Vzemi in beri! Ljubljenim rojakom poklanja dobri Z dovoljenjem -prečastitega kneso- škofijskega ordinarijata v Ljubljani, dne 4. maja 1899., št. 2107, in frančiškanskega provincijalata, dne 13. maja 1899., št 202. „Kaj ti je, ljubi moj, da si tako oto¬ žen in pobit ?“ Tako je po prvem pozdravu vprašal Metod svojega prijatelja Leopolda, keterega je srečal v nedeljo popoldne v lepi ljubljanski Zvezdi. „„Skorej bi bilo bolje, da bi me ne vprašal in morda še bolje, da bi ti ne od¬ govoril. ““ Vtihnil je za hip, potem pa nadaljeval: „„Povsodi imam smolo, nikjer sreče. Ze od mladosti mi je zvesta spremljevavka edina le nesreča. Naj začnem karkoli, naj se lotim česarkoli, naj poskusim tu ali tam — vse mi spodleti. Je že tako ! Rojen sem pod nesrečno zvezdo, v času sovražne usode. Pa naj bi ne bil potrt in žalosten ?““ „Leopold ljubi, smejal bi se ti, ako bi ne bil moj prijatelj. Otresi se vender en¬ krat praznih vraž; pusti zvezde v miru 1* 4 in misli raje na Onega, ki jih je vstvaril; usodo zavrzi mej staro šaro — Bog je, ki vse vlada in vodi; vanj zaupaj in vse bo dobro/ „„Ti lahko tako govoriš ti, da ! ali jaz?"“ „Sčasoma bo tudi pri tebi vse lepo in vse v redu. Pa — pojdiva iz mesta na prosto; v mirni naravi te bodo zapustile moreče misli." In šla sta. Polagoma sta korakala do¬ bra si stara prijatelja iz Zvezde mimo ponosne poštne palače, po senčnem dre¬ voredu, mimo tivolskega gradu in Svica- rije in dalje po hladnem gozdu gori proti „Razgledu“. Tu sta sedla na klopico in njijun pogled se je radoval nad lepo našo belo Ljubljano, ki se prerojena dviga iz potresnih razvalin; oko njima je plavalo dalje po ljubljanski okolici in dalje dalje po dolenjskih gričih. Se mnogo dalje je pa pohitelo njijuno duhovno oko; duh se je povspel nad vse zemeljsko, po¬ vzdignil se je k Bogu. Metod je namreč bil vnet tretjerednik, zvest duhovni sin sv. Frančiška, in je s trdnim zaupanjem na božjo pomoč že marsikomu pregnal 5 črne, obupne skrbi. Kaj čuda, da je tudi o tej priliki vtolažil svojega prijatelja! Pogovarjala sta se o Gospodu Jezusu Kri¬ stusu, o sv. Frančišku in o tretjem redu. Bila sta z duhom pri Bogu in Bog je bil mej njima. — ,,Ničesar si bolj ne želim — pravi mej razgovorom Metod — kakor to, da bi bil ti, moj najljubši prijatelj, tudi moj brat tretjerednik sv. Frančiška/' Kakor da bi preslišal te besede, pravi Leopold: „„Večkrat sem te že opazoval in se sam pri sebi čudil, kako je vender to, da si vedno tako miren in dobre volje. Najbrž se ne motim, ko trdim, da si ravno v tretjem redu našel mir in zadovoljnost. Ali ne ?““ „Tako je, da, da, res je tako !“ je hitel Metod. „„Mir, zadovoljnost in srečo želim tudi jaz. Prosim, povej mi kaj natančne- jega o tretjem redu.““ Z vidnim veseljem je Metod vstregel svojemu prijatelju ; pripovedoval in raz¬ lagal mu je precej na široko. V kratkih odstavkih nudimo v glavnih potezah vsebino tega pogovora tudi Tebi, 6 dragi rojak; nudimo ga vsem ljubljenim sinovom in hčeram vernega našega slo¬ venskega naroda iz vsega srca Vam vsem brez vsake izjeme želeč srčni mir, kete- rega nam svet nikakor ne more dati, pravo zadovoljnost, ketero svet tako malo pozna, in nekaljeno srečo, ketera je le premnogim tako zelo tuja; opozarjamo pa še zlasti izobražene naše može in mladeniče na to-le kratko prisrčno prošnjo : Vzemite, berite in premišljujte! L „Pred vsem ti moram povedati, da ima tretji red dolgo in slavno preteklost. Sveti Frančišek sam ga je vstanovil 1. 