:o ionalni mesečnik Podpis “Daytona” tudi v Novem mestu Siddharta: reportaža+poster Stiptiz v Novem mestu Potlač: Park in košarkarji rešili MPP pred propadom Novo mesto, številka 3, letnik 7, 17. december 2003, cena 450 SIT www.park-on.net 771408 718002 Naročniki revije park so tudi podjetja: ABC Cibic Novo mesto d.o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto M tel.: 07 33 70 320 Dolenjski geodetski biro Gregor Miklič s.p. Brod 48a, Novo mesto tel.: 07 33 80 000, gsm: 041 205 430 Luminus d.o.o. Kolodvorska 2, Novo mesto tel.: 07 33 72 541 Luminus RSL production d.o.o. Snemalni studio, aerobika - gj Turkova 34, Novo mesto tel.: 07 33 75 500 Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design Kandijska cesta 28, Novo mesto tel.: 07 30 79 811 Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto tel.: 07 33 24 851 MM&M Ključavničarstvo Majcen Cegelnica 33, Novo mesto Trgovine Silver SlLVEH Novi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 V. gsm: 041 671 338 Gradbeno projektiranje Ji ■ in inženiring d.o.o. ^~l Ir I Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec tel.: 07 30 99 160 VC/čfe OTOČEC J SINTEC d.o.o. informacijski sistemi in telekomunikacije Ljubljanska 26, Novo mesto ^, tel.: 07 33 81 000 > NlE Aurora hobby & art Breg 1, Novo mesto tel.: 07 33 23 055 HOBI & AKT AURORA Gvido napisi d.o.o. V Brezov log 2 Novo mesto tel.: 07 33 82 850 gvido.napisi@siol.net NAPIS GVIDI) Malkom Novo mesto d.o.o. Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 MALKOM sitotisk avbar Avguštin AVBAR s.p. LASERSKO GRAVIRANJE tel.: 07 33 79 021 GSM: 041 682 468 Jtrallova ulica 15 (Šmihel), 8000 Novo mestoJ A Avtogalant izdelava /A izpušnih cevi Ob potoku 10, Novo mesto ib Investbiro Investbiro d.o.o. Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 Id - interier design d.o.o. Arhitektura & design Germova u. 3, Novo mesto V) SOPHOS Sophos d.o.o. SOPHOS anti-virus Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si AVTOHIŠA 71DT? 17% Avtohiša Adria Plus v Podbevškova 13, Novo mesto_ I H F T E H N A Infotehna d.o.o. Glavni trg 20, Novo mesto tel.: 07 39 30 600 Megafoto ^EOA foto center za fotografijo in mobilno tehnologijo BTC Novo mesto, tel.: 07 33 70 800 Šentjernej, tel.: 07 30 81 111 Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto Avtohiša Berus Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto CMONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INŠTALACIJ') Jernej Jakše s.p. Bršljin 32, Novo mesto gsm: 041 647 319 ‘1 r Moba moba) Izdelava posteljnih vložkov Latoflex (Stopiče J _stt\ E-mall: stia@siol.net d.o.o. Novo mesto V tel.: 07 39 34 780 - fax: 07 39 34 781 Avtošola Riba avtošola Ulica stare pravde 15, Novo mesto tel.: 07 33 26 722 ----------------------------------^ DNŠ Študentski servis Prešernov trg 6, Novo mesto tel.: 07 33 74 370 studentsk vwww.student-nm.com gpry|^ 1-oging d.o.o. Industrijski ip skladiščni objekti Zdinja vas 17, Novo mesto i^tel.: 07 30 99 300, www.loging.si Ioni d.o.o. Dobrava 34, Otočec Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 ROBiRT/S suškihamkiM ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. n®L€ 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net _ .OKNA - VRATA - SENČILA Polidej trade d.o.o. Ekskluzivi zastopnik za BAZZARA bazzara espresso tel.: 33 82 283, 041 336 304 espresso Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 \ Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana v 7 IY U LOfič/f. i 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 C U 1 Urko R Ljubljanska 22, Novo mesto V Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje? Prešernov trg 5 ZA RJA Novo mesto Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto REAL d.o.o. Novo mesto______________ Kočevarjeva 2, Novo mesto R-E A L m uvodnik kazalo Namišljene veličine Boris Blaič Zadnjič sem bil prijazno opozorjen, da morda ni preveč smiselno tako neposredno kritizirati delo župana, občinske uprave in sploh vseh, ki se jih je v zadnjih letih oprijel vzdevek ugledni meščan. Da stvari niti niso tako slabe, da se ljudje vendar trudijo po svojih najboljših močeh, da seveda, tako kot vsi, delajo tudi napake ... mi je prigovarjal glas bežnega znanca. DOLENJSKA Novo mesto še naprej brez svojega poslanca............4 Podpis »Daytona« tudi v Novem mestu....................4 Župan se naj ne bi vozil v Ljubljano in nazaj.........5 Cenejše življenje v mestnem jedru............:.......5 Črna packa: Restavracija pri vodnjaku..................8 Bazne postaje GSM: Good vibrations?....................9 Lokalni lokali........................................10 Podjetje Siddharta................................... 