Cerkveni zaderzki zakona z začetkant leta 1857 v najini cesarstvu zopet v veljavo djanl. d danes zanaprej bodo v deželah našiga cesarstva zraven do zdaj veljavnih zakonskih zaderžkov zakon ne¬ veljaven delali, ali pa ga skleniti ustavljali, tudi ti-le cerkveni zaderžki: 1. Zaroke. Ako si dva — en neoženjen in ena neoraožena — prostovoljno in s premislikam obljubita, se vzeti, se temu zaroke pravi. Zaroke branijo, de on ne sme druge, in ona ne druziga vzeti, kakor on to, kteri je obljubil, in ona tega, ki mu je tudi obljubila. Ako torej kteri mislite med seboj zaroke storiti ali se zaročiti, nikar tega ne delajte dokler niste dobro pomislili, pa tudi ne brez posvetvanja s svojimi starši in druzimi svojimi, ki so previdniši, ali imajo pri tem kaj govoriti; (udi ne brez vednosti in privoljenja svojih staršev ali družili svojih, kte- rim gre kaj taciga vediti, ali imajo za vas skerbeti. Ako bi pa nasproti starši v imenu svojih otrok, kteri še niso 14 let spolnili, zaroke napravili, bi te zaroke nič ne veljale, ako bi jih otroci, kadar 14 let spolnijo, ne poterdili. 2. Zlahta po k er vi. Ta žlahta zamore biti: na¬ ravnost po odrodu, ali pa stranska : a. Naravnost po odrodu nazaj si je oče v zlatiti z dedama in babicama, s prededi in predbabicami, s pred- preddedi in predpredbabicami, in tako so si v žlahti vse te osebe po moški in ženski, ali po svoji očetovski in materni strani dalje nazaj skoz in skoz. Po odrodu naravnost naprej si je oče v žlahti s svojimi sinovi in hčerami, z vnuki in vnukami, z zavnuki in zavnukami, in tako na¬ prej dokler je kaj odroda. Vse te peršone so si v žlahti nazaj ali naprej naravnost po odrodu šteti, in ne sme no¬ bena druge v zakon vzeti. Taka žlahta je bila tudi do zdaj zakonski zaderžek. Zlahta po kervi utegne biti pa tudi: b. stranska. Ta je v pervim, drugim, v tretjim in četertim kolenu ali rodu zakonski zaderžek. Torej ne sme vzeti brat sestre, kjer sta si žlahtnika. v pervim rodu. Potlej ne sme nobeden vzeti ne stricove, ne ujcove, ne tetine, ne ujniue hčere, ker je on s temi hčerami v drugim rodu. Ta zaderžek je veljal tudi do zdaj. Zanaprej pa tudi ne bodo zamogli zakona skleniti vnuki in vnuke dveh bratov ali sester, ker so si v tretjim rodu. In zadnjič ne bodo mogli zakona med seboj skleniti dveh bratov ali sester za¬ vnuki in zavnuke. Žlahta po kervi v stranskih kolenih je skoz štir rodove zakonski zaderžek, naj bo že po zakonskim ali po nezakonskim rojstvi. 3. Svakov sina. V kterim koleni ali rodi so možje s kom po kervi v žlahti, v tistim koleni so mu njih žene v svakovšini; in v kterim koleni so žene s kom po kervi v žlahti, v tistem koleni so mu njih možje v svakovšini. Ka¬ kor je žlahta skoz štiri rodove zakonski zaderžek, tako je tudi svakovšina zakonski zaderžek skoz štiri rodove. Ako se je kdo s ktero popolnama meseno pregrešil, če tudi ni bilo iz tega nobeno dete rojeno, ne sme potlej ne nje matere, ne nje sestre, ne nje hčere, ne nje sesterne hčere vzeti, in tako tudi ona ne sme vzeti ne njegoviga očeta, ne njegoviga brata, ne njegoviga sina, ne njegoviga bratoviga sina. Ako je ta greh na skrivnim, se mora na skrivnim, če je očiten, pa očitno od škofije dovoljenje dobiti, ako hoče on nje sestro, nje sesterno hčer, ali nje brata hčer, ona pa njego¬ viga brata, ali njegoviga brata sina, ali njegove sestre sina vzeti. — (451. cerkv. postavo §. 