50
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XX. skupščini Matičinega odbora
9. februarija 1871.
Pod vodstvom g. dr. E. H. Coste in vpričo ljubljanskih odbornikov (dr. Jan. Bleiweis, baron A. Cojs, L. Jeran, Fr. Kandrnal, A. Lčsar, dr. F. Papež, dr. R.
51
"V
Razlag, Fr. Sovan, J, Šolar, Iv. Vavru, Iv. Vilhar in dr. Jern. Zupanec so bili pričujoči; izmed vnanjih je o 6. in 9. točki svoje mnenje pismeno izrekel g. Janko Pajk) vršila se je ta skupščina tako-le:
1. Prvosednik vpraša, ali naj se ber6 zapisniki treh zadnjih shodov ali se kar potrdijo, ker so bili razglašeni v „Novicah". — Gosp. Lesar kaže, da se pisani zapisniki popolnoma ne vjemajo s poročili, v »Novicah" razglašenimi, toraj nasvetuje: „naj se zapisnik o VI. občnem zboru dopolni, oni o XVIII. odborovi skupščini popravi in dopolni, oni o XIX. skupščini pa zavrže in z nova spiše". — Odbor sprejame nasveto-vana dopolnila in premembe v 1. in 2. zapisniku, o tretjem pa sklene, da ga poveri odsek, v kteri so bili izvoljeni gg. dr. Costa, dr. Vončina, dr. Razlag, Marn in Lesar.
2. Bral je g. Lesar poročilo o važnejših stvareh in obravnavala se je točka za točko tega poročila tako-le:
Od zadnje odborove skupščine 1. dec. 1870. leta do današnjega dne se jih je oglasilo 46, ki želč sprejeti biti v Matico. Med njimi je eden, ki je prestopil izmed letnikov med ustanovnike, dva pa, ki hočeta biti ustanovnika, eden teh je blagorodni gospod Conrad Sigmund baron Evbesfelski, c. kr. deželni predsednik (pristopilno pismo se bere). — Drugi, ki žele biti Matičarji, so: (prebero se imena). Ker pri nobenem ni ni-kacega zadržka, zato stavim nasvet: Naj slavni odbor vse sprejme v Matico". (Ta predlog se soglasno odobri). Vsi se sprejamejo. — Po tem je glavni knjigi zadnja Številka 1910.
Vsled odborovih sklepov iz XVIII. seje in g. Tr-stenjakovega nasveta, storjenega pri občnem zboru, je bil v 1. listu „Novic" letošnjega leta razglašen poziv, s kterim se slovenski pisatelji vabijo, znanstvenih, leposlovnih, podučnih in zabavnih spisov za prihodnji »Letopis" odboru poslati do konca meseca marci j a t. 1., ter slovenski profesorji prosijo, svoje mnenje izreči o g. Trstenjakovem predlogu ozir izdavanja šolskih knjig sploh, zlasti o knjigah, ktere, o vrsti, po kteri naj se izdad6, in o načinu, po kterem naj se sestavijo.
Spisi in odpisi, ki so vsled tega poziva došli, iz-roče se odsekoma, ki se danes izvolita v ta namen.
O izvršitvi odborovega sklepa, da se g. Gion-tini-ju prepusti 2. natis I. knjige o „telovadbi", odboru morda že danes poroči g. prvosednik. — Gosp. dr. Costa poroča, da hoče g. Giontini oskrbeti 500 iz-tiskov te knjige in Matici plačati 20 gold. nagrade, ter stavi predlog: „Naj si. odbor pritrdi Giontinijevi ponudbi".   (Odbor soglasno odobri predlog.)
Knjige so razposlane vnanjim udom; — Ljubljanskim pa je bilo v „Novicah" oznanjeno, da jih dobč pri bukvovezu Hohnu, to pa zlasti zato, ker nimamo strežaja, ki bi vedel, kje stanujejo vsi udje. — Doslč pa še polovica ljubljanskih udov ni poslala po-nje. — Naj slavni odbor izreče, kako naj se ta stvar uredi, da se kmalu oddade ? — (Odbor po resnem prevdarjanji sklene: naj tajnik koga najame, bi bode ljubljanskim udom knjige raznesel na dom.)
