoštevati naslovnika (njegovo izobrazbo, sposobnost dojemanja), žal pa danes mnogi izobraženi menijo, da je pameten samo tisti, ki uporablja predvsem tujke. Preprost človek marsičesa ne prebere prav zato, ker pred poplavo tujk nemočen klone.
želim, da bi to mnenje upoštevali avtorji člankov za tovarniško glasilo. Trdno sem prepričana da so prav preprosti delavci najbolj zvesti bralci tega glasila.
Terezija Pivk
v sodelovanju z Nado Markun
Predsedstvo mladinske organizacije je na svoji 19. seji razpravljalo o predlogu oddelka za socialno varstvo in družbeni standard, da kupi v samskem domu na Trati pri Škofji Loki določeno število samskih sob.
V dopisu, ki so ga poslali s te seje delavskemu svetu podjetja, je poudarjeno, da je nakup le začasna rešitev. Omenili so, da bodo stanarine precej visoke (33.000 S din za posteljo) in da bo prevoz vse prej kot ugoden (najprej Trata —Škofja Loka, nato Škofja Loka —Kranj). Opozorili so tudi na dejstvo, da bi že v preteklosti morali voditi bolj načrtno politiko pri reševanju stanovanjske problematike članov kolektiva. Kot primer so navedli Mladinski dom naše tovarne, iz katerega so se morali stanovalci seliti, zato da sedaj služi vsem drugim, samo ne tistim, za katere je bil zgrajen, člani predsedstva so vzeli na znanje, da bo v mladinskem domu več prostih sob, ko bo zgrajen računski center. V nadaljevanju so menili, da bi moral kolektiv ob svojem razvoju, na katerega smo ponosni, razvijati vzporedno tudi skrb za družbeno prehrano in druge potrebe mladih, če le ta računa, da se bodo zaposlovali pri nas. Neurejeni pogoji na tem področju so velik razlog, da je fluktuacija med mladimi največja. Dopis, ki je naslovljen na naj višji organ v podjetju, se končuje s stavkom: »Upamo, da se boste zavzeli za tiste mlade, ki so med nami in tiste, ki bodo še prišli«.
Delavski svet podjetja je na 6. redni seji razpravljal o visokem porastu življenjskih stroškov, ki bodo najbolj prizadeli delavce z naj nižjimi osebnimi dohodki. Po razpravi so sprejeli sklep;
Kadrovska služba bo proučila, kakšen naj bo ob upoštevanju realnih možnosti v podjetju in dvigu življenjskih stroškov naj nižji osebni dohodek v bodoče.
O predlogu in sklepih vas bomo obvestili.
Gre za solidarnostno odločitev
inovacija -e ž
V latinskem jeziku je beseda innovatio nastala iz besede novus, kar je pomenilo nov. V bistvu ima beseda še danes tak pomen, le z dodatnim pomenom, da to novo šele vpeljujemo:
a)	vpeljevanje česa novega, novatorstvo; novotarija; sprememba,
b)	prenovitev; obnova;
inovacijska dejavnost — novatorska dejavnost
Izum kot predmet tega pravilnika je vsaka nova rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabljati v dejavnosti podjetja in ki izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta.
Pravilnik o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah določa medsebojne pravice in obveznosti med izumiteljem in podjetjem s pogodbo. če pogodba ni sklenjena, ima pravico pridobiti patent podjetje. če podjetje te pravice noče uporabiti, ima pravico pridobiti patent izumitelj.
... in strojček, ki bo opravljal isto delo hitreje in iz odpadnih zračnic. Prihranek na času in materialu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ke za. zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, prispe, vek občini in ostale obveznosti. Zavarovanci sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov so spričo tega problema že večkrat zahtevali, naj se z zakonom o zdravstvenem zavarovanju točno določi status kmeta, ker so hoteli na ta način doseči, da bi vsi zavarovanci z izpod 3000 din katastrskega dohodka izpadli iz zdravstvenega zavarovanja kmetov in da bi širša družbena skupnost prevzela razi-ko za zavarovanje te kategorije prebivalstva. Toda na ta način se ta problem do sedaj ni reševal, pač pa tako, da so skupščine občin in republika prispevale del sredstev za socialno ogrožene kmete. To je eden od nadaljnih socialnih razlogov, ki govori v prid temu, naj bi se breme zavarovanja določenih kategorij našega prebivalstva preneslo na riziko širše družbene skupnosti.