1221. in tedanji papež Honorij so ga potrdili. Sveti Frančišek namreč iz raznih tehtnih vzro¬ kov ni mogel sprejeti vseh, ki so se tru¬ moma oglašali, v prvi (frančiškanski) in drugi red (klarise), zato je po božjem navdihnjenju sestavil vodilo, po keterem naj bi tudi mej svetom dosegli popolnost. Tako je nastal tretji red. Znano ti je, da sem tudi jaz tretjerednik. Ponosen sem na to in prav srečnega se štejem, da sem duhovni sin sv. serafinskega očeta. Kako ljubezniv svetnik je to ! Sam ne vem, kaj naj bi bolj občudoval, ali izredne milosti, s keterimi ga je Bog obdaroval v tako obili meri, ali kako zvesto je prejete mi¬ losti porabil in dosegel visoko stopinjo 8 popolnosti, ali njegovo nepopisljivo ljubezen do Boga, ali prebogati blagoslov, keterega je Bog po tem svojem ljubljencu razlil in ga še deli tisočem in tisočem neumrjočih duš. Bog daj, da bi vedno bolj goreče posnemal sv. Frančiška, — in srečen bom v življenju, srečen v večnosti.“ II. „Kar mi pa najbolj vnema ljubezen in spoštovanje do sv. Frančiška, kar je v največo čast ne le njemu samemu, ampak tudi vsem trem njegovom redovom, in kar ga najbolj podobnega dela Gospodu Zve¬ ličarju — to so petere rane, s keterimi ga je Bog poveličal. Koderkoli se ozrem na svetnikovo podobo in ogledujem nje¬ gove sv. rane, vselej občutim srčno hvalež¬ nost za veliko milost, da se smem imenovati njegov duhovni sin, in vselej me navdaja to- lažljiva misel: „Tretji red je pot, ki pelje v nebesa, je kraljevi pot sv. križa, po ke- terem hodiš za Jezusom/ Kakor presvete Jezusove rane vsem vernikom kličejo „Poglejte moje rane in hodite za menoj“, tako opominjajo sv. rane sv. Frančiška 9 vse njegove duhovne sinove in hčere: „Bodfte moji posnemovavci kakor sem jaz Kristusov 1“ III. „Ako se vpišeš v tretji red, nikari ne misli, dragi moj, da s tem skažeš kako uslugo vsegamogočnemu Bogu ; ampak v veliko milost si moraš šteti, ako čutiš ta poklic; saj tega nam ne da meso in kri, ampak Oče, ki je v nebesih. Glej I Veliko jih je, ki so prej iskali svoje veselje v omotnih nasladah neči- mernega sveta; odkar so pa v tretjem redu, je njih edino veselje molitev, sveti zakramenti, zatajevanje samega sebe, po¬ kora, sploh sveto življenje. Res, nepre¬ cenljiva milost božja je, da mnogi v zorni mladosti premagajo puhle predsodke spri- dcnega sveta in se krepko ustavljajo hu¬ dim strastem. O pač se hvaležno ozira duhovni otrok sv. Frančiška proti nebu in kliče z Marijo: „Velike reči je nad menoj storil Gospod, ki je mogočen in sveto njegovo ime1“ Ako pride vsaka milost od zgoraj, od Očeta luči, in ako ne moremo celo presvetega 10 Jezusovega imena zaslužno izgovoriti brez pomoči sv. Duha, kako dobrotljivega se kaže še le Bog onim, ketere pokliče v tretji red, da v njem po zgledu sv. Fran¬ čiška posnemajo Jezusa in se zveličajo ! ' Zato pa morajo tretjeredniki iz vsega srca hvaležni biti Bogu za to veliko milost; to jim bodi odlikovanje, ketero naj bolj cenijo kakor najvišje redove, s keterimi vladarji odlikujejo zaslužne može." IV. „„Kaj pa je glavna naloga tretjega reda?““ vpraša Leopold. „Na to ti takoj odgovorim. Namen tretjega reda je ravno tisti kakor svete cerkve, kakor sv. vere; tretji red dela na to, da se njegovi udje odpovedo ne¬ rednemu nagnjenju do sveta, da zatirajo strasti in vse hudo poželjenje, da se po¬ polnoma Bogu posvetč ter tako dosežejo časno in večno srečo. Strah nas prešine pri Gospodovih be¬ sedah : „Nebeško kraljestvo silo trpi in., in silni ga na-se potegnejo." „Strma je pot le ozka so vrata, ki peljejo v življenje." 