31. §. 80. 4.) — De bi pa kdo svoje grešne tovaršice mater, ali hčer vzel, ali de bi ona svojiga grešniga tovarša, očeta, ali sina vzela, bi bilo težko dovoljeno, ker je meseno spečanje napravilo, de sta on ali ona s temi peršonami v svakovšini naravnost, ne pa v kacim stranskim kolenu. 4. Duhovna žlahta. Kdor je koga kerstil ali bir¬ mal, si je ž njim duhovno v žlahti. Dalje si je tisti, kije kerstil ali birmal, po duhovno v žlahti s starši keršeniga ali birmaniga. Kerstni ali birmanski botri so si po du¬ hovno v žlahti s tistimi, klere so v kerstu deržali, ali jim birmo zavezali. In kerstni ali birmanski botri postanejo po duhovno v žlahti s starši keršeniga ali birmaniga. Med kte- rimi je ta žlahta, ne smejo med seboj zakona skleniti. 5. Obljuba vedne čistosti je zakonski zaderžek, če je bila tudi le natihama, ne pa slovesno, praznično in očitno v cerkvi vterjena. Kdor je tako obljubo storil ali storila, ne sme v zakon stopiti. Obljubo vedne čistosti pregledati, so si sveti oče Pa¬ pež prideržali. Ko vidite, kako terdo ta obljuba veže, se jo delati varujte. Ne bodite pri nji prenagli. Ne delajte je brez praviga premislika, ne brez posvetovanja in poterjenja zlasti spovednikaviga: sicer bi se utegnili zlo kesati. Odveza od te obljube se ne dobi kinalo, ne lahko, ne brez posebnih vzrokov. Skušnja je učila, de je že do zdaj ta obljuba po¬ gosto hudo presedala, desiravno se je lože odveza od nje zadobila; kaj bo pa zanaprej! Zraven teh zakonskih zaderžkov so še drugi, ki pa niso tu imenovani, ker so že sicer znani, zato ko so tudi do zdaj svojo moč imeli. — — Kdor s e hoče ženiti, mora skazati svoji mu fajmoštru, de ga noben zaderžek od zakona ne o d v ra č a. J*red oklici mu mora tudi še prinesti: 1. Privoljenje svoje okrajne ali kantonske gospo¬ ske. (gl. nov. ces. posl. §. 11.) — 2. Kdor ni še 24 let spolnil, in nima očeta, mora skazati še posebno dovoljenje svoje gosposke, de ona kot njih viši irof dovoli v njih zakon, in premoženj¬ ske zaveze in pogodbe, ki imajo po ženitnih pismih ž njih zakonam sklenjene biti. Ako imajo pa taki inanjolet- niki še svojiga zakonskiga očeta, pa on namesti gosposke lo privoljenje da. — (gl. novo ces. post. 5.) — Kar te reči zadeva so bile že do zdaj v navadi. 3. Ako imata ona dva, ki se mislita vzeti, še starše žive, jima morajo v zakon starši dovoliti, če tudi sta že 24 let spolnila. — (gl. §. 68. cerkv. postav.) 4. Je, kdor se ženi, iz druge fare, mora prinesti svoj rojeni list — (gl. §. 21. nov. ces. post.), in spriče- vanje, de ni oženjen ali ona ne množena. — (gl. nov. cerkv. post. §. 70.) 5. Vdovci in vdove morajo skazati m e rt vaški list svojiga rajnciga družeta, ako se zagotovo, in iz domačih mertvaških bukev ne ve, de je leta umeri. — (gl. nov. cerk. post. §. 246. — ces. post. <$J. 22.) 6. Sta ženin ali nevesta iz kake tuje fare, morata od ondot prinesti spričevanje, de sta v keršanskim nauku podučena. — (gl. cerkv. postav. §. 74.) — Zakonskih postav, ki zmiraj veljajo, in tacih, ki bodo od zdaj zanaprej veljale, je še veliko, tode zdaj je vam sploh le tukaj rečeno treba vediti. Kar bo komu kdaj več treba vediti, bo zvedil od svojiga gosp. fajmoštra, ki ima vse za¬ konske postave pri rokah. Natisnil Jož. Blaznik. OStrTlUJči