Leto m. ▼ Oajji, dni 5 febravaija L 1803. Štev. 4. DOMOVINA Zah^a 6., 16. in U6. dan vaakega m«m. BcpM naj m isv.lljo poMljati are Inittvu in sicer franki vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Talja aa celo lato t gld., za pol let* 1 gld., sa četrt leta Ml kr Vi Volitev v okrajni zastop celjski. Doba poslovanja sedanjemu okrajnemu za-stopu celjskemu je potekla C. kr. okrajno glavarstvo razpisalo j« torej novo volitev, katera se bo vršila tako. da voli. h skupina velikih posestnikov dne I K. februarja. 2) skupina velikih trgovcev in obrtnikov dne 17. februarja. Hi mesta in trgi dne 18. februarja in 4) kmetska skupina dne 20 februarja, in sicer vsaka skupina po 10 zastopnikov. — Zadnja »tiri leta imeli so Slovenci prvokrat večino v okrajnem zastopn, in sicer, kakor smo v .Domovini" te večkrat dokazali, v veliko korist celemu okraju in na čast slovenskemu imenu; kajti, kar okrajni castopi obstoji okrajni zastop celjski ni nikdar toliko lepo in koristno deloval, kakor ravno za časa slovenske večine v okrajnem zastopn. Slovenci pokazali so se pravi mojstri v tem, kako treba gospodariti, da se vse potrebno na najbolj pameten način in s primerno malimi stroški napravi. Ceste niso nikdar bile tako dobro in z dobrim kamenjem posute, kakor sedaj; prestrme ceste, kakor med Ponkvo in Teharjem so se preložiK huda strmina pri Novicerkvi se je prekopala; *esta pri I.atkovi vasi se razširila in zravnala: en* cesta od Vervega do Žalca se je sprejela za novo okrajno cesto: kolodvorske ceste v Žalcu, v Dobertešji vasi in Petrovčah se je napravila vse to s stroški čez HOOO gld.; za železnico savinjsko izplačalo se je od dovoljene podpore SO.OOn gld. že HOOO gld. itd. in vender znižale so se doklade od 25*katere smo že morali plačevati takrat, ko je bil načelnik slavljenec nemških Celjanov g. Stiger, na 21«,. — To so tako lepi uspehi, da je opravičeno g. kanonik dr. L. Gregorec pri zadnji seji okrajnega zastopa rekel .Tako poslovanje, kakerino je bik) sedaj pri okrajnem zastopu celjskem, je nam vt»m Slovencem zares v čast in veselje; vsak Stožec mora torej želeti, da bode nov okrajni zastop ravno takega duha in delovanja!" — Nov okrajni zastop pa bode takega duha in delovanje zopet samo tedaj, če hode zopet slo-i venski, t. j če bodo zopet imeli Slovenci v njem ' večino. Mi pa rečemo, Slovenci bedo imeli zopet ve-! čino. in njo morajo imeti' Kmetske občine volijo ; 10 slovenskih korenjakov; saj vrli kmetje bili so vedno, od kar bijemo Slovenci boj za naš narodni obstanek in napredek, naša najkrepkejša podpora; oni stali ao in stoj« neomagljivi. kakor stoletni hrast; kmetska Bkupina volila je slovensko, narodno, ko smo Slovenci Vomaj se začeli zavedati, ko : še slovensko ime ni toliko veljalo, kakor sedaj; kmetska skupina volila bo tudi sedaj ravno tako narodno! V mestni skupini dasta nam odlično narodna trga Žalec in Št Jurij, prvi, enega, drugi celo 2 zastopnika. Tako jih imamo že 13 narodnjakov, zastopnikov. Treba torej samo, da voli veliko posestvo 10 narodnih zastopnikov in imeli l>odenio jih spet 23 od 40. nemftkutarji pa samo 17. — Vpraša se. ali pa smemo tudi upati, da bo veliko posestvo volilo narodno? — Da. smemo, in to za gotovo. Že pred štirimi leti zmagali smo Slovenci v tej skupini in sicer prvokrat in to z večino 6 glasov. Prej so se vedno štulili celjski meščani, ki od svojih hiš plačujejo po HO gld. davka, v to skupino. Naporom narodne stranke oziroma g. dr. Dečka, posrečilo se je pa te meščane vreči m na vračajo. — Za Isaaiali ae plačuje naj ae potilja: DpravniMvo .J>—evino" * Celji iz te skupine, v kateri morajo biti samo veliki posestniki, t. j. taki, ki imajo zares velika posestva Tako smo zmagali Slovenci že leta 1888. I^etos Celjanov, ki imajo samo hite. niso več upi-aovali med velike posestnike. Poskušali -o pa še med velike poseetnike vriniti take Celjane, ki imajo razun hiš v Celju le toliko zemljišč, da od teh zemljišč plačujejo najmanj 30 gld., a hišnim vred pa če* HO gld. Vkljub temu imeli bi še Slovenci zopet večino. Pa narodni stranki po g. dr. Dečku posrečilo se je še 7 takih Celjanov vreči iz skupine velikega posestva, in tako ima narodna stranka kaj znatno večino; kajti narnškutaiji zbobnajo skupaj k večjemu 35 do 40 glasov med tem ko je volilcev skup U>1. — Slovenci zmagamo torej lahko, če le sami hočemo, t. j. če le vsi narodni slovenski volilci pridejo volit, ter volijo pošteno narodno, slovensko. Večina slovenskih volilcev veleposestnikov so kmetje. In do teh se sedaj obračamo: Noben izmed Vas slovenskih velikih posestnikov naj ne j ostane doma v zapečnjaku. Kadar je volitev, takrat za moža ni mesto v zapečnjaku: takrat mora mož na nege, na volišče, da pokaže, da je res mož stare korenine. Sramota njemu, kateri bi se preplašil nemškutarčkov celjskih, da bi ostal doma. ter zatajil svojo narodnost in svoje poštenje; še vrabec se ne plaši pred slamnatim dedom v prosu, in naši celjski nemškutarčki že davno niso več za Slovence drugo, kakor je za vrabca na njivi oguljen, slamnat ded. Še večja, neizbritljiva sramota pa tistemu slovenskemu kmetu, kateri bi se spozabil tako daleč, da bi celo nezvest svojemu narodu volil z nemškutarji. ter skušal tako škodovati slovenskemu narodu in po kapa ti slovensko stranko. Kdor bi kaj takega LISTEK Štajerski Slovenci v ljubljanskem gledišču, doc 23. jaaararja 1893 V zadnjem listu obljubili sino svojim čital-cem natančneje poročilo o vsprejemu štajerskih gostov ob prveiu gledališkem vlaku v Ljubljani. Glavna točka našega programa bila je vender namenjena krasnemu ljubljanskemu gledališču in novi operi našega slavnega rojaka dra. Benjamina Ipavca. Nekako nestrpno pričakovali so štajerski gostje otvoritve gledališča. Že pred določeno uro zbrala se je velika množica pred gledališčem ter v na pol razsvetljeni nočni temini skušala pridobiti si vsaj vnanji utis lepe gledališke zgradbe. Vrata se odpro. in na mah se zgrne obila množica v prednje prostore. Tu nam je pred vsem ugajala krasna razporeditev prostorov in lepi slovenski napisi, ki so nam bili kažipot v posamezne oddelke Mej gosti imeli smo obilo priprostih kmet-skih posestnikov ki pa nikakor niso bili zmešani v teh prostorih, ampak so se čitajoč napise v slovenskem jeziku takoj spoznali in si spoštljivo poiskali odločene prostore. Vstopimo v gledališče! Zašumelo je, kakor v bučelinem panju, ko so se zbrale obilne trume od vseh stranij. Kakova svitloba. kakov kras! Zdelo se ti je. kakor da si prestavljen v čaroben rajčič: vse je tako lično, tako ljubko, tako vabeče. Pogled nam j<; uhajal od strani na divno zagrinjalo od stropa do tal in od tal do stropa. Pa to opazovanje ni trajalo dolgo časa. Še predno smo se nagledali stavbe, oglasi se prijetna godba in tudi ta utihne, pred zagrinjalo po stopi voditelj ljubljanskih igralcev, izborni deklainator g. Ignacij Borštnik ter v pozdrav štajerskim gostom govori sledeči pozdrav: 1'oadravljamo Vas vse ia dufte vrele. Ki prihiteli dane* »<• m »te k nam V okrilje atolice Ljubljane lela. V Modricam posvečeni. novi hrani. Ha zrfte zgodi« ia mlniv*ih fwv, Pomeinlao zgodbo a Svojih rodnih tdl. Topeč v milobo w domačih gla»ov. Ki jih