11 Dobrohotno trepljanje po ramenu bi morda celo imelo kak učinek, če ne bi nek drug dogodek pustil precej močnejšega vtisa. Na srečanju župana in predstavnikov novomeških krajevnih skupnosti je predsednik sveta KS Bučna vas glasno tarnal, da tamkajšnji krajani že dve leti plačujejo novomeško komunalo, da nekaj odkopava in zakopava, posledica vsega tega pa naj bi bila le večno razkopana cesta. V svojem nezadovoljstvu je občinsko vodstvo pozval, naj, če že ne namerava upoštevati mnenja krajevnih skupnosti, te raje kar razpusti. Na negodovanje nadobudnega politika, ki svojo funkcijo opravlja od zadnjih lokalnih volitev, se je odzval njegov starejši kolega z Malega Slatnika. Da je mladi kolega preveč črnogled, da je potrebno več strpnosti in potrpljenja, da tudi njegovim sokrajanom ni lahko, saj na njihovem koncu, ko v zemljo zasadijo lopato, na površino skorajda priteče gnojnica, je miril dolgoletni predsednik KS Mali Slatnik. Kdo ve, ali se je gospod, ki svojo krajevno skupnost vodi že dvajset let, kdaj vprašal, ali nista gnojnica in neurejene komunalne razmere ravno posledica njegove potrpežljivosti. Medtem ko se veliko ljudi še vedno ukvarja z »malenkostmi«, kot sta neurejena kanalizacija in neobstoječi vodovod, pa je ob različnih priložnostih moč slišati, da je Novo mesto gospodarsko uspešno, da veliko izvaža, da imamo nizko stopnjo nezaposlenosti. Nekateri bi Dolenjsko najraje razglasili kar za Bavarsko, ob tem pa pozabljajo, da smo Dolenjci med najslabše izobraženimi, da dolenjska »metropola« ne premore niti mladinskega centra, da o gledališču in univerzi sploh ne govorimo. Tega se očitno zaveda tudi župan, ki je v začetku decembra imenoval projektni svet za ustanovitev profesionalnega gledališča, ki pa bo moral, ne glede na to, da sta v njem tudi tako zveneči imeni kot sta Janez Pipan in Matjaž Berger, svoj obstoj z dobrim delom šele upravičiti. Malokdo si tudi upa opozoriti, da novomeško gospodarstvo temelji na peščici velikih podjetij, ki jim negotovost glede avtoceste že močno načenja živce. O dolenjski avtocesti je bilo povedanega že veliko, ena od stalnic razprav pa je bila predvsem nesposobnost skupnega nastopa regije proti državi, ki je v pogajanjih s posameznimi občinami eno za drugo prisilila v sprejemanje nezadovoljivih rešitev. Ko so pred dobrim mesecem, res da nekaj let prepozno, predstavniki gospodarstva, župani in državni svetniki s področja Dolenjske, Bele krajine in Posavja podpisali skupno izjavo, ki od države terja zagotovilo, da bo cesta zgrajena do konca leta 2007, da bo program izgradnje vključeval tudi vzpostavitev ustrezne nadomestne povezave in kakovostno priključevanje na avtocesto, se je za hip zazdelo, da je regija vendarle zbrala dovolj politične volje za skupen nastop. A le za hip, saj med podpisniki izjave ne boste našli novomeškega župana. Ta svoje (ne)dejanje utemeljuje s tem, da je novomeška občina v zvezi z gradnjo avtoceste in priključevanjem nanjo tik pred podpisom samostojnega dogovora s pristojnimi državnimi ustanovami, zaradi česar naj sočasna podpora prizadevanjem celotne regije ne bi bila korektna. Taka argumentacija je do neke mere morda celo razumljiva, jasno pa je tudi to, da bi prav zamujena gesta solidarnosti lahko pomembno prispevala h krepitvi dobrih medobčinskih odnosov, katerih trdnost bo še kako pomembna pri številnih drugih projektih, kot sta ravno gledališče in univerza. Da, tudi o ustanavljanju četrte univerze se zadnje čase v Novem mestu veliko in zveneče govori in tudi na tem področju župan ustanavlja projektno skupino, ki je bila, resnici na ljubo, napovedana že spomladi. Ob tem pa se podobne pobude vse bolj glasno pojavljajo tudi v Prekmurju in na Gorenjskem, kar lahko uresničitev dolenjskih ambicij premakne v še bolj oddaljeno in nedorečeno prihodnost. Kljub konkurenci pa je usoda četrte univerze v največji meri vendarle v dolenjskih rokah. A dokler bo to podjetje temeljilo zgolj na predstavi o enkratnosti dolenjskega, sploh pa novomeškega življa, ki včasih meji na patološko samozagledanost, ponavadi pa gre le za prostaški lokalpatriotizem, lahko na univerzo pozabimo. Za kaj takega je namreč potreben širok in jasno definiran družbeni interes ter precej delovnega zagona. FOTOPUB 12 ČETRTA DIMENZIJA 13 POSTER ... 