Izmed dopisov omenjam te-le:
Gosp. Fr. Bradaška piše, da ne more prevzeti odborništva. Vsled te odpovedi se je v odbor poklical g. Janko Pajek, ki je za njim dobil največ glasov in radostno izrekel svojo privoljnost prevzeti odbor-niški čin.
Gosp. J. Lapajne si. odboru hvalo izreka za knjige, podarjene idrijskim nedeljskim učencem.
Gosp. Fr. Poznik, tehnik in predsednik „Ven-dije", slovstvenega društva jugoslovanskih tehnikarjev v Gradcu,  prosi,   da   mu  slavni   odbor  za  društveno
knjižico podari vse do sedaj od slov. Matice izdane knjige. (Odbor vstreže tej prošnji.)
Pri tej priliki g. Lesar nasvetuje:
,,Naj se si. odbor ozre v severno Ameriko ter Ma-tiČine knjige daruje tudi ondašnjim Slovencem, in sicer po 1 iztisek sedaj v roke preč. gosp. škofu Ignacija Mraku in po 1 iztisek sedaj v roke visokočast. gosp, misijonariju Fr. Pircu. — S tema darovoma je se v6 da tudi sklenjena poštnina do „Lipsike", od kodar poštnine prosto poročnik dr. Feliks Fliigel pošilja knjige v Ameriko, bodi-si severno ali južno. (Odbor pritrdi nasvetu.)
Na to dr. Razlaga nasvetuje:^ „Naj se političnemu društvu „Napreju" v Smariji na Stajarskem podare Ma-tičine knjige. (Odbor pritrdi tudi temu nasvetu.)
(Konec prihodnjič.)
59
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XX. skupščini Matičinega odbora
9. februarija 1871. (Konec.)
Gosp. Fr. Poznik v drugem dopisu piše to-le: „Prosim Vas, blagovolite mi naznaniti, s kakošnimi pogoji bi Matica od mene sprejela prestavo višestav-stva (slovenskega zidarja) iz predavanj, ktera letos tu slušam na tehniki; in ali morem imeti k temu prestavljanju kterih pripomočil v jezičnih zadevah. Prestavljal bi zlasti o počitnicah, tudi kaj druzega iz predavanj na tehniki, ktera imam vsa stenografovana, na priliko mehaniko, višo matematiko, grafično statiko, mehanično tehnologijo itd. Ako bi zmogel s časom, hotel bi vsa predavanja prevesti v slovenščino". (Odbor sklene, da se ta ponudba v pretres izroči odseku za gosp. Trstenjakov nasvet.)
Gosp. Ant. Nedved Matici ponuja svoja v slovenskem jeziku pisana muzikalna dela; — nagrade ne zahteva, samo želi nekoliko iztisov dobiti za svojo rabo. (Odbor sklene, naj se ta dopis v pretres in poročanje o njem izroči odseku za izdavanje knjig.)
Gosp. Fr. Peterlin Sreboški, ki je že meseca novembra 1870. leta poslal nekoliko narodnih pripo-vedek, obeta še nekoliko poslati jih. Pri tej priliki pa tudi prosi, da mu si. odbor brž ko mogoče na račun nagrade za njegovo zbirko pošlje 15 gold. — Naj si. odbor o tej prošnji izreče svoj sklep*'. — Gosp. Šolar stavi predlog: „Naj se tej prošnji ne vstreže zato, ker še ni določeno, ali in koliko se sprejame poslanega blaga".    (Ta nasvet se soglasno odobri.)
Gosp. Velimir Gaj je Matici v dar poslal 1 od-tisek „Lire" I. — Izrekla se mu je pismena zahvala. — Tudi g. dr. Andr. Vojska je Mat. knjižnici daroval knjig, ktere navede prihodnji „Letopis". (Odbor g. Vojsko zahvali za njegovo darežljivost.)
Drugi snopič zemljovidov še ni došel, a nadjati se ga je kmalu.