rojak-umetnik je ubral. < »tivil t njimi, kar je preminilo. Pričaral v »vet epet. kar nekdaj je Mlo. .Nek. 14j je bilo" »ri-e nam trepeče <1 znanih svuk'h znanih teh l«ened. Kot trt|*talo nam je v dnevih sreče. V neskrbnih dnevih z-mih. mladih let. Ko kri* tenice sivolase zbrani Pazljivo smo nastavljali uho. In viteai. junaki, velikani. Kraljičine, gradovi njih prostrani Pred dota« s., nam atopali ofetf. .Nekdkj je Ijflo" — Temne razvaline. Zaprta ja do njih najmanjša pot -Uj razvaline slika zgodovine. Ki pretrpel jo je slovenaki r«A'. A po zidovji golem se razpleta Brstno rastoči, zeleni hrftljan, Itazpoka slednja akrl >n< • t njim •»leta. Pokrit t njim vea posip je razoran. Tako pravljica, hčerka domi&ljije. Nesiečnih časov temne zgodi« krije. Čaa bojev, čas trmofttva krute sile. Ki aegala je do poalednjih koč, Cas nezvestobe, »reče čas nemile, V katerem til je narod trepefr-č. Porodil je pravljico v tolaiilo — Oda tri zaveaa ae' .Nekdaj j« bilo: " Kakor na mig zadrhtele so roke v občen plosk po tem pozdravu Gledališče bilo je v tem času že do zadnjega kotička prenapolnjeno. Oso-bito stojišča in sedeži v pntličju bili so zasedeni skoro od samih Štajercev. Ljubeznivi Ljubljančani *> bili ta večer vse ugodne prostore prepustili štajerskim bratom z željo, kar največ mogoče ugoditi jim njihov obisk. Toda za ploskanje in pohvalo ni bilo časa. Krasno zagrinjalo. na kte-rem so risane umetne podobe, se v tem tre not ju dvigne in mi smo: na Teharjih. ne na današnjih Teharjih. ampak na Teharjih. kakor so bili v sredi petnajstega stoletja. storil. onečastil bi svoje ime za vedno, kazalo bi se za njim s prstom rekoč: Slovenska mati ga je rodila in zgojila. pa izneveril se je svojemu rodu; žalostna mu majka' Celi slovenski narod gleda na Celje in nafto narodno borbo. Povsod, kjer se slovenska beseda glasi, povsod, kjer v prsih bijejo slovenska srca, pazijo in gledajo na /sakega izmed nas. na vsakega iz med Vas volilcev velikih posestnikov. Volitve v velikem posestvu dne lfl. febr. bo in mora biti dan narodne zmage in slave; ta dan bode tudi dan časti in veselja vsem slovenskim veleposestnikom, ki bodo priftli k volitvi, ter s svojo značajnostjo in poltenostjo pomagali do vesele narodne zmage; ta dan bode pa tudi dan sramote za take slovenske volilce, kateri bi ali ostali v zapečnjaku ali vlekli nemškutarski ploh! — Slovenski narod ve za imena vseh veleposestnikov; veleposestniki, skrbite toraj, da bode slovenski narod bral po izvrfteni srečni volitvi v Številu onih vrlih mož. kater, so izvojevali narodno zmago, tudi Vala imena! Ali bomo Slovenci kaj dosegli? Odkar se Slovenci svoje narodnosti dobro zavedamo. — 100 let je že tega — hrepenimo po tem. da bi imeli v Avstriji tisto veljavo in tiste pravice, katere uživajo drugi narodje. osobito Nemci. Te pravice nam gred«} po botjih in člo-veSkih postavah: te pravice so nam obljubljene v vseh cesarskih in državnih zakonih: zato pa jih tudi terjamo in na vsak način imeti hočemo. KakoSne so te pravice? Vse cesarske gosposke, vsi uradi, ki so osnovani po cesarskih postavah, torej vse deželske in duhovske gosposke naj po Slovenskem spoštujejo nas Slovence in naft slovenski jezik. tako. kakor so Nemci in njih jezik spoštovani po vseh nemSkih krajinah nafte države. Kakor imajo oni svoje domače, nemSčine zmožne uradnike in učitelje, kakor imajo svoje nemftke šole — ravno tako hočemo Slovenci v svojih krajinah vse to imeti: domače, slovenščine zmožne uradnike in slovenske šole. Da bi to loije dosegli, smo že pred 50 leti začeli terjati, da bi se avstrijski Slovenci združili v celotno telo. tako rekoč v eno deželo — Slovenijo — kjer bi se skozi in skozi le slovenski jezik rabil, kjer bi imeli Slovenci vse svoje urade in svoje Sole. od slovenskega vseučiliftča do za«lnje vaške Sole. Tako združitev vseh Slo-vtncev so zahtevali slovenski domoljubi ne samo v lastno korist, marveč v krepko podporo ljubljeni Avstriji. naSi staroslavni Sirji domovini zato. da bi bila združena Slovenija čvrst jez proti vedno dalje segajočemu nemškemu upljivu in proti pohlepnemu laSkemu jugu Taka deželska združitev bi bila opravičen., že z ozirom na zgodovinsko opravičene težnje čeških bratov, ki žel«? zopet združiti svoje češke pokrajine: CeSko. i (oravsko in Sležko; bila bi cel«« sama na sebi zgodovinsko opravičena; vsaj so fte v Šestnajstem atoletji bile notranje avstrijske pokrajine (Štajersko, Kranjsko. Korolko) združeno pod vlado Habsburfhna; vsaj ste Kranjsko in Koroško bili prod ftO leti tudi združeni pod eno edino deždno vlado v Ljubljani. Ali bodemo torej Slovenci kdaj dosegli svojo Slovenijo? Ali bodemo kdaj dobili svojo visoko lolo? Ali bodemo kdaj imeli vs^j srednje Sole slovenske po naftih mestih in naših deželah ? Ali bodo kdaj po naftih pokrajinah za nafte ljudstvo uradniki, kar od kraja v naftem >!ziku ura-dovali? Malo upanja imamo; kajti, kar dosežemo Slovenci je le: en korak naprej, dva nazaj. Temu smo nekoliko sami krivi, nekoliko neugodne politične razmere in nafti voditelji. Mi smo premehak, premalo odločen narod, predobri smo; premalo cenimo svojo vrednost; premalo ponosa imamo — preveč se radi bahamo s tujim petjem -r- nafta lastna svojstva premalo cenimo. Vsled prirojene slovanske gostoljubnosti radi sprejemamo tqjca pod streho. Ta se pa v nafti hifti tako udomači in si tako oavoji naft dom, kakor si je jež osvojil luknjo v basni, le s tem razločkom, da ima naft jež Se več zvijače in mi fte večjo potrpežljivost nego zveri v tej basni. Slo-i venci, katerim so Nemci nemftki jezik vse le I bo|j v svojem lastnem interesu vcepili, da nas I ložje vladajo, rabijo vse preveč ta privajeni jezik, i Nekoliko to store iz uljudnosti nasproti nemftko j govorečim Nemcem, neinčurjein in — Slovanom — j nekoliko se s tem nemškovanjem hočejo pobahati. da so nemSčine do pičice zmožni To naše ustno nemškovanje ima potem Se te posledice, da se ne upiramo tudi nemškemu časopisju in knjigam, s katerimi se preplavijo dan na dan slovenske dežele, da se ne upiramo nemškim uradnim dopisom. ne nemškim gledališčem, nemškim vese-! licam. nemškim društvom — in da z eno besedo I Živimo tako narodno življenje, kakor dvoživke, | ki so zadovoljne zdaj z vodo. zdaj s suho zemljo, J kamor jih pač okoliščine porinejo. — Kakoršni smo Slovenci, takoftni so naši voditelji, ki uživajo naše zaupanje. Kakor manjka nam jasnosti, odločnosti in doslednosti, tako tudi njim. Na podlagi slovenske in slovansko avstrijske vzajemnosti so bili voljeni, da v parlamentih branijo nafte svetinje. Toda vpraftam ali se kdaj nafti poslanci potegnejo kje za druženje Slovencev? Kdaj terjajo slovensko visoko Solo? Kdaj se potegnejo vsaj za slovenska duhovska semenišča v Kako redko se oglaftajo za slovenske srednje ftole, za slovensko uradovanje! V državnem zbori bi morali hrepeneti po solidarnosti z drugimi slovanskimi poslanci. Ali se to zgodi? Niti svojih najbližnjih bratov se niso fte do zdaj oklenili. — Po tem potu Slovenci res ne bomo ničesar dosegli. — Res nas Slovence včasih vlada nekoliko brani, kakor se je to pokazalo pri jezikovni na-reilbi gled«? Celja in Celovca. Ali kaj to ha*ne. ko dotične gosposke teh viftjih