11 „Veliko je poklicanih, malo izvoljenih/ Pa pomislimo. Ako čez strmo gorovje pelje dobro vrejena cesta, ki je na obeh straneh zavarovana s trdno ograjo; tedaj boš brez skrbi korakal čez gorovje ne zmeneč se za globoke prepade kraj ceste. Tako je na težkem potovanju po strmem in nevarnem gorovju našega življenja tretji red varna cesta in vodilo tretjega reda je močna ograja proti vsem nevarnostim našega zveličanja. Tretji red je nekako v sredi mej redovnim samostanskim življe¬ njem in življenjem mej svetom ; ne nalaga posebne strogosti, pa tudi ne dopušča le¬ nobe in mlačnosti. Dolžnosti so prav lahke in za vsacega primerne. Imej pri vsem svojem delu dober namen, vestno spolnuj stanovske dolžnosti — to vender smemo zahtevati od vsacega kristijana. Poleg spol- novanja božjih in cerkvenih zapovedi za¬ hteva vodilo od tretjerednikov, da pobožno molijo pred jedjo in po jedi, da opravijo vsak dan dnevnice Matere božje ali pa 12 Očenašev, če mogoče naj bodo vsak dan pri sv. maši, zvečer naj izprašujejo svojo vest in si nalagajo prostovoljno pri¬ merno pokoro, vsak mesec naj vredno 12 prejmo zakramenta sv. pokore in sv. Res¬ nega Telesa in naj pridejo k shodu, ke- der jim ga predstojnik napove. To so glavne dolžnosti. Opozorim te pa, da ni¬ kogar ne vežejo pod grehom. Vprašam te sedaj: ali je to kaj težkega? Ali ni to primeroma kaj prijetna pot, ki pelje v sv. nebesa ? Dragi moj, stopi tudi ti na to pot, pridruži se nam, stopi pod našo za¬ stavo, ki je zastava Kristusova!“ V. »Ljudje smo že taki, da smo radi v imenitni družbi; nad vse so ponosni, če so plemenitega stanu. Ako vstopiš v tretji red, nikari ne misli, dragi moj, da si zašel mej priproste ljudi, sanjače, nazadnjake in mračnjake ; o ne, nikakor ne; ampak pridružil si se častiti družbi, ketere udje so bili najvišji državni in cerkveni dostojanstveniki, naj- plemenitiši značaji vseh stanov, najslav- niši možje in žene zadnjih stoletij. Nad poldrugo stotino kronanih glav minolih,. stoletij šteje tretji red mej svojimi udi. Tretjerednik je bil sv. Ludovik IX., kralj 13 francoski; tretjerednica je bila sv. Eliza¬ beta, hči ogrskega kralja, Andreja II.; tretjerednik je bil Rudolf Habsburški, pra¬ ded slavne naše avstrijske dinastije; tre¬ tjerednik je bil njegov potomec Leopold I.; tretjeredniki so bili neumrljivi umetniki Rafael, Mihael Anželo, Dante itd. In dan¬ danes ? Slavno vladajoči Kristusov na¬ mestnik, sv. Oče, Leon XIII., je vnet ud tretjega reda. Tretjeredniki so kardinali, mnogi škofje, duhovniki, vojvodje, knezi, grofje, sloveči umetniki in učenjaki. Vsi si štejejo v čast, da nosijo spokorni pas sv. Frančiška. In v sv. nebesih? Veliko, veliko je število tretjerednikov in tretje- rednic, ki v družbi svojega očaka, svetega Frančiška, gledajo obličje božje ! Ali ni to imenitna družba? Kedo bi se je sramoval ?