Najvažnejši dopis, ki je došel odboru, je pa dopis c. k. deželne vlade od 30. novembra 1870. 1. št. 8863., v kterem se nam naznanja ukaz ministerstva za bogo-častje in uk od 7. novembra 1870. št. 11.517. Vsled tega ukaza želi ministerstvo izvedeti, s kakošnim vspe-hom in uplivom na slovenski narod dela Matica slovenska. Ta ukaz se glasi tako-le: (Prebere se od besede do besede). Stavljenim vprašanjem se je z dopisom od 30. decembra 1870. 1. odgovorilo tako-le: (Prebere se obširno poročilo od besede do besede.) — Prav to poročilo je isto, na ktero se g. deželni predsednik pozivlje v listu, s kterim naznanja svojo željo pristopiti k Matici. (Odbor zahvalo izreče g. Lesarju za marljivost, s ktero je sestavil ta odpis.) Na to g. dr. Zupanec poprime besedo ter nasvetuje, naj bi g. dr. Costa ustmeno pozvedel na Dunaji, ali bi mogoče bilo kako državno pomoč nakloniti Matici, da bi še z večim vspehom delala. (Odbor se zlaga z mislijo g. nasvetovalca ter naprosi g. dr. Costo, pri ministerstvu pozvedeti o tej stvari.)
Poslednjič g. dr. Costa stavi nasvet: „Naj se odbor s ponižno prošnjo obrne do Njega Veličanstva, da bi blagovolilo Matici dovoliti podporo, kakoršno je podelilo slovenski Matici v Banjski Bistrici". (Odbor soglasno sprejame nasvet ter g. dr. Costo naprosi, sestaviti in odpo-slati to prošnjo z vsemi dosld izdanimi zalo vezanimi knjigami).
Gosp. Lesar vpraša: „Kdo bode tiskal knjige za 1871. leto? (Odbor pooblasti odsek za izdavanje knjig, po-prašati ljubljanske tiskarje in pogodbo skleniti z onim, ki bode stavil najugodnejše pogoje.)
3. Prebralo se je g. Zajčevo pismo, s kterim en oddelek prevoda ^mineralogije Sehoedlerjeve" pošilja odboru in v kterem tudi izreka svojo misel, naj bi se tuji tehnični izrazi pisali tudi po tuji pisavi. Za presojevalce tega prevoda so bili izvoljeni gg. profesorji Tušek, Wurner in Šolar. Njim se izroči tudi pismo gospoda prestavljalca, da sklenejo o pisavi tujih izrazov.
4.   Za vredovalca prihodnjemu „Letopisu" je bil soglasno izvoljen g. prvosednik dr. Costa, ki je tudi prevzel ta posel nadjajoč se vsestranske pomoči.
5.   Predno se je jela obravnavati peta točka dnevnega reda, posname g. dr. Costa obravnavo, ki se je v XIX. odborovi skupščini sukala o tajnikovem poslu za 187%i. leto. Stališče, na kterem se danes nahajamo — reče — je to-le: Gosp. Trstenjakov nasvet, naj se razpiše tajnikova služba, ni bil sprejet; g. A. Lesar, prošen, da bi še ostal Matici tajnik, povedal je bil razloge, iz kterih več ne more oskrbovati tajništvo. Mnogi odborniki so mu spodbijali razloge ter ga prosili, naj še opravlja ta če tudi težavni posel. Ker se pa g. Lčsar ni vdal tej odborovi prošnji, stavila se je druga, namreč, naj bode tajnik do prihodnje odborove skupščine. In to je do danes. — Na to se prične obravnava, ktere so se vdeleževali gg. dr. Blei-weis, dr. Razlag, dr. Zupanec, Jeran, Šolar in Costa. Po obširnem in vsestranskem pretresovanji se g. Lčsar vda odborovi soglasni želji, saj do prihodnjega občnega zbora Matici ostati tajnik.
6.   V odsek, kteremu se pretresovanje in poročanje izroči g. Trstenjakov nasvet o izdavanji šolskih knjig? bilo je izvoljenih 14 gg. profesorjev, ti so: Kandrnal? Lesar, Marn, Šolar, Vavru, Vodušek, O. Ladislav, Je-senko, Pleteršnik, Bradaška, Erjavec, Tušek, Pajk, Suman — in g. nas veto valeč Dav. Trstenjak. — Ta odsek je prošen odgovoriti na ta-le vprašanja: a) ktere knjige, b) po kteri vrsti, c) kako naj se izdade in d) kako naj se sestavijo?