Končno, kar velja predvsem za nas na Gorenjskem, če govorimo o združitvi obeh skladov in če razpravljamo o edini možni varianti, t. j. da se obremenitev kmetijskih zavarovancev zaradi izenačenih pravic v zdravstvenem zavarovanju ne povečuje, potem znaša razlika za pokrivanje stroškov večjih pravic 1,600.000 din, kar predstavlja povečanje stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje za 0,08 %. Ta izenačitev pravic in združitev skladov iz ekonomskega vidika sploh ni problem. Skupščina skupnosti delavskega zavarovanja je tudi predlagala, da bi to razliko v letu 1973 pokrili iz presežka dohodkov v letu 1972. Tako ne bi bilo potrebno povečevati stopnje že drugo leto, temveč šele leta 1974. Iz
gorenjske perspektive je ta združitev popolnoma utemeljena, ker imamo na Gorenjskem še zelo malo kmetijskega prebivalstva, če hočemo da to število obdržimo in da postanejo ti kmetje dejanski proizvajalci v kmetijski proizvodnji, potem moramo tudi s takim ukrepom, kot je izenačitev pravic v zdravstvenem zavarovanju in kot je uvedba pokojninskega zavarovanja, dati mladim, ki rastejo danes na podeželju, lepšo in sigumejšo prihodnost, kot pa so jo imeli njihovi starši. Poleg tega je v interesu vse družbene skupnosti naše republike in celotne Jugoslavije, da se mreža individualnih kmetijskih proizvajalcev ob-
Paberki
Od 2. novembra dalje delamo zopet po starem delovnem času, to je od 6. do 14., 14. do 22. in od 22. do 6. ure zjutraj. Ko je delavski svet podjetja razpravljal o tej odločitvi, je ugotovil, da se je delovna disciplina poslabšala, saj je sleherni zaposleni hotel izrabiti desetminutno zatišje, ki je nastalo na kranjskih vpadnicah pred
drži in ojača posebno tudi v hribovitih predelih naše regije. Kmetje so bili in bodo v bodoče še bolj važna postavka v konceptu splošnega ljudskega odpora v slučaju potrebe in zato je nujno, da jim ta družbena skupnost zagotovi take pogoje za življenje in delo, da bodo z veseljem in zavestno sodelovali, kadar in če bi bilo potrebno. Skratka, treba je zagotoviti, da se bodo tisti, ki se bodo odločili za kmetijsko proizvodnjo, počutili kot enakovredni proizvajalci v socialistični družbi z vsemi ostalimi prebivalci, ki delajo na drugih področjih naše družbene in ekonomske ureditve.
koncem izmen drugih podjetij, in priti čimprej domov. Zato so delavci predčasno zapuščali delovna mesta. Člani delavskega sveta so menili, da je to nedopustno, zato so sklenili prestaviti delovni čas tako, kot je veljal pred letom. Prisotni so bili mnenja, da bi vodje enot in drugi strokovni delavci morali dajati dober zgled. To pa bi bilo tudi nujno, saj bi z disciplino pridobili veliko dohodka in povečali osebne dohodke.
Referendum bo v nedeljo, 19. novembra 1972 za zavarovance: kmete, upokojence, obrtnike in pri njih zaposlene osebe (tudi vajence od 15. leta starosti) ter ostale. V ponedeljek, 20. novembra 1972 pa za zavarovance, zaposlene v delovnih organizacijah.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj
Stališča in program dela ZK Sava
V zvezi s pismom predsednika ZKJ tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ
V	19. številki glasila smo vas opozorili o razpravah komunistov o pismu predsednika ZKJ tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ.
Zapisniki z razprav so bili razmeroma obširni, kar kaže, da so bile razprave dovolj temeljite. Ko so na seji delovne konference razpravljali o tem, pa so le opozorili, da so ponekod sprejeli premalo konkretnih dogovorov. Zaradi omenjenega in pa zato, da bi imeli enotni akcijski in delovni program, je bila imenovana tričlanska komisija, v kateri je sodeloval tudi sekretar ZK Sava Bojan Gogala, ki je pripravila predlog akcijskega programa.
V	akcijskem programu ne navajamo sklepov oziroma dogovorov, ki so jih sprejeli komunisti v oddelkih, in ki se nanašajo na enkratne akcije ali naloge ter veljajo le za posamezne oddelke.
