celostnostiNa poti k 10 Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 Celostni razvoj osebnosti mladih je odgovornost vseh, ki delujemo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah na vseh ravneh, s pričetkom v predšolskem obdobju, v nadaljevanju zelo sistematično v osnovnem ter srednjem šolstvu, deloma tudi na ravni terciarnega izobraževanja. Vzgojni načrt: osnova za spodbujanje celostnega razvoja Pomembno obdobje Osnovnošolsko obdobje vzgoje in izobra- ževanja traja devet let in tako imamo na razpolago najdaljše obdobje, ki bi ga mo- rali zelo premišljeno posvetiti celostnemu razvoju otrok z močno podporo staršev ter povečano dejavnostjo otrok. Otroci imajo v hitrem tempu razvoja naše družbe pod vplivom različnih socialnih omrežij, medijev, potovalnih navad dru- žin, interneta, raznovrstnih tehnologij … številne priložnosti, da z 'veliko žlico' zaje- majo informacije, pridobivajo nova znanja, postajajo vedno bolj informirani, razgle- dani, opolnomočeni v uporabi tehnologij. Hkrati pa ugotavljamo, da ostale vidike, ki dopolnjujejo celovito osebnost (čustveni razvoj, osebna odgovornost, socialni razvoj, duhovni razvoj, smisel za lepoto), premalo sistematično razvijamo oziroma nimamo dovolj priložnosti, da jih učimo tega. Učni programi po posameznih predmetih so v osnovni šoli prednostno naravnani na kognitivni razvoj, vsekakor pa premalo na razvoj ostalih vidikov. Kot primer naj na- vedem skromno število ur umetnosti (glas- be, likovne, nekoliko bolje je na področju športa). Kdo naj vzgaja V nekem trenutku so se strokovnjaki tudi spraševali, ali je vzgoja sploh potrebna, čigava domena je vzgoja, koliko v šolah smemo vzgajati, ali so naše vrednote tudi vrednote domačega okolja, iz katerega pri- hajajo otroci, na kateri točki lahko starši in šola dosežemo dogovor o razvoju temelj- nih vrednot. Kljub zavedanju, da kar nekaj otrok v osnovnih šolah prihaja iz nizkega socialno-kulturnega okolja in nimajo spod- bud za velik del celostnega razvoja oseb- nosti, nismo naredili večjega preobrata v prid razvoju manjkajočih dejavnikov. Prav slednje bi bilo pomembno upoštevati, da bi vsaj v šoli lahko nekoliko omilili nastale razlike, ki izhajajo iz različnega domačega okolja, saj v takšnih primerih šola odigra najpomembnejšo vlogo. V knjigi Učenje skriti zaklad je Delors zapi- sal, da šola prispeva »k učenčevemu dušev- nemu in telesnemu razvoju, čustvovanju, smislu za lepoto, k osebni odgovornosti in duhovnim vrednotam« (Delors, 1996: 86), prav tako je celovit razvoj osebnosti dolo- čen z zakonodajo – v ZOŠ: »spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustve- nega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika« (ZOŠ, 2007: 2. člen), in v Beli knjigi (2011). A kljub temu se v praksi mnogokrat postavi vprašanje, koliko poučevati in koliko časa nameniti vzgoji. Naš vzgojni načrt Vzgojni načrti v osnovnih šolah so se pri- bližali izpolnjevanju tako pomembnega delovanja, a izvajanje v praksi ostaja na raz- ličnih ravneh. Marijana Kolenko, mag., prof. ped., je ravnateljica na Osnovni šoli Lava v Celju. Ima izkušnje s poučevanjem, šolskim svetovalnim delom, predavanji o komunikaciji in retoriki ter pisanjem strokovnih člankov. Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije predava o poslovnem bontonu. Na OŠ Lava smo v uvodu vzgojnega načr- ta zapisali, da šola izobražuje in posreduje sistem vrednot, kar pomeni, da učence tudi vzgaja, sooblikuje njihova stališča in mo- ralno ravnanje – namerno ali pa v obliki skrivnega načrta. Učno okolje, ki je estetsko urejeno, vabljivo ali pa pusto, zanemarjeno; odnosi, ki so spoštljivi, prijateljski ali pa uradniški, odtujeni; pravila, ki so lahko pre- tirano omejujoča ali preveč ohlapna; vse to je pomembno upoštevati pri načrtovanju in ustvarjanju vzpodbudnega vzgojnega oko- lja v šoli. Vzgojni načrt nam nudi prepotrebno po- moč kot preventivno orodje ob številnih vzgojnih težavah, ki jih zmanjšujemo prav zaradi sistematičnega spremljanja in odzi- vanja. Vzgojno delovanje V vzgojni načrt smo vtkali pristope za vzgojno delovanje: zapisali temeljne vre- dnote, načine, kako jih bomo dosegali, kako bomo spremljali uspešnost delovanja, kako bomo podelili odgovornosti šole, staršev, učencev. Izhajali smo iz posnetka stanja v šoli ter ugotovili naslednja šibka področja: pomanjkanje odgovornosti učencev, nespo- štovanje vrstnikov in odraslih, povečano psihično in fizično nasilje med vrstniki, ne- odgovoren odnos do domačega in šolskega dela, povečana nestrpnost med mladimi, drugačnimi, drugače mislečimi, pomanjka- nje vrednot: poštenost, spoštovanje, zaupa- nje, odgovornost, žaljiv odnos do vrstnikov celostnostiNa poti k Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 11 in učiteljev ter ostalih zaposlenih. Te izho- diščne ugotovitve so nas navedle, da smo