14-15 FILM Martin Srebotnjak, intervju 16 Življenje po Liffu 17 KOLUMNA Bogati kulturni siromaki ... 18 Ne pošiljajte pisem Grmu 18 KULTUM J -■ 19 REPORTAŽA 20 INFOPARK 21 INTERNET - 22 FOTOZGODBE 23 PARKEXTREME STRIP - 24 25 POTLAČ 26 Obvestilo naročnikom Januarja bo revija park izdala prvi novomeški strip magazin, tako da bo naslednja številka izšla v začetku februarja. park: kolofon regionalni mesečnik odgovorni urednik: Uroš Lubej številka 3, letnik 7 uredništvo: Tina Ban, Simon Bizjak, Boris Blaič, ISSN 1408-7189 Matjaž Brulc, Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, An- dreja Kopač, Janez Lamovšek, Iztok Kovačič, Naslov uredništva: Park Tomaž Levičar, Uroš Lubej, Boštjan Pucelj, Anja Glavni trg 6 Rebolj, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Da- 8000 Novo mesto mijan Šinigoj, Mitja Simič, Žiga Vire, Marko Vide, Primož Žižek e-mail: park@park-on.net naslovnica: Iztok Kovačič web: www.park-on.net lektorica: Nina Štampohar Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: Matjaž Grum gsm: 031 549 906 mgrum@email.si filmi in prelom: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (juh) 2004). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem m sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2004). Naročniki imajo 10% popust, študentje m dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. Trženje: Spletna rešitev: g,,.L.n.AS | po končanih volitvah preštejejo oddani glasovi, se najprej izračuna odstotek, ki ga je posamezna stranka dobila v svoji volilni enoti. Ta odstotek postane osnova za določitev števila poslanskih sedežev, ki pripadajo posamezni stranki, temu pa sledi določitev kandidatov, ki bodo te sedeže tudi dejansko zasedli. Po obstoječem volilnem zakonu se kandidati posamezne stranke znotraj volilne enote v vrsti za poslanski sedež razvrstijo po odstotku glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Tu pa nastopijo težave. Že dva mandata zapored se namreč dogaja, da kandidati v obeh novomeških volilnih okrajih prejemajo nižje odstotke kot njihovi strankarski kolegi v manjših okrajih. Tako imajo na primer kandidati LDS, ki se pojavijo na volitvah v Novem mestu, to nesrečo, da jih glede na delež prejetih glasov vedno prehitijo njihovi strankarski kolegi v okrajih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, kjer kandidati LDS že po pravilu prepričljivo zmagujejo in so na zadnjih volitvah dobili med 51 in 68 odstotkov glasov. Zadnji od štirih poslanskih sedežev, kolikor je leta 2000 v šesti volilni enoti izplenila LDS, je pripadel kandidatu v Brežicah, Gregor Golobič in Tatjana Gazvoda, ki sta kandidirala v obeh novomeških volilnih okrajih in prejela sploh največje število glasov med vsemi kandidati šeste volilne enote, pa sta ostala praznih rok. Bolje se v Novem mestu ni godilo niti kandidatom ostalih strank, tako da je brez »svojega« zastopnika v državnem zboru ostalo skoraj 47.000 volilnih upravičencev ožje Dolenjske, medtem ko je dobrih 36.000 volilnih upravičence iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja izvolilo kar 4 poslance (poleg treh poslancev LDS še enega iz vrst SNS). Taka nesorazmerna delitev sedežev sicer ni osamljen primer, saj je na zadnjih volitvah - poleg obeh novomeških - brez izvoljenega poslanca ostalo še 15 drugih volilnih okrajev. Je pa Novo mesto, kot pravijo v mestnem odboru LDS, pri tem edino večje nacionalno središče. Kot pravi predsednik novomeške LDS Adolf Zupan, so bili Volitve 2004 Novo mesto najverjetneje tudi v prihodnje brez “svojega” poslanca Boris Blaič Odločitev slovenskih poslancev, da ne podprejo predloga spremembe volilnega zakona, po kateri bi ukinili volilne okraje in uvedli absolutni preferenčni glas, je še posebej boleče odjeknila v Novem mestu, ki zaradi neustrezne, nekateri menijo celo neustavne in nezakonite razdelitve volilnih okrajev že dva mandata zapored ostaja brez svojega poslanca. V praksi je ustavno načelo, da je poslanec zastopnik vseh državljanov, pogostokrat v senci tega, da poslanec seveda predvsem lobira za tiste, ki so ga neposredno izvolili. Za kaj gre? Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot, vsaka od njih pa še na 11 volilnih okrajev. Volilne enote in okraji bi morali po določilih volilnega zakona načeloma obsegati približno enako število volilnih upravičencev, a je bilo to načelo pri določanju velikosti volilnih okrajev pogostokrat zapostavljeno. Najbolj očitno v šesti volilni enoti s sedežem v Novem mestu, kjer sta na zadnjih državnozborskih volitvah dva novomeška volilna okraja štela vsak po več kot 23.000 volilnih upravičencev, medtem ko je število volilnih upravičencev v Hrastniku znašalo le nekaj več kot 8000. V Zagorju, Trebnjem, Trbovljah, Sevnici in Laškem volilni okraji štejejo od 13.000 do 15.000 volilnih upravičencev. To za novomeške volilce in kandidate niti ne bi bil tak problem, če bi imela Slovenija večinski volilni sistem in bi iz vsakega okraja v državni zbor odšel tisti kandidat, ki bi zbral najvišje število glasov. A slovenski volilni sistem je drugačen in precej bolj zapleten. Ko se poslanci s težavami, ki jih neustrezna delitev okrajev povzroča Novem mestu, dobro seznanjeni, a so očitno prevladali drugi interesi. Zupan še dodaja, da osebno ne vidi več veliko možnosti, da bi se volilna zakonodaja spremenila do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo naslednje leto. Društvo Novo mesto je zaradi te problematike pred pol leta napovedovalo celo ustavno pritožbo, a se je temu zaradi načrtovane spremembe zakonodaje tedaj odpovedalo. Sedaj pravijo, da se bodo do sredine januarja odločili, ali obstajajo možnosti, da na ustavnem sodišču vendarle sprožijo postopek za oceno ustavnosti obstoječe razdelitve volilnih okrajev. Kot pravi predsednik novomeške LDS Adolf Zupan, so bili poslanci s težavami, ki jih neustrezna delitev okrajev povzroča Novem mestu, dobro seznanjeni, a so očitno prevladali drugi interesi. Zupan še dodaja, da osebno ne vidi več veliko možnosti, da bi se volilna zakonodaja spremenila do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo prihodnje leto. Kronisti: Boris Blaič, Uroš Lubej, Marko Vide Trojka Rihter, Kovačič, Macedoni po ogledu Knjigarne Goga ... Po več letih prizadevanj je Založba Goga z novomeško občino vendarle sklenila dogovor o sodelovanju, ki vključuje poplačilo najemnine za knjigarno Goga na Glavnem trgu. Eden od Goginih urednikov je zadevo primerjal kar s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma, saj je še do nedavnega na relaciji Goga (oz. Društvo novomeških študentov) - Občina divjala nekakšna diplomatska vojna, saj so študentje temu ali onemu novomeškemu županu očitali (finančno) nerazumevenje. '-Dogovor z občino za nas prihaja v pravem trenutku, saj smo se v letu 2003 pogosto vprašali, če ne bi bilo denarja, ki ga porabimo za ohranjanje knjigarne na Glavnem trgu, bolje vložiti v založniški program,« pravi direktor Goge Gregor Macedoni. K premagovanju pomislekov glede odločitve, da knjigarno materialno podpre tudi mestna občina, je prispevalo tudi dejstvo, da Goga ni le prodajalna knjig, ampak je svojo dejavnost razširila z organizacijo številnih kulturnih prireditev. »Goga je tista, ki daje dušo mestnemu življenju. Vse spodbude so namreč premalo, če ne prinašajo tudi kvalitetne kulturne spremembe«, je ob slavnostnem podpisu sporazuma povedal novomeški župan Boštjan Kovačič. Ob tem je Kovačič še povedal, da bo v prihodnje eden od kriterijev za dodelitev občinskih sredstev za projekte s področja kulture tudi njihova uspešnost na razpisih ministrstva za kulturo. Na slavnostnem podpisu pogodbe v galeriji Kralj je spregovorila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, saj ministrstvo s posebnim razpisom sofinancira delovanje knjigarn, kot je Goga, ki so na splošno v precej težkem položaju zaradi slabe prodaje knjig v Sloveniji. JALE ------------------------------- •X. ■ ... in pri slavnostnem podpisu pogodbe o sofinanciranju. STO BESED ) mm • ma • na mesec V julijski številki Parka smo sicer opisovali do tedaj neuspešno pot knjigarne Goge do občinske pomoči. Macedoni je takrat očital občini, da zgolj kozmetično sodeluje pri projektu, ki ima tako kulturni kot tudi posebni pomen zaradi projekta oživljanja mestnega jedra, 2,2 milijona tolarjev