Akcijski program vsebuje naloge celotne organizacije ZK v Savu, in to za daljše obdobje.
Na ponovni seji delovne konference zadnji dan oktobra je skupina komunistov temeljito obravnavala predlog, lahko rečem besedo za besedo in stavek za stavkom. Razumljivo, saj si zveza komunistov nikoli doslej, in gotovo še posebno v tem trenutku ne, ni dovolila nikakršne improvizacije.
Sklepov ni potrebno ne komentirati in ne razlagati. Njih vsebina je dovolj jasna in dovolj konkretna.
Bralca pa naj opozorim še na tole: Vsa sedanja akcija za dosledno izvajanje pisma predsednika Tita in izvršnega biroja v Savi pomeni le začetek dela. Brez dvoma vsi komunisti vemo, da samo po sebi sestajanje in govorjenje ter sklepi še ne pomenijo, da že drugače delamo.
Zdaj smo se le dogovorili, da hočemo, dogovor pa nas zavezuje, da tudi moramo.
Pozornemu bralcu pa ne bo ušlo, da bomo preverjali delo vsakega člana ZK. To pa je precejšnje zagotovilo, da se bomo v prihodnje — sicer bolj tovariško — zelo natančno pogovarjali, kaj bi kdo moral narediti, pa ni. Preverjali bomo tudi odnos vsakega člana do politike zveze komunistov.
Nikakor ni rečeno, da pismo tov. Tita in izvršnega biroja zadevata samo člane ZK. Nasprotno, v pismu je poziv vsem delovnim ljudem, naj vsakdo po svoji moči prispeva k utrjevanju naše samoupravne socialistične družbene ureditve.
Po razpravi so člani konference soglasno sprejeli citirane sklepe. Bližnji volilni konferenci, ki bo 17. novembra, bodo materiali predlagani za osnovo celotnega programa dela organiazcije ZK Sava.
J. Štular
Sklepi:
1.	Preverjanje dela posameznega člana ZK mora biti v bodoče redna oblika dela oddelkov ZK.
2.	Delovna konferenca določi komisijo, ki bo pripravila kriterije za oceno dela vsakega člana ZK. Po teh kriterijih bodo oddelki konstruktivno razpravljali o posamezniku.
3.	V obračunskih enotah, ki razpolagajo in obračajo družbena sredstva, je potrebno takoj oceniti in analizirati dosedanje delo ter ugotoviti eventualna zlorabljanja delovnega položaja. Tov. inž. Beravs mora zagotoviti izvedbo tega sklepa. O ugotovitvah morajo razpravljati vsi komunisti.
4.	V določenih obračunskih enotah sta neustrezna tako sestav kot število članstva. Za izboljšanje tega stanja sta zadolžena kadrovska komisija ZK oziroma kadrovska služba, in sicer s sprejemanjem novih članov oz. s kadrovanjem (razporejanjem) članstva.
5.	Izboljšanje tehnološke in delovne discipline mora biti eno izmed osnovnih nalog dela vsakega člana ZK.
6.	Ob prehodu na TOZD morajo biti zagotovljeni enaki pogoji dela in enotnost obravnavanja vseh vprašanj, ki zadevajo predvsem kadrovanje, delitev dohodka in osebnega dohodka, disciplino, sklad skupne porabe idr.
7.	Ideološko izobraževanje je pogoj za dosego želenih ciljev pri utrjevanju socialistične samoupravne družbene ureditve. Komisija za ideološka vprašanja v sodelovanju z izobraževalnim centrom mora izdelati program stalne oblike ideološkega izobraževanja za člane ZK in mladino, v katerega se je dolžan vključiti vsak član ZK.
8.	Pri kadrovanju vodilnih in vodstvenih delavcev morata kadrovska komisija ZK in kadrovska služba upoštevati družbeno angažiranost in moralno-politične kvalitete posameznika kot enega osnovnih kriterijev.
9.	Ker so odnosi med ljudmi v delovnem kolektivu izredno važni za izvršitev postavljenih nalog, je nujno, da oddelki razpravljajo o odnosih v posameznih obračunskih enotah s posebnim poudarkom na odnosu med vodjem in podrejenimi.