naredeb morebiti fte izpeljale ne bodo. Vsaj vidimo, da se načelniki nekaterih pod nemško vladno milostjo vzraslih korporacij tako vedejo, kakor pafte na Turškem. Na takov način utegnemo Slovenci ne samo leta 189.1, ampak tudi Se leta 1003 in 191», itd. s svojimi pravicami na cedilu oatati, ako ne bodemo svoje ovčje ponižnosti odložili, ako ne bodo naši voditelji nastopili pot odločnosti, pot slovanske doslednosti — in — ako vlada nuna ne bodo skrbela, da zadoM cesarske postave in njeni ukazi veljavo in spoštovanje pri njenih organih in pri vseh podložnikih. Govor poslanca dr. L. Gregorca v seji potlannke sbornlrs «ln< Jan. i hm. Slavna zbornica! Dne 28. maja prejšnjega leta smo slovenski poslanci na Njegovo ekselenco gospoda ministra za deželno obrambo uložili ugovor, ki se v sklepnih stavkih tak6 glasi: 1. Ali je Njegovi ekselenci znan oni odlok vojnega ministerstva. s katerim je slovenski pol-kovni jezik pri 7. pešpolku odstranjen in X. ali je Njegova ekselenca pripravljena, storiti korake, da se zopet prekliče odlok, ki žali pravice slovenskega ljudstva? Ta najponižnejši izmed ponižnih ugovorov ni bil do danes vreden nobenega odgovora ičujte' na strani pristašev), kar me je napotilo poprijeti br.ovska dolžnost. Nafta arma«la j« postala narodna vojska, ki kaže avstrijske narode v orožji in tu ni več mogoče, da bi se pri armadi prezirale njih posebnosti, pravice in potrebe. Že krajši službeni čas. po-spefteno urjenje, velika množina nenemftkih novincev zahteva, da se jemlje pri urjenji vojakov ma-terni jezik na pomoč. Temu se pridružijo fte ogromne zahteve, katere stavi na moralično moč vojaka moderni boj s svojo pustoftečo orožno tehniko. To moralično moč mora častnik že o mirnem času buditi in krepiti, da se zamore o vsakem resnem slučaji vspeftno zateči k njej. To se mu bode pa težko posrečilo, ako ni zmožen ma-ternega jezika vojakov svojih (Prav res! na strani pristaševi, fte manj pa, ako se vede proti nj>h Takrat je vladal na mogočnem celjskem, dandanes že podrtem in z brftljinom in mahom Itorastenem celjskem gradu silni grof Urh. Imenoval se je .celski grof in ortenburški. zagorski knez. hrvatski, slavonski ban in dalmatinski*. Ali mogočen, kakor je bil. zagledal su je ob nekej priliki v lepo Marjetico, hčer teharskega župana Pengarja. In hoteč jo dobiti v svojo last poslal je svojega poslanca v romarski obleki na Teharje, da bi mu Um pregledal okolico in poizvedel, kako bi bilo mogoče lepo Marjetico ugrabiti. .Prvo dejanje igre .Teharski plemiči" pokaže nam vaški prostor pred Pengaijevo hišo. Zbrali so se fantje in dekleta teharska, da se poslove od le|»e neveste Marjetice in od njenega ženina Mlinarjevcga Janeza, ki ravno praznujeta svojo zaroko. Fantje zapojo .SI-,veseii spev »k -* vas -Ioni, Ll- |»ijtno, kr<-|-ka Četa! lire* vseh skrbij Urimo mi In ljubimo dekleta Zaroke mi slavim-- pod X»j:. |.-<-jra .lekleta' Bog tivi te x«r» srečna su. ta sreCa 1 nam l-Ia^inj-. veča " 1'oslove se od svoje tovariši«- tudi deklet •er zapojo: .Ti » vela »i me vseloj stoj podružnica. Nekaj teh trt ao 2e nasadile na Kranjskem občine kostanjeviškega okraja s pomočjo deželnega odbora potem gg.: Colarič, Gre-gorič, dr. Namorft, Bralec, Kerin; graščine: Roška Turnaka. Impolska, ter še gg Pfeifer, dr Mencinger, Rupert in dr. i Vodnikovo svešanost) ste bili priredili .Narodna čitalnica novomeška in .Dolenjsko pevsko društvo* v sredo dne I. februvarja t. leta Isto tako tudi ljubljanska čitalnica (Th Planina) pri Itaki, ki je bila lani hudo od toče zadeta, dobila je od kranjskega deželnega odbora 100 gold. podpore. V tej in bližnjih vaseh. Rovišče, Vel. Tura in drugih vaseh fare: sv. Duh. Raka. Stadenec. je velika revščina in pomanjkanje. (Bralno društvo v Kostanjevici) je bilo priredilo v nedeljo dne 29. j-nuvarja 1893 v svo jih prostorih veselico z lepim vsporedom. Pelo se je pod vodstvom g učitelja Potrebina izvrstno, namreč: .Venec Vodnikovih pesmi" in .Lovska pesem" s spremljevanjem vojaške godbe, (t Idriji) boleha veliko ljudi za .influenco". Droge avstrijske novice. iBokenvartov klub) se nasproti novi snu joči večini državnega zbora — kakor poročajo čaaniki. vendar dobro drži. Nefte, pa neče brezpogojno stopiti v novo večino. In Poljaki baje veliko drže na Hohenuartov klub. Tako utegnejo nemški liberalci vendar enkrat sprsvideti, da so ne samo v resnici, ampak tudi v politiki — vedno v manjšini. i Poslanec SpinMi je v državnem zboru pri proračunskem razgovora glede šolstva izvrstno slikal, kakošne krivice se god.'- Slovanom na jugu.— Minister Ganč se niti zmenil ni za njegove pri-totbe Žalostno: i Nova vetinai državnega zbora se bode težko skovala: največo oviro delajo, in to po pravici, čeaki veleposestniki, kateri terjajo, da se prej jezikovno vprašanje v Avstriji reši, predno je mogoče z liberalci sporazumevati se. Prav imajo. Morebiti se bode zdaj zopet minister za Češko imenoval. Liberalci ne morejo, pa se ne morejo vspeti do aamovladanja, če ravno bi tako radi. (▼ državnem zbor«) se je pri proračunskem razgo" >ru potegnil poslanec šuklje za slovensko srednje šolstvo in za slovenske šole v Trstu in Gorici. Minuter Gauč pa ni glede slovenskih srednjih Sol ničesar obljubil. Poslanec dr. Gregorec se je potegnil, zakaj ni več slovenščina polkovni jezik pri koroškem polku. — Odsek, ki se je o špinčičevi zadevi posvetoval, ni hotel ničesar odločnega vkrenoti. da bi vlada temu poslancu zopet dala profesorsko službo. Pri razgovorih o šolstvu so terjali nekateri poslanci narodne, dragi verske šole. (Juina železnica! imenovala je svojim predsednikom princa F.gon Karol Hohenlohe-\VaIdeburg-Schilll ingsfiirst. Bil je popred zastopnik veleposestva goriškega v državnem zbora. (Novi denar), zlasti nove krone utegnejo na Ogerskem prej dobiti, kakor pri nas. morebiti že do velike noči. Ondi jih namreč že pridno kujejo. i Za Cesko deželo) je potijena postava s katero so se ljudskemu in meščanskemu učitelj-stvu nekoliko plače izboljšale. V rudniku v Oseku na češkem se je zopet velika nesreča pripetila • Tisti stari srebrni denar i konvencijske veljave, ki se je za lišp rabil, smejo <-esarske blagajnice še sprejemati do konca marca. Ogled po širokem sveto. (Za Blovesno praznovanje papeževe 50- letnicei — nO let škof - dne 11). februvarja se pripravlja ves katoliški svet. Ljubljansko mesto je v slovesni seji sklenilo, dostojno udeležiti se te svečanosti. (V Berolinui je bil ruski caijevič od nemškega cesarja zelo prijazno sprejet. Iz tega se sklepa, da s«- utegnejo zopet povrniti prijateljske razmere med Nemcem in Kusom. i Kolera • je v nemškem mestu llalle ob Zali. (Pri imenitni italijanski banki v Rimui seje zgodi ki velika nepravilnost: govori se, da so bili ministri in poslanci v zvezi. (Na srbske srednje šole) bode prišlo dvanajst ruskih profesorjev, ki bodo učili ruščino, kot zapovedani predmet. (Na rraaooakea) je javni krw(it vsled panamske goljufije toliko trpel.