letne najemnine, ki jih je Založba Goga takrat plačevala »občinskemu« podjetju Zarja d.d., sta nekomercialno usmerjeno knjigarno pripeljali na rob zaprtja. Ne glede na to, da vsi vpleteni poudarjajo, da dogovor, do katerega je prišlo kmalu po objavi prispevka v Parku, nima političnega ozadja, je vendarle potrebno omeniti, da sta Kovačič in Macedoni tudi partnerja v novomeškem občinskem svetu, saj je zadnji svetnik koalicijske Liste za Dolenjsko. (BB, UL) Občina najavila prodajo večinskega deleža Televizije Novo mesto Občinska uprava je med prihodke novomeškega proračuna za leto 2004 (ki znaša rekordnih 10 milijard tolarjev) uvrstila tudi 100 milijonov tolarjev, ki jih nameravajo pridobiti s prodajo približno 60 odstotnega deleža Televizije Novo mesto. Svetnik Društva Novo mesto Marjan Moškon, sicer nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Vašega kanala, je napovedani prodaji nasprotoval z obrazložitvijo, da ima Vaš kanal status regionalnega programa posebnega pomena, zaradi česar je tudi upravičen do frekvence na oddajniku Trdinov vrh. Kot je še povedal Moškon, je mestna občina pred leti od Zavarovalnice Tilia odkupila večinski delež Televizije Novo mesto prav zaradi strahu, da bi se te frekvence polastila POP TV, ukinila program Vaš kanal in s Trdinovega vrha oddajala svojega. (BB) Cenejše življenje v mestnem jedru Na novembrski seji je novomeški občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter sklep o vrednosti točke za izračun stavbnega nadomestila. Novosti se dotikajo tudi starega mestnega jedra, ki si ga mestna občina trudi oživeti. Območje mestnega jedra Novega mesta odslej ni več uvrščeno med posebna pridobitna območja, ki so dodatno obdavčena, obenem pa je občina za stanovanjske in poslovne prostore v mestnem jedru višino nadomestila glede na dosedanje stanje znižala skoraj za 50 odstotkov. S tem je višina nadomestila odslej bistveno nižja kot v staremu mestnemu jedru konkurenčnih poslovnih in stanovanjskih predelih. Na občini pravijo, da s temi ukrepi nižajo stroške bivanja oziroma poslovanja v starem mestnem jedru, kar naj bi privabilo investi- Nižje dajatve za življenje in poslovanje v mestnem jedru. torje oziroma stanovalce. Obenem je občina višino nadomestila za prazne oziroma nezasedene poslovne in stanovanjske površine obdavčila s trikrat višjim nadomestilom kot do zdaj, kar naj bi lastnike prostorov stimuliralo k uporabi oziroma k oddaji. Drug pomemben ukrep se dotika lastnikov objektov, ki so kulturni spomeniki. Občina je namreč znižala višino nadomestila za dodatnih 50 odstotkov, in sicer za obdobje petih let, in to v primeru, da v letu, ko se nadomestilo zaračunava, objekt prenavljajo. Občina se je za navedene ukrepe odločila v času, ko krivde za prazne površine ni več mogoče prenašati na denacionalizacijske postopke odločila zaradi kroničnega praznjenja objektov v središču mesta, kar vpliva na življenjski utrip ter na kvaliteto stavbnega fonda, obenem pa tudi na gospodarnost izrabe zgrajene javne infrastrukture. (UL) Je prostora za obrtnike dovolj? Čeprav je bilo zadnje čase vse pogosteje slišati negodovanja obrtnikov, da zaradi pomanjkanja urejenih parcel nimajo kje graditi novih obratov, so občinske rezerve na tem področju, kot kaže, vendarle dovolj velike. Tako je vsaj pokazal zadnji sestanek med novomeškim županom Boštjanom Kovačičem in predsednikom novomeške obrtne zbornice Ivanom Krajncem, kjer sta obe strani ob precejšnjem začudenju ugotovili, da je na področju MO Novo mesto z različnimi prostorskimi dokumenti za gospodarske dejavnosti rezervirano za 45 hektarjev površin. Kot pravi pomočnik direktorice občinske uprave Jože Derganc, so očitki obrtne zbornice o pomanjkanju prostora leteli predvsem na problematiko obrtnikov v Drgančevju, ki so, kot smo uspeli izvedeti, leta 1994 s takratnim predsednikom izvršnega sveta občine in sedanjim županom Kovačičem podpisali zelo ugodno najemno pogodbo za uporabo nekdanjih hangarjev JLA, ki pa se z letošnjim letom izteka. Ker Drgančevje dolgoročno ne bo namenjeno obrti in gospodarstvu (nekateri tam vidijo prostor za prihodnjo dolenjsko univerzo), tamkajšnji obrtniki tudi niso mogli širiti svojih obratov. »Zbornica se je postavila na stran teh nekaj obrtnikov, ki želijo ostati v Drgančevju, na splošno pa stanje ni tako