“ VI. „Beseda vrhovnega poglavarja svete cerkve, rimskega papeža, ima pri vseh pravovernih največo veljavo. Da molčim o drugih, poslušaj samo, kaj pravita o tretjem redu Pij IX. in Leon XIII. 14 Ko je 26. avgusta 1877. Pij IX. sprejel deputacijo francoskih tretjerednikov, jim je rekel: „Kederkoli se Nam predstavi taka deputacija, vselej v Našem srcu na novo vzplamti češčenje in ljubezen do sv. Frančiška, vselej se Nam vzbudi veliko veselje, čast in ponos, da se ko tretje- redniki prištevamo veliki družini asiškega očaka, ki se je čudovito razširila." Leoh XIII. je proti nekemu kardinalu rekel, daje tretji red „vstopnica v sveta nebesa". Se ko nadškof v Peružiji je leta 1877. pisal v pastirskem listu takole: „Gospod, ki je narode odrešil in navdih¬ nil sv. Frančišku misel, da je vstanovil tretji red v zboljšanje nravnosti, v obrambo sv. vere in v združenje neumrjočih duš v mej seboj ni ljubezni; ta Gospod se brez dvoma tudi sedaj poslužuje tretjega reda, da se mej narodi vtrdi krščanska popol¬ nost. To pa ni samo moje mnenje, ampak tako je prepričanje mnogih izvrstnih mož." To pa, kar je Leon XIII. storil v no¬ vejšem času, da se tretji red razširi mej vse stanove, to, pravim, mu je za vselej zagotovilo častno ime : drugi vstanovnik tretjega reda. 15 Že 17. septembra 1882. 1. je v sloveči okrožnici „Auspicatio“ izrazil svojo željo, naj bi verni katoličani v obili meri vsto¬ pali v tretji red, v keterem morejo doseči pravo pobožnost. Nekaj let pozneje je prej zelo strogo vodilo močno zlajšal, tako da je našemu času zelo primerno in je lahko vsak spolnuje. Sploh ima naš veliki pa¬ pež jako veliko zaupanje na tretji red in pravi o njem, da more ohraniti človeštvo na pravi poti/ VII. „Najbolj tolaživno v tretjem redu, dragi moj, je pa to, da je vsak ud dele¬ žen vseh dobrih del in milosti vseh treh redov sv. Frančiška. Vsak moli, daruje in nabira duhovne milosti za vse in vsi za vsacega. Kako neizmerna korist je to ! Le pomisli na zasluženje velikega števila svet¬ nikov vseh redov! Pomisli dalje, koliko sv. maš vsak dan darujejo po vesoljnem svetu duhovni sinovi sv. Frančiška ! Po¬ misli, koliko sv. obhajil darujejo udje treh redov nebeškemu Očetu; koliko je zata¬ jevanja, molitve in dobrih del doma in po misijonih ! 16 Vse to more prešteti edino le Bog, ki bo vse bogato poplačal. Dragi Leopold, ali se ni tudi v tvojem srcu zbudila želja, da bi se vdeležil teh milosti? Ako imaš količkaj skrbi za svojo dušo, bodi naš sobrat! Sam ubog na mi¬ lostih in zasluženju, boš ko tretjerednik mahoma obogatel v duhovnih zakladih. Ali si moreš misliti lepše tolažbe kakor je ta: Res, moja molitev je slaba; ali z menoj in tudi za-me moli veliko, veliko pobožnih duš, keterih prošnje bodo pre¬ drle oblake neba in našle milost pred Bo¬ gom ! Neznatna je moja pokora, ako jo primerjam se storjenimi grehi; ali deležen sem spokornih del tisočev tretjerednikov, mej keterimi je mnogo nedolžnih duš, ki ne potrebujejo pokore !“ VIII. „Kakor je papež Inocencij v sanjah gledal moža — bil je sv. Frančišek — , ki je podpiral lateransko cerkev, tako gleda se¬ danji sv. Oče na tretji red ko na mogočno podporo sv. cerkve proti mnogoterim stra¬ stnim njenim sovražnikom. Sam dobro veš, 17 da živimo v hudih časih. Vkljub velikemu napredku v vedah in vkljub mnogim iz¬ najdbam novejše dobe se vender dan za dnem množi beda in siromaštvo. Posa¬ mezni kopičijo zaklade, velikanska mno¬ žica pa strada. V teh stiskah priporoča poglavar sv. katoliške cerkve tretji red vsem vernikom. In to po vsi pravici. Vce¬ pite bogatinom in mogočnjakom nekoliko duha sv. Frančiška, da ne bodo navezo¬ vali svojega srca na minljivo zemeljsko imetje ; vzbudite v srcih siromakov svetega Frančiška ponižnost, zatajevanje in