«da ljudje niti hranilnicam niso več zaupali, zlasti ker so proti-republikanski časniki tako pisali. Zato se je izdala postava, da bodo ostro kaznovani tisti, ki bodo govorili ali pisali zoper hranilnice. Dopisi Is Tekasjavprl Celju. (l*v. dop) 31. jan. Dne 29. jannvarja imeli amo Teharčani slovesen dan. praznovali smo I. občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Kdor bi sodil našo občino po njenem zastopu, ki j- po svoji večini nemško-tarsk. ta bi Teharčanom krivico delal. To so pokazali pri tem občnem zboru. Že osnovni zbor naše podružnice dne 11. decembra bil je lepo obiskan. Pri včerajšne.n občnem zboru pa se je kar trlo občinstva ki je navdušeno poslušalo govornike in izborne celjske pevce. Zborovanje pričelo se je ob 4. uri popoldne v gostilni g. Ivana Cajhena. Začasni načelnik g Josip Potovšek pozdravil je v lepem nagovora |)odražničane in došle goste. Za njim je v kiat-kem govora razložil g dr. Itoaina pomen dražbe sv Cirila in Metoda. Mej občnim odobravanjem se je na to volil dosedanji odbor. Za tem pa je sledil govor za govorom. Osobito ngajal je šaljivi govor g Vatroslava Molža iz Ljubljane ki je povedal Zgodovino .Teharskih plemičev". Mej največjim navdušenjem poprijel je besedo tudi č. g župnik šibal ter v krasnih besedah napil pre-svitlemn cesarju Navzoči so zagrmell v trikratni .živijo" in vse je pelo stoje cesarsko pesen. Ko sta naposled Se napila sivolasi naš rodoljub gospod Josip Pečnjak celjskim gostom in vrli mladenič Teharski g. J. Vengušt družbenim pokroviteljem, končal se je ta krasni družbeni večer. Ponosni smo !;;hko na izborni vspeh. kte-rega je imela doslej naša podružnica, ker se je oglasilo 4 pokrovitelji. 4 ustanovniki, nad 30 letnikov in nad 30 podpornikov. Prepričani smo. da bode to seme rodilo najlepši sad in že zdaj izrazimo željo, d-t bi nas podružnični odbor, kmalu zopet priredi! tak občni zbor, če ne poprej, vsaj spomladi na prostem. Sedaj pa izrazimo iskreno zahvalo vseir., ki so nam skrbeli za ustanovitev naše podružnice in za tako izborno narodno zabavo. Is Ponikva ob joinl želesaicL (Naš kramar Adolf Richberger.) Pred tremi ali štirimi i leti prišel je iz Celja v našo vas nemški nasel-nik Adolf F.ichberger in pričel tukaj svojo kra-marijo. S pravo krainarsko vglajenostjo in prekanjeno prikupljivostjo hodil je okoli ljudi, vabil in mamil, zatajeval svoje nemško pokolenje in se rotil, da je Slovenec. S treznim očesom opazovali smo ves čas njegovo ^stopanje in delovanje. V srce nas je bolelo, ko smo videli, kako so ae drugače veljavni, zavedni, pošteni in spoštovani možje ujeli v skrbno nastavlje zanjke kramarskega koristolovca. Nekateri so sicer že sprejeli plačilo za svoje slepo prijateljstvo, nekateri je pa še lahko bodejo Vsem se je, se in se bode prav zgodilo, če bi bili bolj ponosni, ne bi bili lizali tujcu pet in nosili svoje groše človeku, ki že po svojem rojstvu ne more imeti srca za slo-I venskega kmeta. Vsa dejanja našega Itolfeta pa. po katerih 1 se je hotel in se hoče na stroške zaslepljenosti | in narodne neprebujenosti p«arr.eznikov in na i stroški slovenske poštenosti okoristiti, bi nas ne vznemirjevala in mirnim srcem bi lahko čakali trenotka. ko bodejo njegovi prijatelji in pristaši prišli do spoznanja. Ali sedaj, ko smo zvedeli, da si ta nemški naseljenec na tihem pripravlja pot v znstop naše slovenske občine, čas je, da se oglasimo, da preprečimo, da bi se na lice naše občine pritisnil nemški žig. I pamo. da dokler bode na Ponikvi še zavednih in za blagor in čast svoje občine vn- tih mož. se to ne bode zgodilo in dolžnost je tudi vsaeega poštenega Ponkov da smo že pozabili, kako je opisoval našo občino v svojih prošnjah za gostilno t j. .Ein-kehr Gasthaus" ? Kaj misli li, da ne vemo, kako se povsod ponaša da je .Cillier-Kind' in kako povsod naglaSa svoje pristno nemško mišljenje? Kaj misli li, da nam ni znano, kaj pomeni na njegovi hiši napis v črnorodeče-toltih t j. v nemških barvali? Kaj misli li, da ne poznamo njegove namere? Ignjezdil bi se rad pri nas do dobrega in mošnjo bi si rad napolnil? če mn le ne bode spodletelo in če mu prej ali slej Poni kovljani le ne obrnemo hrbet? Saj ni nikjer zapisano, da bi morali ravno pri njem kupovati blago in ravno njega podpirati V bližini je dovolj dobrih in slovenskih trgovcev. Da bi ne bili pri volitvi iznenadeui, treba je, da se iste udeležimo v polnem število. Prepričani smo, da na-odvisni občani ne bodejo volili svojega narodnega nasprotnika ali drugače bi znali storiti njegovi dolžniki in pri pičlej udeležbi volilcev bi znal naš Dolfe le dobiti dovolj glasov. Sicer pa naj le pridejo Eichbergerjevi pristaši na volišče, bo-demo vsaj spoznali njegove dolžnike in ob jed-nem narodne omahljivce. Koširja. Dn4 12. maja 1892, ustanovilo se je v tukajšnein trgu društvo, ki ima luy lepi namen skrbeti za to. da se trg in njegova bližnja okolica kakorkoli olepša V društveni odbor so se takrat izvolili ti le gg: Alojz Goričar. predsednik. J. M. Lipold. župan. Ivan Konečnik Ivan Tribuč in Kr. Praprr.tnik. odborniki. Da si je tukaj že več narodnih društev, tako smo vendar to novo društvo vsi prav iz srca pozdravili in prav želeti bi bilo. « tanka prav uspešeno delovalo. Popravilo in posulo je več zanemarjenih trških ulic; kar jih je pa še ostalo te se popravijo še tekom tega leta Oskrbelo je stare in naredilo nekaj novih nasadov. Po nplivu društva se je več hiš in prostorov olepšalo. Še v tem letu postavi društvo ob Savinji kopališče, s katerim se bode ravno tako ustreglo domačinom, kakor tudi tukaj na letoviščini bivajočira tujcem. Isto tako bode društvo skusilo za svoje namene pridobiti trški pašnik, kjer bode potem napravilo drevorede, razne drage nasade in sprehajališča Vse to bode sicer zahtevalo mnogo dela in mnogo troškov. pa če bode slov. občinstvo društvo tudi v prihodnje tako izdatno in rado voljno podpiralo, kakor dosedaj, tedaj se zna to v prav kratkem času izvršiti. Pri občnem zboru dnosebej pa še trški občini za zdatno podporo; predsedniku društva ki je dal na svoje t roške napraviti slov. trobojnico v sredini trga ter je tndi drugače mnogo iz svojega za društvo žrtvoval; potem gospej Li|>oldovi in g. Antonu Ooričarju. ki sta v društvenih nabiralnikih nabrala prav izd.ttnih doneskov; nadalje se je izrekla zalivala vmirovljenemn polkovniku g. Mariniču in c. kr. komisarju Tasen. ki sta oba lepe zneske društvu darovala. Končno pa še izrečemo svojo najiskrenejšo željo, da bi društvo našlo |M>v*od dosti pravili prijateljev, da bi mnogo, mnogo let delovalo z bistrim um«m in blagim srcem za uresničenje uzvišenih svojih namenov ter da bi se v tem ozira ne strašilo ne truda ne težav, da bi. ne oziraje se niti na levo niti desno, iineki vedno le svoj veliki cilj pred očmi. Ako se to zgodi. pot«in I**le |>i •&-n tr,? ob bistri Savinji v prav kratkem časa dobil prijaznejše in milejše lice. in blsponosno delovanje društva osrečevaki bode nas. kakor tudi ne pozne naše Malanedelja. 