kritično,« pravi Derganc, ki pa tudi priznava, da so spremembe, s katerimi bi občina zagotovila zadovoljitev prostorskih potreb za podjetja, ki preraščajo okvire malega gospodarstva in tista, katerih dejavnost je za okolje obremenilna, šele v pripravi. So pa v obrtni zbornici opozorili še na en problem, in sicer na težave obrtnikov pri pridobivanju lokacijske informacije izven samega Novega mesta. Kot pravi Derganc, so se zaostanki začeli večati po 1. januarju 2003, ko je začel veljati nov zakon o gradnji objektov. »Občina za izdajanje lokacijske informacije za zunajmestna območja ni imela pravne podlage, saj je občinski svet ureditveni načrt za to območje sprejel šele v drugi polovice leta. Upam, da bomo zaostanke pri izdaji lokacijskih informacij do konca leta zmanjšali in jih drugo leto začeli izdajati redno,« pravi Derganc. (BB) Dreganje v Drgančevje? Mestna občina Novo mesto je lastnik gozdiča Drgančevje skupaj z objekti v njem. Te imajo, kot rečeno zgoraj, od leta 1994 v najemu nekateri novomeški obrtniki. Glede na lastništvo in ob dejstvu, da se desetletne najemne pogodbe počasi iztekajo (nekaj jih je bilo sicer podaljšanih), mnogi v Drgančevju vidijo prostor za nove gradbene posege. Podjetje Topos že več mesecev prepričuje občino, da bi na južnem delu Drgančevja omogočila izgradnjo novega poslov-no-trgovskega centra, praktično pred izvedbo pa je tudi baza AMZS tik nad bencinsko črpalko OMV. Strokovnjaki s področja urbanizma, med njimi je tudi starosta slovenskega urbanizma Vladimir Braco Mušič, sicer že vrsto let svarijo občino pred takšnimi poseganji v Drgančevje in jo pozivajo, da prostor dolgoročno zavaruje za razvoj novomeške univerze, ki je ena od prednostnih ciljev naše občine. Tudi Društvo Novo mesto je že napovedalo boj proti morebitni gradnji še enega izmed novomeških trgovsko-poslovnih centrov v Drgančevju. Šolski center praznoval 20-obletnico ustanovitve V mali dvorani KC Janez Trdine je potekalo srečanje ob 20-letnici delovanja Šolskega centra Novo mesto. Direktor šolskega centra Štefan David je opozoril na nujnost prilagajanja poklicnega šolstva izobraževalnim potrebam in trendom. Z nekaterimi državami šolski center že sodeluje (npr. s Francijo, z Nemčijo, Grčijo ...), od leta 1996 pa so že izpeljali 17 projektov Evropske unije. Aktivno sodelujejo tudi s Podjetniškim centrom Novo mesto, nenehno vlagajo v razvojne programe, kvaliteto, opremo in prostor, sredstva pa črpajo z ministrstva, iz strukturnih skladov, z občine in iz gospodarskih subjektov. David je med pomembnejšimi investicijami omenil adaptacijo igrišč in izgradnjo študentskega doma, ki bi prinesla enoizmenski pouk. (UL) Kabinet novomeškega župana odgovarja Župana naj ne bi vozili vsakodnevno v Ljubljano in nazaj Uroš Lubej T k. FOTO: BOŠTJAN PUCELJ Do nas je prišla nepreverjena informacija, da novomeškega župana Boštjana Kovačiča občinski voznik skorajda vsakodnevno vozi iz Ljubljane, kjer naj bi župan živel, v Novo mesto, na njegovo delovno mesto. Prav tako naj bi se vožnja ponovila po koncu delovnega dne, in sicer v obratno smer. Župan naj bi poleg tega imel na voljo ob insko stanovanje, ki pa ga potemtakem ne uporablja. Seveda smo informacijo želeli preveriti v kabinetu župana, kjer pa so - po štirih dneh razmišljanja - z naslednjo pisno izjavo vse trditve zanikali: »Župan Mestne občine Novo mesto, mag. Boštjan Kovačič, ima stalno bivališče na naslovu Hrib 14, Šmarješke Toplice, v manjši hiši, katere lastnika sta on in njegova mama, ga. Iva Kovačič. V Novem mestu ima tudi zasebno najeto stanovanje. Ker je za uspešno vodenje občine potrebno opraviti veliko formalnih sestankov na institucijah v Ljubljani, pa tudi precej neformalnih srečanj, ki včasih potekajo v jutranjih, večkrat pa tudi v večernih urah, g. župan občasno prenoči pri družini v Ljubljani. Občinskega stanovanja v Novem mestu g. župan nima.