10.	V vseh družbeno političnih organizacijah (sindikat, mladinska organizacija, zveza borcev) in samoupravnih organih morajo biti komunisti nosilci razprav in koordinatorji dela, predvsem velja to za pravočasno informiranje.
11.	Odbor za obveščanje in informiranje mora izdelati sistem informiranja, ki bo omogočal ustrezno obveščanje komunistov in vseh delavcev v družbeno političnih organizacijah.
12.	Princip demokratičnega centralizma je oblika dela, kateri se mora dosledno podrejati vsak član ZK.
13.	Kadrovska komisija in aktiv neposrednih proizvajalcev sta dolžna ukreniti vse potrebno za izboljšanje strukture v osnovni organizaciji ZK.
14.	Kadrovska služba mora izdelati pregled članov kolektiva, ki so v sorodstvenem odnosu in so istočasno v odnosu nadrejen — podrejen. V spornih primerih mora ustrezno ukrepati.
»Kako uresničiti smernice, sklepe, kakšne in katere so osnovne naloge komunistov v tem trenutku, ki pomeni določeno obdobje v zgodovini partije?«
Kako sprejemate Titovo pismo?
Kako uresničevati smernice, sklepe, kakšne in katere so osnovne naloge komunistov v tem trenutku, ki pomeni določeno obdobje v zgodovini partije?
Prav gotovo — in razumljivo je tako — vsakdo sprejema temeljne smernice ZK in ob tem presoja, katerim vprašanjem je treba nameniti največ pozornosti in katere probleme najprej razrešiti.
Ta ugotovitev mi je bila za izhodišče treh razgovorov s sodelavci — komunisti. Delo, ki se pričenja v organizaciji ZK ne bo kmalu končano. Pravzaprav nikoli. Tudi iz naših sklepov to lahko razberete, zato vas bomo redno obveščali o tem delu in tudi redno pripravljali krajše razgovore s sodelavci komunisti.
Beba Kambič
Vprašanje:
Pred Titovim pismom je bilo v organizaciji zveze komunistov čutiti mrtvilo. Pismo je povzročilo živahno aktivnost komunistov. Rad bi vedel in slišal, kaj meniš o tem.
Odgovor:
Komunisti so menili, da so dovolj naredili, zato so zaspali na lovorikah.
Beba Kambič
Vprašanje:
Ali so se člani zveze komunistov strinjali s pismom?
Odgovor:
Komunisti so se s pismom strinjali. Kaže, da se tudi tisti, ki niso člani ZK, strinjajo s pismom. Saj je bilo res marsikje dosti nepravilnosti, teh pa nismo odpravljali.
Vprašanje:
Kako sedaj začeti z drugačnim načinom dela?
Odgovor:
Najprej je treba k delu pritegniti mladino, in to na vseh področjih, saj je ta nekdaj delala mnogo več, sedaj pa o njih le malo slišimo.
Lojzka Planinšek
Vprašanje:
Prosim, če poveš svoje mnenje o dogajanju v zvezi komunistov po pismu tov. Tita in izvršnega biroja. Najbrž si tudi sama kot komunistka in znana družbena delavka predstavljaš, kako bi bilo treba drugače delati — ne samo na strokovnem področju, ampak tudi v organizaciji ZK, katere naloga je, biti najbolj napredna in trdna.
Odgovor:
Na področju naše delovne organizacije je naša naloga, da utrdimo samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela ter damo vsakemu delavcu v Savi možnost vplivati na samoupravljanje. Pri tem pa smo do sedaj nalagali naloge samo komunistom, vendar to ni le dolžnost članov ZK, ko pa imamo tudi druge družbeno politične organizacije, kot so SZDL, sindikat itd.
Vprašanje:
Tudi znotraj ZK marsikdo ne dela, zato toliko več bremen leži na nekaterih ljudeh.
Odgovor:
Ob tej ugotovitvi bi pomislila tudi na vzroke za tako stanje. Mislim, da so ure za sestanke nepri-
Rudi Nadiževec
n ja. V pismu je tudi ugotovljeno, da so nekateri ljudje na neupravičen način prišli do bogastva, in to na račun socialno šibkejših delavcev. To neopravičeno, dokazano bogastvo bi jim bilo treba nacionalizirati in dobljena sred7 stva vložiti tja, kjer bi bila najbolj potrebna (vrtci, šole, socialna pomoč šibkejšim).