zadnjih osem let intenzivno iskali rešitve. Aktivnosti Vsa leta je vzgojni načrt šole okvir za šte- vilne dejavnosti, s katerimi učence usmerja- mo k lastnemu razmišljanju in odpravljanju šibkih točk na vzgojnem področju. Siste- matično smo razvili nekaj izjemno kakovo- stnih projektov, v okviru katerih dosegamo razvoj temeljnih vrednot in celovitost ra- zvoja mlade osebnosti. V kodeks delovanja vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa smo za- pisali ravnanja, pri katerih sprotno pre- verjamo, ali jih spoštujemo, kako uspešno spreminjamo stanje v pozitivno smer. Na osnovi tega vsako leto oblikujemo predno- stne naloge šole. Razvili smo model državljanskih kompe- tenc, v katerega smo po mesecih zapisali cilje, ki jih bodo učenci dosegali z lastnimi aktivnostmi pod našim vodenjem: odnos do lepe slovenske besede, aktivno drža- vljanstvo, skrb za obnašanje in spoštovanje bontona, kulturno vedenje v šoli ter izven nje, spoštovanje in odnos do urejenega šolskega prostora, skrb za lastno zdravje in dobro počutje, skrb za lastno varnost in varnost vseh ostalih, skrb za zdrav način prehranjevanja, odnos do umetnosti – de- javno sodelovanje v likovnih, fotografskih, filmskih dogodkih, aktivno kulturno de- lovanje vseh, od najmlajših do najstarejših učencev, na številnih področjih: pevski zbori, ples, ljudski plesi, gledališče, literarna ustvarjalnost, novinarstvo, odnos do multi- kulturnosti – različnost nas namreč bogati. Prav tako smo pred leti razvili projekt Pozdrav ptic miru, s katerim krepimo in razvijamo vrednote strpnosti, pravičnosti, enakosti, miru, svobode, brez katerih ne moremo delovati pozitivno, v prid sebi in soljudem. Številne dejavnosti izvajamo na področju prostovoljstva, solidarnosti, do- brodelnosti. Mladi se pri tem soočajo s šte- vilnimi pozitivnimi rezultati in spoznavajo, da prav vsak zmore spreminjati stanje na bolje in da je vsaka njihova najmanjša ak- tivnost del sestavljanke v velikih zgodbah. V ospredje postavljamo dejavnosti, ki mla- dim pomagajo razvijati socialne veščine. V zadnjih treh letih smo se pripravljali na vstop v gibanje Rastoča knjiga – pot k odlič- nosti ravnanj, razvoja vsakega posamezni- ka. Že drugo leto zapored smo izdelali la- stni koledar Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike. Koledar vrednot, pozitivnih lastno- sti vsakega posameznika, ki ga oblikujejo v odgovorno osebnost. Koledar smo ustvarili zaposleni in učenci s svojim razmišljanjem in delovanjem ter ga kot darilo poklonili vsem družinam, da vedo, h katerim vre- Foto: arhiv OŠ Lava dnotam težimo v šoli, in da so to skupne vrednote, ki so jih tudi sami prepoznali. V preteklem letu smo uspešno spisali svojo knjigo Knjiga z velikim srcem, v kateri smo se ozrli na našo preteklost – korenine na- šega naroda; v sedanjost smo ujeli vse tiste posameznike in inštitucije, ki danes z raz- ličnimi dejavnostmi pomagajo oblikovati osebnosti mladih; prihodnost – 'zapisali' so jo vsi učenci od prvega do devetega razreda, ki danes nabirajo znanje, izkušnje, modro- sti, veščine, vrednote, ki jih bodo potrebo- vali na svoji ustvarjalni poti v prihodnosti. Menim, da smo na dobri poti oblikovanja celovitih osebnosti mladih prav s številnimi zelo sistematično načrtovanimi projekti, dejavnostmi in aktivnostmi, ki nas usmer- jeno vodijo do ciljev. Osem krogov odličnosti V zadnjem letu smo dodali še razvoj mladih s pomočjo osmih krogov odličnosti. To je skupek močnih življenjskih vrednot in na- čel, po katerih živijo uspešni ljudje, ki pod- pirajo pozitivno ravnanje in delovanje (od- govornost, predanost, uravnoteženost, to je to, napake vodijo k uspehu, govori z dobrim namenom, integriteta, fleksibilnost), ki do- polnjujejo naša prizadevanja. Vedno novi izzivi V predstavitvi povezanosti vzgojnega načr- ta in spodbujanja celovitega razvoja oseb- nosti sem predstavila nekaj možnosti, ki smo jih v preteklih letih preizkusili v praksi in za katere lahko trdimo, da pozitivno de- lujejo. Poudariti želim še, da s tem še zdaleč ni- smo razrešili številnih dilem, ki nas dnevno spremljajo pri izvajanju dejavnosti. Da vsa- ko leto v šolo prihajajo zahtevnejše genera- cije otrok in staršev, ki imajo popolnoma drugačen vrstni red vrednot, kot jih imamo mi v šoli. Pogosto se srečujemo z nerazu- mevanjem vrednot pri nekaterih starših, kar pomeni, da moramo imeti skrb za obo- je: starše in otroke. Primanjkljaj pri otrocih čutimo predvsem na področju čustvenega razvoja (vedno obsežnejša uporaba teh- nologij ter socialnih omrežij, ki pogosto delujejo nekonstruktivno), primanjkljaj na področju socialnega razvoja, duhovnega razvoja in delno tudi razvoja smisla za le- poto. Vzgojni načrt nam nudi prepotrebno pomoč kot preventivno orodje ob številnih vzgojnih težavah, ki jih zmanjšujemo prav zaradi sistematičnega spremljanja in odzivanja.