« Kakor koli, zaradi zaključka redakcije (še) nismo uspeli dobiti podatkov o vseh občinskih stanovanjih, ki bi natančno in verodostojno prikazali, kdo vse je najemnik občinskih stanovanj, prav tako pa tudi ne podatkov o vseh vožnjah našega občinskega voznika oziroma razvpitega županovega vozila Vel Satis. Župan vrtcem podaril dodatna sredstva Župan MO Novo mesto Boštjan Kovačič je ob Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu vrtcem v mestni občini Novo mesto, torej vsem 18 enotam oziroma 82 oddelkom, podaril sredstva v višini 4.100.000 tolarjev za nakup didaktičnih pripomočkov in igral. (UL) Obisk ameriškega veleposlanika Boštjan Kovačič je sprejel ameriškega veleposlanika v Sloveniji Johnnyja Vounga. Župan je gostu predstavil razvoj regije od leta 1958, ko je bila zgrajena hitra cesta Ljubljana - Zagreb, do danes. Po podatkih razvojne agencije je Dolenjska z okolico najperspektivnejša regija v Sloveniji, ki ustvarja kar 14,5% konvertibilnega izvoza. Povedal je še, da ima občina dolgoletne izkušnje s tujim kapitalom in da bo s tremi velikimi investicijami (Krka, Adria Mobil in Revoz) ustvarila nova delovna mesta, s čimer se bo nezaposlenost, kije za 4% pod slovenskim povprečjem, še zniževala. Župan je strnil glavne točke razvoja in investicije v njegovem mandatu, med katerimi bo finančno največja izgradnja centralnega regijskega odlagališča odpadkov. Johnny Young se je strinjal, da ima naša regija v slovenskem prostoru veliko vlogo in pomen. Po njegovih besedah se v naši občini odvija kar nekaj projektov, ki bi bili lahko zanimivi za ameriške investitorje, še zlasti je zanimiv projekt CeROD. Na županovo pobudo, da bi mestna občina tesneje navezala stike s primerljivo ameriško občino ali mestom, se je odzval pozitivno in obljubil, da bodo na veleposlaništvu preučili možnosti za tovrstno sodelovanje. (UL) Nova knjiga Damijana Šinigoja Damijan Šinigoj je pri Založbi Goga izdal svojo tretjo knjigo Očkov kotiček. Po vojaško-vojmh štorijah iz JLA in osamosvojitvene vojne, romana Vojake ubijajo, mar ne in Neizstreljenega naboja, se je Šinigoj ustalil in kot mladi očka v reviji Mama mesec za mesecem pisal kolumne o (ne)zgodah starševstva. Vse to je sedaj zbral v srednjeobsežni knjigi, o kateri Andrej Ferkolj, pisec spremne besede, pravi naslednje: -Šinigoj svoje naivno očetovsko čudenje bolj ali manj spretno zakrije s humorjem in karikiranjem, zato da relativizira vsevedno pripovedovalčevo pozicijo, po drugi strani pa kot človek prizna svojo lastno majhnost, domala izgubljenost, sredi neznane galaksije, imenovane Nadaljevanje vrste. Klišejski prijemi v zvezi z vzgojo, ki se jih v sili razmer največkrat opnjemlje, se namreč vedno znova izkažejo za nezadostne in ta neuspeh ga nemalokrat vodi v zaskrbljenost, resignacijo ali samopomilovanje. Pa ne zares in predvsem ne za dolgo, kajti ob brezmejni otroški živahnosti in energiji tudi njegova domišljija ne more oziroma ne sme mirovati. Kaotične sile neukročene narave, ki vrejo iz malih človeških bitij, je treba spraviti v red in jim dati obliko. Da bodo varne m sposobne preživetja v neznansko kompleksnem svetu kulture in tehnike.« (UL) ...in druge novosti pri novomeški založbi Na tiskovni konferenci v ljubljanskem Jazz klubu Gajo pa so uredniki Goge predstavili tudi druge novosti vzpenjajoče se založbe. Marjan Žiberna je izdal potopis Beznica pri Kitalah, Rok Svetlič je predstavil svoj filozofski prvenec Dve vprašanji sodobne etike, pri zbirki Goga mušica pa je izšel jazz plošček The VVizzard Jure Pukl Virus Quinteta. (UL) Razstava Jožice Škof in Elizabete Hostnik V avli poslovne stavbe mestne občine je 4. decembra novomeška slikarka Jožica Škof odprla razstavo svojih slik. Poleg nje so razstavljeni tudi izdelki iz porcelana po likovni predlogi avtorice Elizabeta Hostnik. (UL) Prvi korak k ustanovitvi profesionalnega gledališča v Novem mestu V začetku decembra je župan Boštjan Kovačič imenoval projektni svet za ustanovitev poklicnega gledališča v Novem mestu. Projektni svet bo deloval kot posvetovalno telo župana, njegova naloga pa bo priprava strokovnih izhodišč za ustanovitev prvega poklicnega gledališča v Novem mestu. Projektni svet vodi ravnatelj SNG Drama Janez Pipan, člani sveta pa so umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Matjaž Berger, direktor Kulturnega centra Janeza Trdine Janez Pezelj, ugledna poznavalka zgodovine dolenjskega gledališča in regijskega kulturnega prostora Staša Vovk, predsednica Literarnega društva Dragotin Kette Klavdija Kotar, predstavnik skupine za gledališče 3 mini in Baltazar Mitja Ličen ter vodja oddelka za družbene dejavnosti pri mestni občini Slavko Gegič. Konstitutivno sejo projektnega sveta, ki je potekala v sredo, 10. decembra 2003, v prostorih mestne