Rudi Nadiževec
Vprašanje:
Kakšno je tvoje mnenje o dogajanjih, posebej zato, ker si že dolgo časa član ZK in si imel pomembne funkcije v organih upravljanja. Si predstavljaš, kako bomo delali sedaj?
Odgovor:
O tem sem razmišljal. Jaz Sem začel npr. že leta 1945 kot skojevec. Naloge, ki smo jih takrat imeli, smo morali brezpogojno tudi izvršiti. Kasneje pa so vsi sklepi temeljili na demokratičnem in skoraj neobveznem izvrševanju. Mislim, da je bil že zadnji čas, da je izšlo to pismo, ki ima namen pojačati red, disciplino in delavnost članov ZK.
Vprašanje:
Kaj bomo glede na pismo ukrenili v Savi?
Lojzka Planinšek
merne. Tudi s socialne strani je to razumeti, da se zaposlenim ob 14. uri mudi domov, pa naj bo to zaradi kosila ali varstva otrok. Morda bi tudi o tem bilo koristno razmisliti. V razpravah bi bilo treba vzpodbuditi tudi tiste člane, ki v pogovor ne posegajo. S tovariškimi pogovori med seboj bi lažje in konkretneje obravnavali in reševali zadeve. Vendar doslej se nismo niti vprašali, ali so bili naši sklepi realizirani, saj teh nismo preverjali. Noben sestanek se ne bi smel zaključiti formalno, določiti bi morali, kdo je dolžan realizirati sklepe in do kdaj, kar bi bilo treba tudi preverjati.
V samem pismu pa je še dosti formalnosti. Paziti pa bomo morali, da se ne bo pričela kampa
Odgovor:
Kot prvo in najvažnejše je utrjevanje delavskega samoupravljanja. To obdobje prav sedaj lahko koristno porabimo pri formiranju delovnih skupin tako, da bo neposredni delavec imel možnost izražati svoje mnenje in sodelovati pri odločanju v svoji enoti. Nepravilno bi bilo, da bi vsakdo odločal o vsem, pač pa naj deluje aktivno v svoji enoti in okolju, torej tam, kjer pozna razmere.
ZK pa naj bi skrbela za to, da bodo akti, ki bodo določali pravice in dolžnosti delavcev oziroma delovnih skupin sestavljeni razumljivo, tako da bo le-tem lahko formulirati sklepe v okviru svojih pristojnosti. Mi pa bomo kasneje lahko vztrajali na realizaciji teh sklepov.	J. S.
Vaše srce — vaše zdravje
Prvi del: VRSTE IN VZROKI
OBOLENJ SRCA
Letos spomladi nas je epidemija črnih koz tako zelo presenetila in zaposlila, da smo skoraj pozabili, da je letošnji svetovni dan zdravja posvečen problematiki razširjenosti obolevanja in umrljivosti zaradi bolezni srca v vsem, predvsem pa v civiliziranem svetu.
V	civiliziranem svetu smo že uspešno zatrli ali omejili mnogo bolezni in vzroke smrti, tako so postale bolezni srca in ožilja od vseh bolezni relativno in absolutno najresnejše in najpogostejše.
Bolezni srca in ožilja predstavljajo zaradi obolevnosti, invalidnosti in umrljivosti tako velik družbeni problem, da je od reševanja tega problema v največji meri odvisen na-daljni harmonični razvoj in obstanek civilizirane družbe.
V	razvitih deželah je pogostnost bolezni srca in ožilja ter umrljivost zaradi njih na prvem mestu, daleč pred rakom, prometnimi poškodbami itd. V teh državah umre skoraj vsak drugi človek zaradi bolezni srca in ožilja.
Pri nas na Gorenjskem so v zadnjem desetletju bolezni srca in ožilja po umrljivosti na prvem mestu*
* Od vseh ljudi, ki so na Gorenjskem umrli v letu 1970, jih je 48% umrlo zaradi teh obolenj.
Daleč za boleznimi srca in ožilja so novotvorbe (19% vseh umrlih), poškodbe (12 %), bolezni dihal (7 odstotkov) in bolezni prebavil (4 odstotke).