2.V prosinca .leposlovno Ijana. da kaj taoega zabrani. Smešno bi pa tudi bralno društvo" imelo je dne |o. t m sv« j re-lti "' " občni zbor. kakor je lšk> * 11 raznih slov ča-nla Je tudi volitev novega odbora. Kar se tiče letošnje udeležitve Ha. ha"! Kaj li. misli udov in spfc.li prijateljev našega druitva >• bila res bilo. da bi v našej popolnoma slovenski občini volili Nemca občinskim odbornikom. Mar li | sopisih razglašeno, nimamo dovolj slovenskih razumnih inož? Kichberger-ja bi naj v obče povo|jni». dasiravno ne tako sijajna, kakor lanskega leta. Izvoljeni so bili sledeči č. gg. Lovro Slana. Fran Caherl, Simon Cvahte, Ferdo SoAtarič in Anton Božič. Odpadel je ietoinje leto g. Vinko Štnhec. kteremu se za njegovo požrtvovalno podpiranje druStva srčna zahvala izreka Xa5e „ Leposlovno bralno drnitvo* ima • Točene te le slovenske liste: .Domovino". .Slov. Gospodar". .Kmetovalec". .Novice", .Vrtec", .Zvon", ,Pom in Svet", in je vpisano v .DroStvo sv. Mo horja" in .Slov. Matico". .Slov. Narod" pa so prepustili društvu tukajftni narodnjaki brezplačno na razpolago. Ravno tako dal je veleč. g. župnik društvu .Slovenca". Naše .Leposlovno bralno društvo", kateremu je svrha na podlagi raznih leposlovnih časopisov in knjig širiti in negovati ljubezen in vnemati ponos do slovenskega jezika, naj bi bilo nam Malonedeljčanom središče, kjer bi delovali složno za prospeh naše materinščine. Kakor so imeli naši dedeki v lipovih logih svoja poganska sve-tišča. kjer so njihove vesialinke kurile sveti ogenj, da njim ni ugasnil, ravno tako naj bi bilo v narodnem ozira naše društvo tisti krasno dehteči log. kjer bi se kuril sveti ogenj domovinske Ijubavi in odkoder bi njegove žarke iskrice letele na vse strani ter zažigale malomarna srca do žilave vztrajnosti domorodnega dela Med zborovanjem zapel nam je pevski zbor obstoječ od dvajset malonedeljskih pevcev pod vodstvom blagor, g. Frana Caherla več d orno-rodnih pesmij, katere so bile z občo pohvalo sprejete. Ne morem kaj. da bi ne omenjal pohvalno veliko požrtvovalnost tega rodoljubnega g. učitelja, kteri žrtvuje svoje proste ure, da neguje in uči naše vrle malonedeljske fante v petju in to colo brezplačno. Bodi mu toraj izrečena prisrčna zahvala in .Bog neka ga jot živi mno-gaja leta!" Konečno izrekamo še vsem zunajnim podpornim udom za veledušne podpore našega društva iskreno zahvalo in kličemo krepki .Živili"! Prošnja do čast prejemnikov »Zabavaš knjiinics sa slovensko mladino". P. n. naročnikom svoje mladinske knjižniie sem bil o svojem času na ovojnem listu II zvezka obljubil, da hočem Izdati III. zvezek „Zab. knjižnice" — ako ne bode ovir — meseca januvarja 1898. Ker sem pa naftel sedaj o novem letu pri pregledovanji svojih tieletk Se prav mnogo ssostaline, ne upam si pri najboljlej volji le sedaj s III. zvezkom na svetlo, in to temliolj, ker se mi je z dosedaj vposlano naročnino Se le polovica tiskarskih atroSkov povrnila. Z ozirom na to, obračam ce na tem meatu do vseh p. n, prejemnikov, ki Se sa doposlane Jim knjilice dot. zveskov niso poravnali, d s to prav kmalu storiti isvoM, da mi bode potem mogoče izdati skoraj le obljubljeni snopič. — Tudi na .Narodnih legendah" je le precej zaostankov, in bal to je vzrok, da le do aedaj ■ III. zveskom — ki ie v rokopisu 2e davno dovrlen — nisem mogel na -svetlo. Ako kdo knjilic ne mara, lahko mi je vrne pod itstim ovitkom, pod kterim jih je prejel. On . p. u. naročnikov zlasti pa krajnih Šolskih svetov, ki so mi pismeno naznanili čas. kedaj račune poravnajo, ta proSnJa ne zadeva. V Središči, dne 20. januvarja 18»S. Anton Kosi, učitelj, izdavatelj in urednik .Zabavne knjitnice za alov. mladino". Zahvala. ______ ______... ____________ Celji. Za _ veleduSni dar izreka podpisano vodstvo najprii-rčnej&o Celje. 2. februvarja 1898. Vodstvo tolikih reatcr v Celji. I Imam m prodaj 30 meterskih centov j lepeg& paličnega fižola (WAhtol-Uohnen». ki je sa postni čas posebno dobra hranu. Cena sa 100 ly je 0 gld 50 kr. K.lor manj naroči kot 100 ga dobi po 10 kr. ly Razpošiljam proti povzetju. 1'riporočujoč so uljudno za naročbe (18) 9—1 Franc Majcen, v Dolu pri Hrastniku. Notarski uradnik smolen koncepta v obrti delelnih jezikih, leli premeniti mesto. Dlagohotne ponudi« naj se polljejo uredniltvu tega liata pod »Iftro A. (17) t Pristni slivovec, domačega pridelka ss dobiva prt Bottijanu UmhioUijn (16) 1 v St. nji, Velenje. Adolf Hauptmann tovarna oUaatUi bvr, flrmatrr, lakov is klati* v Ljubljani <">'-,0 Gostilna ,Alla Vittoria' is vrstna vina, in prirejuje jako okusna jedila. PrenočiMa neverjetno v ceno. Priporoča se Slovencem. (7) 3—2 - vsake »eles -----) postaje na Stajer skem poslan, ako se naročnik skliče na tn ča»nik. stane pri meni en modroc na peresih (Peder-matratse). Ti modroci so solidno is najboljše tva-rine narejeni. Imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s flnim sfrikom tapecirani in močnim platnonim rvilhom preoblečeni ter pri najtelji rabi do Ki 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih s delete nasnani naj *e vselej natančna meni postelje v notranji luči. Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredno nadomestke, kakor ličaste llmnice, slam-niče itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne v-trez^jo. AKTOV OBREU, Upefctr i g»M)ul, iskabtrgofs i Hm i Ts domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem liodi slav. občinstvu najbolje priforo-čena zs nakupovanje MauU*. salonski* (tni-tir,Utuot,atolov, pr*prof,ssfrtsJalln vsesa v tapetniško obrt spadaj.»čeg* deTa. fljT Ceniki a podobami ssstonj in franko, Hitra in poltena postrsSbs, niske cene posebno pri toJiSčih in ob-lirnejih naročilih L "M _ Otročji roaički IVB elegantni flni, in močni dobivajo ss pri meni skosi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rnds6e. modro, sivo in olivno po (M. IN r , s , V j* ip MUH vilje p<> vsaki ceni mV> gld. VttCQk# Pri Mil > mfc0—fii Ara/ m kmpormajt otrobi* rotičkor. >m, 26-3 Star luaalj kupuj« - po dobrih ovnah Jože Senica, v Zalci. m > o II lf , «8 i C/l JAKOB JANIČ lastnik velikega sela Froionberg- bliau OeJJa proda blizu 500 mladih jabolčnih dreves najboljših vrst —po 30—35 kr. komad. IZZ Oglasila naj ae poidejo pravočasno- ih, :i i Raspiodaja Kukovič-eve konkurzne mase V Brežicah in sicer vs-pa mannfaktnrnega, specerijsksga in kolonialnega blaga, železnine in deishuh pridelkov po najnižjih cenah. A Skraka, „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi i naznanja, da jc od A febrnviuj* t. L previsi ▼oditeljstve življenjskih zavarovalnih oddelkov pri njenem generalnem zastopu v Ljubljani dosedanji mnogoletni nje uradnik ffoapod Tatrodav Hoim ,„H mmmmmmmmmifmm^ Izdajatelj in urednik D(a«etin Hribar Ti»k Društvene tiskarne D. Hribar v Celji. Priloga »Domovini« št. 4., dne 5. februvarja 1893. narodnosti Škodoželjno, sovražno sli celrf rani/1 Ijivo (Pritrjevanje pristaševi. Dokazala se je toraj potreba. da morajo častniki s svojimi vojaki občevati v njih mater nem jezika in skazovati narodnosti povsod! jed- ! nako spoštovanje in naklonjenost Pri tacih razmerah je za domoljuba tolaž i Ijivo vedeti, da se vojaška oblast nija nekaj let ' sem resnično prizadeva tudi v tem ozira zahte- j vam časa pravičnej biti. Član 261 določuje v ! v prvem delu službenega pravilnika, da mora | vsak častnik razumeti materni jezik svojega j polka. Glede slovenskih polkov, posebno pa glede j 7. pešftolka, ki je pod im"nom .Koroški polk* ali .Marojčič" tako slaven v avstrijski zgodovini v vojskah, izdale so se posebne dol«)čhe. tako n. pr oba ukaza vojnega ministerstva od 28 avgusta 1872. in 