zado¬ voljnost z malim — in potem bomo vi¬ deli, je-li bo še kako socijalno vprašanje vznemirjalo svet! Vsi drugi pomočki zo¬ per to strašno bolezen, ki kakor rak raz¬ jeda človeštvo, so le slabotni obliži, ki rano samo zakrijejo, a rana se širi in širi, da pride do kosti, da, do samega mozga. Spolnimo tedaj željo sv. Očeta; razšir¬ jajmo tretji red; duh sv. Frančiška naj prešine vsa srca — in čednosti bodo cve¬ tele, mir, nebeški mir bo vladal na zemlji, časna in večna sreča nam bo zagotov¬ ljena, rešeno bo človeštvo. Ali imaš še vedno ničeve pomisleke? Ako se razne 2 18 skrivne in javne družbe ne bojč truda in znoja za slabo stvar, zakaj bi mi roke križem držali, zakaj bi mi izgubili pogum, ko se gre za pravično stvar in za najsve¬ tejše pravice človeškega rodu?" IX. „Nikjer ne moreš zdatneje pomagati svojim rajnim starišem, bratom, sestram, sorodnikom, prijateljem, sploh dušam v vicah, kakor ravno v tretjem redu, kate¬ rega je dobra mati, sv. cerkev, bogato ob¬ darovala z mnogimi odpustki.') Ves ta zaklad božje milosti pa lahko darujemo ubogim dušam v vicah. Ako pa svojim dragim rajnim naglo in izdatno pomagamo, ali ni to tudi za nas tolaživno in zasluž- Ijivo ? Spomni se Zveličarjevih besed: „Karkoli ste storili najmanjšemu mojih bratov, to ste meni storili. Vjet sem bil in ste me rešili." X. „Na gori Alverniji se je Jezus prika¬ zal svojemu zvestemu služabniku, sv. Fran- ') glej: Dodatek str. 22. 19 čišku, ter mu mej drugim obljubil tudi to-le: „Nihče ne bo slabo končal, kedor bo nosil redovno obleko. “ To zagotovilo nam seveda nikakor ne sme biti privile¬ gij, da bi predrzno grešili; pač pa bodi velika tolažba naši slabotni, grešni naravi in naj nam budi trdno zaupanje, da nam bo nebeški Oče dal ob smrtni uri milost popolnega kesanja. Ako bi mej tisoči tre- tjerednikov eden ali drugi grešil, vender ne bo dolgo ostal v grehu. Zapustil bo ali red ali pa greh. Lepi zgledi in molitve dobrih sobratov, zasluženje sv. Frančiška in milost božja, vse to bo izgubljenega brata ali izgubljeno sestro pripeljalo na pot, ki pelje v nebesa. Glej, kolika milost!“ XI. „Pa še drugo milost je Gospod dal sv. Frančišku. Legenda pripoveduje, da je Zveličar tako le govoril sv. Frančišku : „Vtisnil sem ti znamenja svojih ran, da z menoj nosiš težki križ. Kakor sem jaz šel v predpekel in sč svojimi ranami odre¬ šene duše peljal v nebesa, tako dam tudi 2“ 20 tebi milost, da boš v večnosti o vsaki obletnici svoje smrti stopil v vice in iz njih rešil duše, ki so bile v življenju vpi¬ sane v keterega tvojih treh redov, in pa tudi one duše, ki so te v življenju po¬ sebno častile. Poleg te obijube nam zato- tavljajo tudi premnogi odpustki, kakor sem že rekel, da bo naše trpljenje v vi¬ cah lažje in krajše, kakor smo zaslužili? XII. „Kedor veliko seje, bo tudi veliko žel. To velja tudi o velikem polju našega živ¬ ljenja. Ako neskončno dobrotljivi Bog po¬ plača vsako najmanjše dobro delo, da, tudi vsako pobožno misel — koliko skup¬ nega zasluženja imajo pač tretjeredniki, ki dan na dan dele mnogotere dobrote in vsak hip svojega življenja posvete Bogu ! Koga bi to ne genilo? Poslušaj še besede sve¬ tega Bernarda : „Kedor v duhovnem redu živi, bolj poredkoma pade, mirneje živi, po storjenem grehu hitreje vstane, varnejše stopa, dobi veče milosti, bolj brez skrbi počiva, z večim zaupanjem umrje, poprej se očisti in prejme lepšo krono v nebesih? 