Med boleznimi srca so najpogostejše in najresnejše:
1.	koronarne bolezni z infarktom srca,
2.	bolezni srca zaradi zvišanega krvnega pritiska,
3.	revmatične bolezni srca,
4.	prirojene srčne bolezni,
5.	bolezni srca zaradi obolenj pljuč,
6.	srčne bolezni pri nalezljivih boleznih, krvnih boleznih in zastrupitvah. itd. Znane in pomembne so spremembe na srcu in ožilju med nosečnostjo, pri debeluhih, športnikih, živčnih ali neuravnovešenih osebah, itd. Obstaja tudi pomembna odvisnost med stanjem srca in delom ter poklicem.
Koronarne bolezni srca z infarktom so med srčnimi boleznimi najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh v zreli življenjski dobi. Danes lahko govorimo o pravi epidemiji srčnega infarkta v razvitih deželah. V Evropi umre zaradi infarkta vsakih 30 sekund po en moški v starosti med 35. in 65. letom. Ne, to ni tiskovna napaka, niti niste napačno prebrali — vsakih 30 sekund pokosi v bogati in srečni Evropi srčni infarkt enega delavca, hranitelja in človeka v zreli življenjski in delovni dobi z bolečimi človeškimi in gospodarskimi posledicami. Srčni infarkt je hudo in smrtno nevarno zmanjšanje prekrvavitve srčne mišice zaradi zamašitve ali zožitve koronarnih krvnih žil, to je tistih krvnih žil, ki dovajajo kri in hrano srčni mišici. Koronarne bolezni srca zaradi tega imenujejo mnogi tudi ishemične bolezni srca (od grške besede ishemija, kar pomeni neprekrvavlj enost). Glavni vzrok obolenja koronarnega srčnega ožilja je ateroskleroza (arterioskleroza) tega ožilja. Ateroskleroza napade in zožuje vse ožilje, vendar najbolj usodna je aterosklerotična okvara koronarnega srčnega ožilja in možganskega ožilja — posledica je srčni infarkt (srčna kap) in možganska kap. Zelo malo vemo o neposrednem vzroku arterioskleroze.
Na njo vpliva spol, starost, dednost, krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost, prehrana, kajenje alkohol, premajhna telesna aktivnost, živčna napetost, okolje in obilje. Vedno vpliva po več vzrokov istočasno skozi daljšo dobo kar zelo otežkoča dosledne raziskave in učinkovito preprečevanje.
Zvišan krvni pritisk je v zadnjih desetletjih človekovega življenja tudi v glavnem posledica arterioskleroze, a pri ljudeh v Šport krepi telo
srednji dobi posledica dednih dejavnikov, obolenja ledvic, endokrinih bolezni itd. Prognoza zvišanega krvega pritiska je odvisna od tega, kako je ta prizadel srčno mišico in koronarno srčno ožilje — zato je velika povezava med zvišanim krvnim pritiskom, srčno kapjo in možgansko kapjo.
Revmatične srčne bolezni nastanejo kot posledica revmatične vročice — mrzlice, to je vnetja sklepov po prehladu, angini ali škrlatinki. Pri revmatičnih vnetjih sklepov pogosto zbolijo srčne zaklopke, srčna mišica ali osrčnik. Velika večina pridobljenih srčnih hib je posledica revmatične mrzlice. Revmatična mrzlica z revmatičnim vnetjem sklepov in revmatičnimi srčnimi boleznimi so posebej pogoste pri otrocih in mladih ljudeh, vendar so posledice v obliki prirojenih srčnih hib trajne in pomembne za celo življenjsko dobo obolelega.
Prirojene srčne hibe niso redek pojav. Mnogi otroci s prirojenimi srčnimi hibami umrejo takoj po porodu, v prvem letu življenja ali že v predšolski dobi. Nekateri živijo dalj časa, zadnje čase pa mnoge bolnike s prirojeno srčno hibo uspešno operirajo, tako da bolnik povsem ozdravi ali da se mu stanje toliko zboljša, da živi dalj časa in z manj težav.
Pri kroničnih bolnikih dihal, kot so to kronični bronhitis, em-fizem in astma se razvije kronično pljučno srce z odebelitvijo desne polovice srčne mišice. Večina kroničnih pljučnih bolnikov skozi leta zboli in tudi umre zaradi oslabelosti kroničnega pljučnega srca.
Med mnogimi akutnimi nalezljivimi vročinskimi boleznimi srce lahko močno opeša ali celo odpove (npr. pri davki ali tifusu). Resne spremembe na srcu smo nekoč opažali pri bolnikih s tuberkulozo ali s sifilisom. Poznamo bolez-
ni srca pri čezmerni ali nezadostni tvorbi hormonov žleze ščitnice. Slaborvnost lahko posnema, poslabša ali celo povzroči srčno bolezen.