90. septembra I «72. V prvem ukazu se razločno pove. da se ima pod .narodnim jezikom polka" razumeti vsako narečje, koje govori najmanje 20*, vojakov prihajajočih iz okrajev, ki so po organizaciji odločeni za dopolnitev Ta slučaj je glede slovenskih vojakov pri 7. peSpolku, in zato se j«- slovenski jezik tam povzdignil za polkovni jezik in dosledno se je v ukazu od .'JO. septembra 1872 odredilo, da se mora pri častnem |x»višanji zahtevati od vseh kadetov in častnikov znanje slovenskega jezika Ali gospoda moja. kaj koristi vse to. ako se sm«5 pri polku prezirati in zaničevati? Kaj koristi, ako ceM sedanji vojni minister javno slavi kot nekaj dragocenega .narodni dnh med armado", in ponosno povdarja. kako je vsak častnik dolžan znati jezik svojih vojakov, ako se pa to zlasti pri slovenskih polkih ne izpolnjuje, se za to ne briga v Kaj koristi, da Njegova ekselenca gospod minister za deželno brambo v tej visoki zbor-niči večkrat razlaga, volja Najvišjega vojnega Gospoda je, da se ima proti vsaki narodnosti pri armadi vesti z jednako naklonjenostjo in z jed-nacim spoštovanjem, ako so se pa nasprotne tožbe morale leto za letom tukaj oglašati? Kaj koristijo napoeled najboljši odloki vojnega nnnisterstva gledtS jezika, ako ista oblast sama te odloke pridanem slučaji v kot vrže. jih prekliče 'Čqjte! pristal'.! se na nje ne ozira, ter jim jemlje veljavo. cekS na oopolno nedopustljivih in neresničnih statističnih podatkih, kot se je to ravnokar zgodilo gledč slovanskega polkovnega jezika? — Vojna oblastnija je namreč sklenila, odstra niti z odlokom od 1«. aprila 1892. dvajset let veljavni slovenski polkovni jezik pri 7. pešpolku na osnovi, da je tam zdaj komaj 10*', slovenskih vojakov. Gospoda moja* Ta dokaz je neresničen in Iažnjiv. ker se ne vjema z razmerami, kakor so in to si zdaj dovoljujem dokazati. Ko bi bilo resnično, kar trdi vojna oblast, da se namreč pri 7. pešpolku dobi komaj Se 10*, slovenskih vojakov, morali bi iz tega sklepati na velikanski vspeh ponemčevanja na Koroškem; Nemci bi se bili morali povzdigniti na 90*'t, Slovenci pa se znižati na 10*,. No. tako daleč pa Se nismo. Vsekako j« res, da se v nobeni krono-vini monarhij«* ne ponemčuje tako silovito, tako svojevoljno, dejal bi, s tako divjim gnjevom. kakor ravno na Koroškem, (čnjte' pristaši). Vendar se slovensko prebivalstvo kljub temu ni zmanjSalo dosti pod tretjino vsega prebivalstva Raš zato imamo prav klasičnega svedoka. namreč zadnji zbor nemške stranke v Oelovci. Dalje prth.) Celjske novice. Krdel« zvesto vate Za dum in nari>d svoj. Krepko spev doni vnet: Bog iivi rodni svet. Da liri M in raa« Sedaj in poznih let. Ns večne, večne Case' S tem je končana igra. Neizmerna navdušenost zavladala je po gledišči. Slovesni vspre-jem povišal se je posebno s tem. da je po drugem dejanju uprizorilo ljubljansko občinstvo lepo. bratovsko demonstracijo. Ko je namreč v drugič palo zagrinjalo. vsula se je od vseh stranij toča svežih cvetlic na ljubljene Štajerske goste. Kaj naj že povemo o celem vtisu? Ko smo se poslavljali od bele Ljubljane, zvenele so nam v ušesih še vedno krasne melodije Ipavčevih .Teharskih plemičev". Vzradovali smo se v srcu da nam je baš naš rojak podal takov duševni užitek. Pred očmi so nam Se vedno slikovite podobe iz te prelepe narodne spevoigre in ločimo se od ljubeznih kranjskih bratov z željo, dal Bog. da se nam kmalu omogoči prilika takovega na rodnega praznika in dal Bog. da vzcvete ta krasni cvet slovenske dramatike tako bujno, da bodemo v kratkem imeli zasnovan v celi Ljubljani naroden in samo namd-n oder. ponos celega Sln-venst va' (Narodni dom) Celjske posojilnice in jnžno-Stajer*ke hranilnice prostori so vsled velikega prometa teh zavodov postali pretesni. Težko pričakujemo, da si zavoda postavita svoj lastni dom. Nada. da pridemo kmalu pod novo streho, je pa opravičena, ker se že zdelnjejo podrobni načrti za novo posojilnično hifc>. Glavni načrti izdelani od dnhovitoga arhitekta g dež. inženirja Hras-kjrja bili so že te dni na ogled poslani in ao vzbujali občno občudovanje Tpamo, da tudi celjski magistrat monumentalni stavbi, ki ima okrasiti najlepši pa doeedaj tako žapuftč*ni cesarja Joževa trg v Olji, ne bode delal trajnih zaprek; kajti tu bode mogoče sezidati veličastno zgradbo. Vsako stransko ospredje bode dolgo po Štirideset metrov: pritličje in mezanim bode ta iz sekanega kamena in železja; tu bode prostor za veliko restavracijo in za velikomeatne prodajal-nice; potem bodeta ie dve nadstropji in podstrešna stanovanja. V prvem nadstropju bodo prostori sa čitalnico in sicer jed na majhna in jedna velika dvorana z galerijami in stalnim odrom; tu bode prostora za 1000 oseb; potem bodo v prvem nadstropji fte prostori za posojil nioo in hranilnico, d očim so za drugo nadstropje in podstrešje projektirana krasna, moderna stanovanja. Stroiki za to monumentalno delo so proračunjeni na 150.000 gld.. vStevši morebitno napravo za električno razsvečavo ia za lastni vodovod. Is vsega srca želimo, da bi se izvriil ta prelepi načrt. (Tejaild nabori) bodo v Celji od I. do 7. marca in 10. aprila, na Vranskem 8. marca, v Mozirji 10. in ii- v Šoštanji M. v Konjicah 16, 16. in 17., v Rogatcu 20 in 21. v šmarji 23. in 24. v Mariboru od 1. do 9. in 13. marca, v Slov. Bistrici 10. in II. marca, v Brežicah 4. in 5. aprila, v Sevnici 7. in 8. v Ptuji 11. do 15- in 17. aprila, v Ormoži 18. 1 in 19.. v Ljutomeru 21.. 22. in 24. aprila, v ! Marenbergu 26. in 27. aprila in v Slovenj. Gradcu 29. aprila. (Is Celjskega okraja). Celjski .posilineraci" se grozijo, da bočejo v kratkem poklicati samo nemSke posle v celjsko mesto, kteri bodo znali 1 čitati nemške napise, ter hočejo s tem oteti celjskemu mestu .nemški* značaj. Človek bi mislil, da se zahteva od poslov vendar Se kaj več. kakor to. da znajo Ie čitati. kako se tej ali oni ulici pravi, če pa bodo pametne in modre gospodinje s tem zadovoljne, to je drugo vprašanje. Znano je. da so tukaj domači posli in ravno tisti, kteri se še niso spačili po svetu in toraj še ne razumejo blažene nemščine, najboljši sbiž-niki. Kolikokrat čitamo. da išče ta ali ona hiša služabnika, bodi si deklo, kuharico, ali hlapca iz dežele, ker se dobro v«5. da so taki najpridnejši. Mnogo obitelj in hiš je. ki jemljejo k čisto nemškim otrokom slovenske varuhinje, slovenske dekle, da bi se privadili otroci slovenščini in ti imajo prav; kajti ti ne vidijo samo od danes jutre. ampak sprevidijo. da je dobro, da se otroci privadijo tudi istemu jeziku, kteri je tukaj sploh običajen. Takih hiš imamo tudi v .nemškem" Olju mnogo. Če pa tudi pridejo, recimo čisto nemške dekle, knharice. hlapci i. t. d. v Celje, kakor želi to Rakusch in peščica, najzagrizenejiih celjskih .posilinemcev". kako bodo ti običevali s kmetskim ljudstvom na trgu in v okolici? Znano je tukaj v Celju vsem. kako sitno je za gdspodinje. ktere so trde Nemke, ker se same ne morejo razumeti na trgu s kmeii<-ami in knwti ter morajo ravno zaradi tega jemati s seboj slovenščine vešče posle Treba b«de toraj. da se bodo kmetje m kmetice I iz bližnje in daljne okolice, ktere tolčejo kaj pro-dati na trgu. morali nakrat naučiti nemščine. ali pa bodo