21 Razložil sem ti, dragi Leopold, glavne zadeve tretjega reda. Ali imaš še kaj po¬ mislekov? Ali te še kaj zadržuje, da bi vstopil v tretji red? Ozri se doli na našo lepo Ljubljano ! Glej, tam-le stoji ponosna frančiškanska cerkev, ne daleč od nje pa vidiš gledišče. Mnogi zahajajo v to, mnogi obiskujejo ono. Kaj ne, kako različni so občutki obojih ! Kako lahkomišljen je ven- der človek! Kaj ti pač ostane od vseh razkošnih naslad sveta na koncu tvojega življenja? Ali ne boš ob smrtni uri bla¬ groval onega hipa, ko si vstopil v nešte- vilno vrsto sinov sv. Frančiška?" »Premišljuj to. Sedaj pa ustaniva!“ Kmalu ju je sprejela Ljubljana v svojo sredo. - Drugo nedeljo je pa bil Metod pri mali slovesnosti. Njegov prijatelj Leo¬ pold se je namreč vpisal v tretji red in dobil ime : brat Ciril. D o d a te k. Milosti, katere prejemajo tretjeredniki tekom leta. L Papežev blagoslov s popolnim od¬ pustkom : dvakrat v letu po določilu re¬ dovnega voditelja. II. Vesoljna odveza s popolnim odpust¬ kom sledeče dni: božič, novo leto, sveti trije kralji, velika noč, vnebohod, binkošti, sv. Trojica, sv. Resno. Telo; — o Mari¬ jinih praznikih : svečnica, oznanenje, obi¬ skovanje, vnebovzetje, rojstvo, darovanje, brezmadežno spočetje; — vsi svetniki, praznik sv. Petra in Pavla, na dan svetega Frančiška, sv. Klare ter sv. Katarine, device in mučenice; — vse dni velikega tedna. III. Popolni odpustki: ko stopijo v red ; ko narede obljubo ; pri vsakem mesečnem shodu; koderkoli iz pobožnosti obiščejo 23 cerkev ter molijo za potrebe sv. cerkve; pod istim pogojem enkrat na mesec, ke- der kedo hoče; na zadnjo uro, ako po¬ božno izgovore, ali če govoriti ne morejo, vsaj v srcu zdihnejo presveto ime Jezus; vselej, keder pobožno molijo frančiškan¬ ski rožni venec; enkrat v mescu se vde- leže vseh popolnih in nepopolnih odpust¬ kov, ki so podeljeni romarjem v Rim, Jeruzalem, Komposteljo in Porcijunkulo, ako obiščejo presv. Rešno Telo v in v ta namen odmolijo 6 Očenašev, 6 Češčena- marij in 6 Čast bodi. . . ; enkrat v mescu, ako prejmd sv. zakramente in v ta namen odmolijo navadne molitve. Vrhu tega so vsak mesec določeni ne¬ kateri dnevi, ko morejo tretjeredniki dobiti popolni odpustek tudi v svojih domačih župnih cerkvah, ako po spovedi in svetem obhajilu opravijo navadne molitve po na¬ menu sv. Očeta. Taki dnevi so: prosinca: 16. sv. Berard in tovariši, mučeniki, 30. sv. Hijacinta, devica, 31. sv. Ludovika, vdova; 24 svečanu : 5. sv. Peter Baptista in tovariši, mu¬ čeniki, 22. sv. Margarita kortonska; sušca: 5. s v. Janez Jožef, 6. sv. Koleta, 9. sveta Katarina Bolonjska; malega travna: 3. sv. Benedikt; velikega travna : 13. sv. Peter Regalat, 17. sv. Paskalj, 20. sv. Bernardin Sijenski; rožnika: 13. sv. Anton Padovanski, 19. bi. Mihe¬ lina, vdova; malega srpana : 9. sv. Nikolaj in tovariši, mučeniki gorkumski, 14. sv. Bonaventura, škof in 25 spoznavavec, cerkveni učenik, 24. sv. Fran¬ čišek Solan; velikega srpana : 2. porcijunkula, 12. sv. Klara, 19. sveti Ludovik, škof, 25. sv. Ludovik, kralj ; kitnovca: 4. sv. Roza, 17. pet ran sv. Frančiška, 24. sv. Pacifik ; vinotoka; 4. sv. Frančišek Serafinski, 6. sv. Ma¬ rija Frančiška, 13. sv. Daniel in tovariši, mučeniki, 19. sv. Peter Alkantara, 23. sveti Janez Kapistran; listopada: 12. sv. Didak, 16. sv. Neža Asiška, 19. sv. Elizabeta, 26. sv. Leonard Porto- mavriški, 28. sv. Jakob iz Marke, 29. vsi svetniki redov sv. Frančiška; grudna: 8. praznik brezmadežnega spočetja Ma¬ rije Device. 