Ce normalna nosečnost posnema srčno bolezen (težko dihanje, otekline nog) moramo previdno poiskati eventualne prirojene ali pridobljene srčne hibe in uvesti ustrezno zdravljenje. Danes lahko ob ustrezni zaščiti, negi in zdravljenju rode tudi nosečnice s tež-žimi srčnimi hibami.
Neurejeno vegetativno živčen j e povzroča predvsem »srčne težave ali težave ob srcu«, ne pa srčne bolezni. Duševno in živčno labilne osebe mnoge težave, konflikte, srca in se zatekajo v »srčno bolezen«, da bi sami sebe jemali resno in da bi jih okolica upoštevala. Ta stanja se zdravijo vzročno in s psihiatrijskimi metodami, ker čez daljši čas »srčna težava« lahko preide v pravo organsko bolezen srca.
Prihodnjič nadaljevanje: Preprečevanje in zdravljenje obolenj srca
Dr. Mario Kocjančič
Arhivski
kotiček
PISALI SO VAM
Najprej vas tovariško pozdravljam. Javljam se vam iz Bitole, kamor sem prišel iz Raške v pre-komando.
V novo okolje sem se kmalu vživel, najbolj pa sem se razveselil, ko sem se srečal z nekaj prijatelji, ki so prav tako zaposleni v podjetju Sava in tu služijo vojaški rok.
Prijateljsko pozdravljam in želim dosti uspeha pri delu vsemu kolektivu, posebno pa sodelavcem in vodjem v avtopnevmatikarni, konfekcionarjem tovornih avpto-plaščev in ostalim.
Prosil bi vas, da mi list SAVA pošiljate na novi naslov, da bom lahko zopet v določeni gotovosti spremljal uspehe, napredek in novosti v podjetju.
Hočevar Branko V. P. 7488/8 97002 BITOLA
Spoštovani!
Po dolgem času se vam zopet oglašam iz daljnega Niša. Vse skupaj prav lepo pozdravljam in vam želim mnogo delovnih uspehov. Obenem vam sporočam, da sem dobil vaše glasilo in obračunsko listo za mesec julij. Za oboje prav lepa hvala.
Sedaj sem v delavnici, kjer popravljamo stroje in tovornjake. Delo ni težko. Delamo po sedem ur na dan. Popoldne pa obvezne vojaške vaje, ki so vsak dan enake. Sedaj sem se že malo zbližal s so vojaki, tako da mi ni dolgčas. Tu je tudi Rudi Zevnik. V mesto
gremo dvakrat na mesec in to v soboto in v nedeljo. Niš je veliko mesto. Center je lep, le okolica je bolj zapuščena. V kasarni je lepo, le še 385 dni pa se spet vidimo. Le še devet dni, pa bom star 19 let. To bom proslavljal, po vojaško seveda!
Jože Zakoč V. P. 5982/5 18002 Niš
ZAHVALA
Ob smrti moje mame Ivane Rakovec se sodelavcem skladišča gotovih izdelkov in odpreme za poklonjeni venec najlepše zahval j u-
jem'	Marjan Rakovec
Ob smrti moje mame Ivane Plevel se zahvaljujem za venec, ki so ga poklonili v njen spomin moji sodelavci iz avtozračnic.
Tone Plevel
PISALI SO VAM
Lepe pozdrave vam pošiljam iz Banja Luke, kjer služim vojaški rok. Teče mi deseti dan. Danes vam pišem samo dopisnico, in to zato, da vam sporočim naslov, da bi mi pošiljali časopis. Rad bi zvedel novosti iz tovarne, posebno iz avtopnevmatike. Obenem pozdravljam vse sodelavce na potniški konfekciji ter delovodja Cirila Dominko in vas tov. urednik. Lep pozdrav!
Vaš sodelavec
Marjan Benedik V. P. 6565/5 VE-4 78002 Banja Luka
Umetne mase v letu 1980
Uporaba umetnih mas se hitro povečuje. Od 1950—1968 se je povečala za petkrat. Istočasno se je poraba surovega olja, ki velja za barometer napredka v industriji, povečala za slabih štirikrat. Predelovalna industrija umetnih mas v Nemčiji je 1968. porabila približno 2,1 milijona ton umetnih mas. V svetu je bila poraba 24 milijonov ton, za 1980. leto pa predvidevajo, da bo 80 milijonov ton. Leta 2000 bo od vseh konstrukcijskih materialov 3/4 umetnih mas.