morali začeti Rakusch. N«ckermann Oechs. i t. d. prodajati na trga jajca, krompir, kokoši, i. t. d samo zaradi tega, da se bodo za-mogli razumeti z nemškimi posli. — Če se pa bodo nastavili v Celju samo nemSki posli, bilo bi tudi čisto pravično, da pokličejo .nemški" trgovci v Celju tudi same nemSke komije. Potem bodo kmalo imeli prazne Stacune. ker ne bodo razumeli teh, kteri so jim do sedaj nosili denarje Spodnje-ftUjerake novice. Pumiibe pri t. dukovMtei). č. gosp. K. Hrlbovlek je postal podravnatelj v mariborskem semenilči Umrl je č. g. J. Kunej. župnik v Dobovi pri Brežicah V pokoj je stopil g. J Slomšek v Zabukovji nad Sevnico. Župnijo pri sv. Barbari v Halo/ah je dobil č. g Kr. Mar-kovič. kaplan pri Mali Nedelji, on«, v I^skovcu pa č. g. M Kralj, kaplan v ftt. Janžu na Drav skem polji. iPrisnibo pri ačMeljetvui Gosp J. Krivec in J. Gradišnik sta postala učitelja, prvi v Slivnici pri Mariboru, dragi v Novicerkvi pri Celji. Učiteljica M. Strecker na Blanci. gre v Hrastnik i Zdravniki v G. dr. Sežun v Ptuju je pr* meščen v Ljntomer. od koder gre g. dr. K. pb-m Helljr v Keldbach. od tukaj pa g. dr. Sodnik v Ptuj. (Or»s*k» tttalniMi predsednik je g Gomzi. gostilničar i Volitev, i Dne 8. prosinca t I. vrfila se je v občini Svetina volitev za občinski odbor. Izvoljeni so bili dosedanji roožj««, kteri so si potem 15. t. m. izvolili starega župana. trd«»ga narodnjaka Martina Rozmana za župana in Antona Ulaga ter Ivana Kristanšeka za svetovalca. Ako ravno majhna občina, stoji vendar Svetina v vrsti onih občin, ki uradujejo zgolj v slovenskem jeziku in zahteva tudi od oblastnij zgolj slovenske dopise. Občina Svetina je toraj v izgled marsikateri večji naših slovenskih občin, ter vredna, da jo ti posnemajo. Živeli Svetničani' 'Prvi uradni daa> imela je hranilnica in posojilnica v Šmarji v četrtek 26. m. m. od 1. do 5. ure popoludne. potem bode vsak teden jednako. izvzemši če je v četrtek praznik, dan poprej. (DeMai odbor štajerski) pripravlja za bodoče zborovanje deželne zbornice prenaredbo postave o Šolskem nadzorstvu. Okrajne šolske svet« hočejo v rediti tako. da bi bik) v vsakem glavarstvu le eno okrajno šolsko svetovalstvo. Krajni šolski sveti naj bi pa Imeli iz vsake občine zastopnika. V podporo posojilnicam (po Raifeiseno-vem načrtu) se nameravajo odpredsednikom Ivan l>angerholz. blagajnikom dr. Anton Rrumen, tajnikom Rudolf Sigi; odbornikom gg.: dr. Josip Čuček. Anton Klobučar. Luka Kunstek Šimen Oschgan. dr. Jakob Ploj. oče Alfonz Svet in Jos. Zelenik: namestnikom gg.: Marko Pavlinič. Martin Muriec. oče Konrad Stazinski in Ivan Kavkler. (Na Vidami je razlagal 28. t. m g Malus iz Bizeljskega o vzgoji amerikanskih trt sploh, j posebno o načina cepljenja, kakoršnega je pripo-' ročal Se le lani neki francoz Champi n išampim. iNesreta v jasni: V premogokopnih jamah ' v Skalah pri Šoštanji razleteli so se plini in pro-I vzročili veliko nesrečo. Sedem pr«*mogokopov je : mrtvih, pet jih je težko ranjenih, jeden se pa I pogreia. (Is Ijutesssra i t v,Igo smo čakali in si želeli drožlie sv Cirila in Metoda Naša želja se nam je izpolnila Že 13. nov. pr. I. se je ustanovila ta prekoristm podružnica V odbor so izvoljeni gg dr. Jožef Kakež. predsednikom dekan Ivan . Skuhala, podpredsednikom, posojilnice taju.'; Jožef Gomilšek. tajnikom, in urar Davorin l-agran. denarničarjem. Gospod doktor Rakež nam ji» razložil v svojem navdušenem govoru veliki |M»nen družite sv. Cirila in Metoda Njen« naloga je. da deluje za versko-nravno vzgojo otrok, da oiirani našo slovensko deco ponemčenja I*ri tej priliki stno [losflino opazili, kako zelo si- zanima naše zavedno kmetsko prebivalstvo za imenovano družbo. NaSa podružnica Šteje zdaj nad 100 udov. Želimo in prosimo, da pristopi vsak narodnjak in rtrodnjakinja k temu druStvu. da s tem podpiramo vsak po svojih močeh naSo pra vično slovensko reč. i Iz Gradca i. Prešernova slavnost .Triglava*, ki se je vrSila v okusno okraSenih dvorovah (Anen-salei zadovoljila je po vsem obiskovalce. G. med. dni. švab označil je v krepkih, jedrnatih besedah. kaj je nam Slovencem Prešeren in kakega pomena je .PreSernova slavnost" ter na to pozdravil navzoče občinstvo.Celjski kvartet: Jerman, Kapus. Stuhec in .lošt. popeval je z znano svojo spretnostjo. Posebno se je odlikoval, kakor vedno g. I Via S'uhe<\ Tudi tamhuraši so iznenadili goste z igranjem .Venec iz opere Zrinski". kar pri nas d« sedaj Se ni bilo znano. Istotako spolnoval je pevski zbor pohvalno svojo nalogo. Po končanem kone-rtu razvil seje v dvorani živahen ples. pri katerem se je res izbrano občinstvo zabavalo do I treh v jutro I speh slavnosti je v vsakem oziru ! t.ovoljen in nadjati se je. da bode akad. druStvo .Triglav- po tej poti stopalo krepko naprej in | tako pridobilo ugled druStvenikom. kakor tudi slovenskemu ol>činstvu med Gradčani. 1 Vabilo i na narodno veselico, katero priredi .\Vlikon<-deljski pevski zbor' pri Velikinedjelji v sredo s. svečana 18»:». leta v gostilni g. Ivana j • ioričana. — Spored. A. Petje. I. Domovini: : .Zblaznel jel Ant4>n Ahačič. trgovec v Mrežicah. I slede vedno o st raSni nesreči, ki liode zmlela Hrežice. Hrvatsko in Slavonijo, ko se prične led tajati Hog daj. da kmalo okreva. i Stekel pes* priklatil se je v sredo dne 2">. januvarja od >rmoža sem proti Velikinedelji. Nadpadel je blizo do Id oseb. deloma za obleko, deloma pa tudi mnogim zadal krvave rane. tako da so si četiri osebe dale svoje od le hudobne mrcinu prizadete rane po zdravnikih izžgati. ter morajo pret rjiet i vsled tega velike Ijolečine.«»grizel je tudi jako mnogo drugih psov takt'«, da se je I uit i. da bi se Se drugih ta st raSna bolezen ne lotila. Druge slovenske novice. (Umrli je v Ljubljani dne 27. januvarja t I. g. Josip Marn. Pokojnik je bil profesor slovenščine in veionauka na ljubljanski gimnaziji, obče znani pisatelj slovenski in predsednik .Matice Slovenske" Stopil je bil Se le lani v pokoj. Rojen je bil rajni g Marn v solnčni Stangi pri l.itiji. dne 13. marca 18:12. bil maSnikom jiosvečen leta 1855. ter je le kratko časa deloval v duš-nem pastirstvu kot duhovni pomočnik v Horjulu. Že I. 1857. postal je učitelj na ljubljanski gim-naziji. ViSja cerkvena oblast je cenila velike zasluge Marnove pri vzgoji mladine, ter mu v znamenje priznanja I. 18*7. podelila čast konzistor-jalnega svetnika: leta I sili pa je bil imenovan častnim kanonikom. Presvetli cesar |Mi je povodom umirovljenja izvrstnemu in velezaslužnemu učitelju podelil vitežki križ Fnnc-Josipovega reda. Ljubi Bog pa za katerega čast si se vedno trudil, naj ti. nepozabni, sedaj |»tdeli v svetih nebesih krono plačila in slavo neminljivo. Večni ti spomin' Vilhar. mešan zbor; 2. Zakletev viharja: j Pogreb je bil v nedeljo dne januarja Kako Durner. mešan zbor: 3. Slovenci vince ne pro- spoštovanje bil mož pokazalo se je ta dan Vsa dajmo: J. Kuba. moSki zbor: 4. Pri zibel Mašek. mešan zbor: 5. Slovenka sem: G. Ipa-vic. ženski zbor; ti. Slovan na dan: Volarič. mešan zbor. — B. Presta zabava in ples. — Začetek ob ii. uri zvečer. K obilni udeležbi vabijo uljudno — pevci Velikanedelja. i Pri nas se ustanovlja bralno društvo. Pravila iiuamu tudi sestavljena in v