26 Dalje se morejo tretjeredniki vdeležiti popolnega odpustka na veliko noč, o bin- koštih in na praznik presvete Trojice. Po¬ goji : spoved, sv. obhajilo, v ta namen obiskati cerkev in ondi odmoliti 3 Oče- naše, 3 Češčenamarije in 3 Čast bodi. . . v čast presv. Trojici. Posebno velika milost je pa to. Tre¬ tjeredniki namreč lahko dobijo vse brez¬ številne popolne in nepopolne odpustke vseh cerkev in svetišč na svetu, ako po svetem obhajilu pobožno molijo sledeči 19. psalm in molitve za sv. Očeta. Kedor ne zna brati, pa lahko ravno te odpustke dobi, ako moli 3 Očenaše in Češčena¬ marije po namenu sv. Očeta. Ps. 19. Vsliši te Gospod na dan britkosti; " brani te ime Boga Jakopovega. Pošlji ti pomoč se svetišča, * in se Siona te varuj., Spominja naj se vseh tvojih žrtev, * in tvoja žgavna daritev bodi tolsta. Naj ti da po tvojem srcu, * in vse tvoje sklepe naj potrdi. 27 Veselili se bomo v tvoji sreči, in v imenu našega Boga se poveličevali. Dopolni Gospod vse tvoje prošnje! * Zdaj vem, da je Gospod pomagal svojemu maziljencu. Vslišal ga bo se svojih svetih nebes; močna je pomoč njegove desnice. Ti se zanašajo na kola in ti na konje ; * mi pa kličemo v ime Gospoda našega Boga. Oni se zapletajo in padajo; * mi pa stojimo in smo po koncu. Gospod, pomagaj kralju, * in vsliši nas v ta dan, ko te bomo klicali. Čast bodi Očetu in Sinu 5 " : in svetemu Duhu. Kakor je bila v začetku, tudi zdaj in vselej, * in na veke vekov. Amen. Gospod, vsmili se! Kristus, vsmili se ! Gospod, vsmili se! Oče naš itd. Vrstica: In ne vpelji nas v skušnjavo. Odgovor: Temuč reši nas od hudega. 28 V.: Molimo za gospoda našega, pa¬ peža (Leona). O.: Gospod ga ohrani in živi ga in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v roke njegovim sovražnikom. V.: Molimo za naše dobrotnike. O.: Blagovoli, Gospod, večno življenje povrniti vsem, ki nam dobro delajo za¬ voljo Tvojega imena. V.: Spominjaj se svoje skupščine. O.: Ki si jo pridobil od začetka. V.: Molimo za verne mrtve. O.: Večni mir jim daj, Gospod, in večna luč naj jim sveti. V.: Gospod, vsliši mojo molitev. O.: In moje vpitje naj k tebi pride. V.: Gospod z vami. O.: In s tvojim duhom. 29 Molimo I Svoje cerkve prošnje, molimo, Gospod, potolažen sprejmi, da ti bo služila, vse zoprnosti in zmote zatrvši, v varni pro¬ stosti. Bog, vsem vernim pastir in vladavec, ozri se milosti na služabnika svojega (Leona), ki si ga pastirja svoji cerkvi po¬ stavil ; daj mu, prosimo, z besedo in zgle¬ dom koristiti vsem, ki jim je postavljen, da pride k večnemu življenju s čredo vred, ki mu je izročena. Vsegamogočni večni Bog, ki nad ži¬ vimi gospoduješ ob enem in nad mrtvimi, ter se rad vsmiliš vseh, ketere po veri in dejanju spoznavaš za tiste, ki bodo tvoji: ponižno te prosimo, za ketere smo se na¬ menili moliti in ketere ali sedanje življenje še v mesu zadržuje, ali jih je že ločene od telesa prihodnje sprejelo, naj na pri¬ prošnjo vseh tvojih svetnikov po milosti tvoje ljubezni odpuščenje vseh svojih gre¬ hov dosežejo. —- Po Gospodu našem Je¬ zusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen. — 30 — K,- Gospod z vami. O.: In s tvojim duhom. V.: Vsliši nas vsegamogočni in vsmi- Ijeni Gospod. O.: Amen. V.\ In verne duše naj po božjem vsmi- Ijenju počivajo v miru. O.: Amen. — IV. Naposled N&nepopolnih odpustkov.