Kemija se kot proizvajalec umetnih mas na tak razvoj pripravlja. Velika podjetja vlagajo velik del svojega kapitala v predelavo umetnih mas, čeprav še ni rentabilna. Pričakujejo, da se bodo razmere kmalu spremenile.
Tak razvoj zahteva tudi primerne strokovnjake. Zato so že uvedli na več višjih šolah (Ingenieur-schule) in univerzi v Aachenu (TH Aachen) predmet tehnika umetnih mas (Kunststofftechnik).
Umetne mase imajo zelo ugodne lastnosti, kot so: nizka cena ter lahka in poceni predelava. Danes so najbolj zanimivi poliolefini, posebno polietilen, ki bo vodil še nekaj časa.
Tehnološki postopki predelave se ne bodo mnogo spreminjali. Tehnika se bo razvijala v smeri racionalizacije in popolne avtomatizacije proizvodnje, ki bo vodena s pomočjo računalnikov. Na inštitutu v Aachnu že pripravljajo projekt za tako vodeno proizvodnjo, ki bo realizirana naslednje leto.
Razvoj strojev za predelavo je usmerjen v prid injekcijskim prešam, katerih število raste hitreje kot število brizgalnikov, kalandrov in preš. Tako bo po ameriških ocenah proizvodnja injekcijskih preš ob koncu 70 let 6000 kom. na leto, 1980. že 7000, brizgalnikov pa 4000. Zelo se bo tudi povečalo število strojev za toplo oblikovano embalažo in izdelavo velikih oblikovanih izdelkov (npr. avtokarose-rija).
Dopisuj v Savo
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, teleon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj.
Arhivu je treba dati ustrezno mesto
V našem glasilu, ki je objavil že toliko različnih člankov, verjetno še nikoli nismo pisali o arhivu, za besedo pa ste gotovo že mnogi slišali.
Že takrat, ko so nastali prvi zametki našega, sedaj tako velikega podjetja, v letu 1921 (podjetje Vulkan), so pisali vse mogoče papirje in papirčke. Taki papirji nastajajo še danes, toda veliko jih zmečemo proč, ker pač nimajo pomena za naše tekoče delo. Vsak papir, popisan v Vulkanu, bi imel danes neprecenljiv pomen kot arhivsko gradivo, ne glede na to, ali je to nepomemben račun ali kratka beležka, ki jih danes brez skrbi zavržemo. Vidimo, da bi prej nepomembna stvar šele po 50 letih dobila svoj pomen kot zgodovinska.
Z razvojem znanosti in industrije je tudi arhiv postal pomemben. Zato bi rad potolažil veliko skeptičnih ljudi v našem podjetju, češ še tega arhiva in z njim arhivarja nam je bilo treba. Verjetno marsikdo od odgovornih ali pa malo manj odgovornih kdaj išče stvar, ki jo rabi za tekoče delo, sodelavka, ki pa ima po svojem mišljenju registratorje opremljene z dobro označenimi napisi, je na dopustu. Seveda šef gradiva ne bo našel, vsaj ne takoj. Popolnoma razumljivo je, da tisti, pri katerem gradivo nastaja, točno ve, kje je vsak pomemben listič. Arhiv pa izgubi vsak pomen, če ni dostopen tudi drugim za tekoče delo.
Delo arhiva in arhivarja bo skušalo razbremeniti pisarniške prostore. Arhivar bo odnašal gradivo v registratorjih in jih urejal po modernih metodah arhiviranja. Vsak, ki bo tak material potreboval, ga bo tudi dobil.
Trenutno delo arhiva, ki zahteva od arhivarja ureditev nad 10.000 registratorjev, ki so nastajali v obdobju 50 let, pa priprava raznih navodil v zvezi z arhiviranjem, zahteva seveda pomoč vseh nas, ki imate kakršnokoli vez z arhivom. Le tako bomo občutili arhiv kot potrebo v podjetju, ne pa kot nujno zlo, ki je služilo dolgo ča-la le kot odpad za odvečne registratorje.