bodoiem tednu bodo se predložila v potrjenje. Bog daj da bode to naše druStvo nova trdnjava proti nemSkutarskim sovražnikom, katerih tudi pri nas ne manjka, čeprav se tako nekako ne upajo pokazati v pravi podobi, ter se skrivajo za ovčja oblačila, da bi tako lažje varali nas dobrovoljne Slovence. Učiteljsko zborovanje je v Ormožu dne 9. t. m. i Od Krikega do Brežic) in dalje je Sava zamrznjena. Kedar se led odtrga, bati ;e je pre plavja pri Krški vasi. kjer so v Zasavji tik reke H hiše. m pod Brežicami, v vaseh: Mihalovci in Loče. Za varstvo liudi na Kranjskem je kranjska vlada nekaj čolnov preskrbela. Na Hrvatskem se ljudje za mostove boje. kedar pridere k njim ledeni naval: tudi hrvatske vasi so v nevarnosti. Vinorejskemu druitvu na Vidmu) je podelil Štajerski deželni odbor 200 gld. podpore. i Ptujskemu okrajni je podelil Štajerski deželni zbor 1000 gold. podpore, ker so ljudje tu ""obito v Halozah lani veliko trpeli po trtni uši in strupeni rosi. ok:tzati. da smo slovenske matere sinovi. ■Od Sevnice i v St. Janž na Kranjskem se delajo priprave za zidanje železnice k ondotnemn 1 rudniku, ki se utegne zopet, otvoriti. društva, mestni zastop. in tisoče ljudstva vdele žilo se je zadnjega spremstva. X. v. p. (Dražba sv. Cirila in Metoda) beleži pri-čujočim naslednje domoljubne darove zadnjih dni. G. Helena Bevkova je poslala dva letnika .Danice". g. notjtr Luka Svetec. družbin podpred- i prava, sednik več časopisov; g. Dragotin Hribarjeva tiskarna v Celji II. letopis slovenskih posojilnic: g. Karol Bleiueis. notarski kandidat, več knjižic in .Nepoznanec iz Istre" veliko del družbe sv. Mohorja. Po g. Matildi Sebenikarjevi, prvo-inestnici CirkniSko-Planinske podružnice, smo pre- | v Trstu mesto venca umrlemu g. Iv. šega v So družici .ledno \.\-krono stno prejeli kot .časnikarski narodni davek". Posojilnica v Sinči vasi je darovala III gld., posojilnica v Žtižem berku 10 gld. in sedmorica pri Tnčkii v Novem Mestu tudi in gld. (I. Anton Virant. podstarostn .Dolenjskega Sokola", je nabral med Sokoli 7 gld ter nam jih poslal s prisrčno željo, da se Slovenci združimo in končamo boj. Po g. Iv. AleSovci, sobnem slikarji, smo prejeli iz Opatije <> gld. :«) kr. novoletnega daru, darovali ao pa gg. Ana Ker nova, Zofija Šabec. poStar Gaspari in poSiljavec po 1 gld. gg. Terezija Aleševa, Matija Žust in Zore |k) 50 kr. g. F. AleSoveo 40 kr. in gg Fran in Anton Jamar po 21» kr. G. Fr. Galč, učitelj v Šiški, je poslal t> gld. 20 kr . ki jih je nabrala na Silvestrov večer g. Nežika Udov i čeva. g. pravnik Fr. Regally pa H gld. zloženih v veseli družbi na Dunqi. Blagajničai iea ženske podružnice na Vrhniki, g. Mici Petričeva. nam je poslala 5 gld.: 4 gld. iznaša novoletnina gg. Marije Grudnove. Ane Lenarčiče ve. Anči Petričeve. Mici Petričeve. An- Pourove. Mislal za novo leto H gld.. g Jernej Bnhove<\ knjigotrški koinptoirist. 2 gl. kot zbirko trgovskih pomočnikov pri Kolovratarji. neimenovan rodoljub iz Zagr.-ba I gld in župnik z nemške meje za .Vostnik" I gld. Z iskreno zahvalo se priporočamo slovenskim dobrotnikom tudi v prihodnje. — Vodstvo dr. sv. Cir. in M. i Odlikovanje i Gospodu dr. Jerneju Za-puncu. starost i slovenskih notarjev in predsedniku kranjske notarske zbornice, podelil je presv. cesar vitežki križ Fran-Josi|>ovega reda (V stitamo! (Promocija.) Gospod Fran Podobnik iz Za-tične. bil je pretekle dni promoviran doktorjem »Slavka", i Kakor naznanja načel-niStvo tega odličnega slovanskega zavoda, je prevzel voditeljstvo življenjskih zavarovalnih oddel-kov pri generalnem zastopstvu v Ljubljani s 1. februvarjeni dolgoletni .Slavijin" uradnik in znani slovenski pisatelj g. Vatroslav llolz. Ker jeli 100 gld. nabranih kot ustopnino pri šaljivi j je gospod Holz v vseh krogih priljubljen kot loteriji ob podružnični veselici Blagajničarici no- ljubezniv in vseskozi reeln mož, prepričani smo. voustancvljene ženske podružnice v AjdovSčini. ' da bode njegovo zasluženo odlikovanje tudi I mui k i g. Leopold. Kersnik-Rottova. nam je poslala *8 gld. 40 kr. in 1 tolar: večinoma darovi vesele drnžl>e v AjdovSčini v znesku lij gld. in 1 tolarja in pa preplačila za družbene knjige. Kot prvo nabirko kroninih darov je nabiai gosp. Vekoslav Legat na KoroSkem 140 kron v zlatu in sicer so darovali po 20 kron g. poSiljavec, «5. gg Fran Lene. provizor v Kazazah Štefan Lassnik. župnik v št. Vidu v Podjunski dolini. Jožef Sker-binc, župnik v Vogerčah. Anton Žiik. stolni vikar v Celovci. in dva neimenovana posvetna celovška rodoljuba. Po g. farmacevtu Radoslavu Hočevarji smo prejeli fin gld. kroninega daru naSe vrle cerkljanske podružnu-e na Gorenjskem. .Rodoljub na Vrhniki" nam je naklonil 50 gld.. plačanih mu vsled poravnave od nasprotnika, istotako g. Ivan Zupan, |s*estnik in lesotržec v Gojzdu pri Kranjski gori. I gld. pridobljenih v kazenski zadevi. Blagajnik kameniSke možke podružnice, g. dr. Josip Barle. nam je poslal 19 gld 27 kr.; 4 gld. 40 kr. j« daroval g. dr. Jul. Dereani. drugo je bilo pa zloženo v veselih diuž bah pri .Kendi". in sicer je bilo nekaj nabranega na predlog g. sodnika Polca. drugo je |>a blagajniku izročil g. Grašek ml. Po č. g. vikanji Fr. Orožniku smo prejeli iz Zagorja Uigld otlkr.. nabranih ob 25 letnici župana Matija Faturja. C. g. Josip Svat on. Vapelan v št. Lenartu pri sedmih Studencih, je jsjslal II gld (M kr. kreni-nega daru: darovali so pa kot prve krone gg. \Vucherer in poSiljavec po4 kr. gg Kinspieler. : Fojehter. LapuS. Treiber, \Vutti in župljani pod Tu rjo po 2 kreni. g. Trupe 1 kr. 3« bel. in gg. Arih in Pergrinpo I kr. Prvo XX-krono sta doposlala telovadno in gasilno društvo .Sa I vinjski Sokol" v Mo/.irji in g Jak-b Mankoč sami na korist. (Črnomejjskega šolskega okraja i nadzor nik, zaslužni nadučitelj in posojilniSki ravnatelj v Črnomlji. g. Jeršinovec je dobil zlati križec za zasluge. (Isaeljevanje) iz Žužemberka in Seiniča na Kranjskem v daljno Ameriko se vrSi v grozovitem razmerji na tisoče jih gre s trebuhom za kruhom. (Obrtniški plesni venčeki priredijo člani bolniške blagajne mojstrov, zadrug rokodelskih obrtov v Ljubljani v soboto II sv.-čana 18»8 v prostorih starega meščanskega strelišča, (""isti dohodek namenjen je reservnemu zakladu liolniSke blagajne mojstrov. (Darilo.i Kranjska hranilnica je darovala odboru za olepšanje mesta v Krškem 1000 gld. da poetavi spomenik ranjkemu Hočevarju in Val-vazorju V ta namen je tudi krško mesto 1000 gld. prispevka dovolilo. Dalje je darovala hranilnica dO gld. za šolski vinograd v Krškem. (Ia Rudolfovegai na Dolenjskem piSe nam prijatelj: OJ leta 1879. nadalje ni bilo tako hude zime, kakor je letošnja. Med tem, ko je bil začetek zime še precej upoden, nastalo je po božičnih praznikih vedno mrzlejše. tako. da sino •meli od 8. do 15. pros. uprav sibirsko zimo. Dne 13. prosinca kazal je termometer 25" C. mraza Tudi obilo snega je padlo, kar neugodno upliva na gozde, mnogo škode stori sadovnjakom in vrtnim nasadom i Za novo vinorejo s ameriškimi trtami) se ob Savi. na desnem in levem bregu, v krškem in brežketn okraju vse zanima Kmetje že pre kopavajo vinograde in iSčejo tri. na Vidmu se trudi vinorejsko društvo, v KrSkem kmetijska