7.    Vsled sklepa VI. občnega zbora pisalo se je umetniku g. Franke tu, ali bi hotel Matici mala ti podobo ranjcega dr. L. Tomana in za koliko bi izvršil a) oprsnik (dopasnik) njegov v naravni velikosti, b) in za koliko ves život? Gosp. Franke v pismu od 10. decembra odgovarja, da rad prevzame to delo, odsvetuje podobo vsega života ter zahteva za mal dopasnika 100 gold. nagrade. — Odbor mu v obeh obzirih pritrdi ter sklene naročiti oprsnik.
Na to g. dr. Zupanec sproži željo, da bi si odbor prizadeval pozvedeti: a) ali je kje dobiti podoba ranjcega g. Matija De beljaka, velikodušnega dobrotnika slovenske Matice in b) sestaviti njegov če tudi kratek životopis, dokler še živč ljudjž (njegovi sorodniki, gospa Lavrinova, njegovi prijatelji v Trstu in v Gorici), ki so ga poznali in so jim znane njegove okoliščine, in c) to, kar se doseže, priobčiti v prihodnjem „Letopisu". — Nalogo pozvedovanja so prevzeli gg. dr. Costa, dr. Zupanec in Šolar. — Vrh tega se tukaj objavi očitna prošnja do vsakega, kdor kaj zanesi ljivega  vč   o Matija  Debeljakovem življenji,  poročit-
60
odboru; jako vstreže odboru on, ki mu pošlje njegovo podobo.
8.  Ker so se omenjene obravnave vlekle blizo do 8. ure zvečer, zato sklene odbor, priprave za „mali naučni slovnik" obravnavati v prihodnji skupščini. Gospod dr. R. Razlag samo na ogled pokaže a) mali češki naučni slovnik Rittersbergov od 1850. 1. in b) prvi snopič nemškega takega slovnička, ki je jel izhajati 1870. 1. in ga izdaja Meyer pod naslovom „Handlexicon des allgemeinen Wissens in Einem Bande" — da-si ju gg. odborniki ogledajo do prihodnje skupščine.
9.   Dva posebna nasveta gosp. J. Pajka in gosp. dr. Jan. Bleiweisovo poročilo o g. Zalokarjevem rokopisu za prihodnjo skupščino odloživši, g. dr. Costa prebere: a) važno pismo banke „Slavije", s kterim ona odboru naznanja to-le: „Da bi se od narodnega zavoda razun podpore našega ljudstva podpirala tudi druga narodna podvzetja, naročila je banka „Slavija" svojim zastopnikom prašati ponudnike pri zavarovanji, ali ne bi darovali ali vsega ali vsaj nekoliko svojega čistega dobička Matici slovenski, dramatičnemu ali Mohorjevemu društvu, za Vodnikov ali Tomanov spominek itd. — Priznati moramo, da je to podvzetje že mnogo deležnikov pridobilo, kajti mnogi družniki so na ta način dobiček prepustili slovenskim društvom. — Se ve da je to za posamesnega majhen znesek, ako se pa do konca 1871. leta združi mnogo vpiscev, ki svoj dobiček darujejo narodnim stvarem, nabere se gotovo lep znesek v korist omenjenih narodnih podvzetij; šumo bode banka vsako leto odboru poverjenikov slovenskih oddala, da jo razdeli med dotične narodne zavode. — Da bi se bilo nadjati dobrega vspeha, treba, da slavna Matica ,,Slavijo" v njeni delavnosti podpira z mnogo-kratnim priporočanjem. — Podali bomo si. Matici sem ter tje natančen pregled onih, ki vsaj na ta način podpirajo narodno stvar".
Prebravši b) pismo, s kterim „Slavija" Matico vpraša, ali nima premakljivih reči, ki bi jih hotela zavarovati pri „Slaviji", stavi g. dr. Costa še dva predloga: a) „Naj si. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, in b) naj slavni odbor pooblasti gospodarski odsek, da v Matičinih sobah omisli potrebno osvečavo za večerne shode in gasilno orodje, kakoršno zahteva novi mestni gasilni red. (Odbor soglasno pritrdi obema predlogoma ter se razide ob 8. uri zvečer.)