občine Novo mesto, je vodil župan, na njej pa sta sodelovali tudi vodja kabineta župana Jasna Jazbec Galeša in strokovna sodelavka za kulturo pri mestni občini Sandra Boršič. Projektni svet je po ustanovitvi sklenil do naslednje seje pripraviti dokumente o zgodovini gledališča na Dolenjskem, pregled gledaliških vsebin v KC Janeza Trdine v minulih desetih letih in analizo postopkov ustanovitev primerljivih gledališč (Koper, Kranj, Ptuj). Na prihodnji seji se bo projektni svet sešel 20. januarja 2004, ko bodo člani sveta obiskali tudi morebitne lokacije prihodnjega poklicnega gledališča v Novem mestu. (UL) Kmalu spet obujena tradicija pustovanja v Novem mestu? Pred kratkim je bilo na pobudo entuziastičnih posameznikov ustanovljeno Društvo za spodbujanje družabnega življenja Naprej nazaj. Kot pove ime, je namen društva organizacija prireditev, na katerih se bodo ljudje sproščeno družili. Njihov prvi večji projekt je priprava pustnega karnevala 2004. Zakaj ravno pustni karneval? Na to vprašanje je odgovoril predsednik društva Mitja Gros: »Na idejo za pripravo pustnega karnevala smo prišli iz lastnih potreb - v Novem mestu se za pusta nismo imeli kam dati in zaradi poznavanja bogate pustovanjske tradicije v Novem mestu.« Mesto je nekoč v resnici imelo dobro organizirana in obiskana pustovanja. »Kostumne venčke«, kot so imenovali maškarade, so v organizaciji Narodne čitalnice in sokolskega društva potekale že v 90-tih letih 19. stoletja. Vsako leto so bile posvečene drugi temi, prostori Narodnega doma so bili vsakokrat opremljeni s kulisami na izbrano temo. Pustovanja so se nadaljevala tako po obeh svetovnih vojnah, zadnji sprevod »odraslih« mask pa je bil organiziran sedaj že daljnega leta 1963. Po tem času se je pustno dogajanje v Novem mestu skrčilo na redke plese po gostinskih lokalih, sindikalne maškarade in na otroško maškarado v organizaciji DPM Mojca. Izjema je izredno dejavna šemska skupina iz Gotne vasi - Kamela, ki je zadnja leta oživila svoje obhode. In kako naj bi izgledal obujem pustni karneval? Sestavljen bo iz vrste prireditev. V pustnem času se bodo zvrstili pustni ples, sprevod mask in pokop pusta. Tema karnevala bo novomeška zgodovina. Z liki, kot so Ilir, Kelt, Rudolf IV., Ilirski grenadir in drugimi, bodo predstavljeni najpomembnejši mejniki zgodovine Novega mesta,« je povedal predsednik. Na društvu pravijo, da so glede na tradicijo in glede na to, kar slišijo od someščanov, na pravi poti in da pričakujejo soudeležbo vseh, ki jim je do bolj razgibanega življenja v dolenjski prestolnici. (UL) Po dveh letih v Novem mestu spet tajski boks Po dveh letih premora so se v organizaciji lokalnega kluba Scorpion in slovenske zveze tajskega boksa v Novo mesto spet vrnile tekme v tajskem boksu. V športni dvorani Marof sta se tako srečali reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Slovenija je večino dvobojev dobila, omenimo pa naj le tri zmage novomeških borcev. V amaterski kategoriji je Matej Bregar z 2:1 premagal Dinka Moroviča, v profesiona-lih borbah pa sta Mirko Vorkapič in Jože Tr-lep premagala Martina Benka in Zsolta Totha. Iztok Vorkapič, predsednik Spcorpio-na, je pohvalil župana Novega mesta Kovačiča in vodjo oddelka za družbene dejavnosti Gegiča, saj sta v projekt vključila tudi mestno občino Novo mesto. Vorkapič je še povedal, da lahko - če bodo bogovi naklonjeni - naslednjo gala prireditev pričakujemo v okviru aprilskih prireditev ob občinskem prazniku. (UL) Medijska ofenziva Študentske organizacije Slovenije Študentska organizacija Slovenije (Š0S) je v zadnjih dneh kar trikrat izrazito ostro nastopila proti ravnanju nekaterih državnih institucij. 10. decembra je predsednik ŠOS Darko Krajnc izrazil ogorčenje, ker vlada v enem letu od načelnega dogovora o besedilu deklaracije, ki bi opredeljevala »partnerski odnos« med ŠOS in vlado, le-te deklaracije ni obravnavala. S tem je po mnenju študentov predsednik vlade Rop tudi kršil svojo obljubo s sestanka marca 2003, na katerem je študentom obljubil partnerski dialog in sodelovanje. Po drugi strani pa je vlada uvedla dodatne koncesijske dajatve za posredovanje del za dijake in študente, na kar je sicer ŠOS pristal, vendar so pričakovali, da bo vlada obravnavala omenjeno deklaracijo, drugače bodo to razumeli kot nezainteresiranost za urejanje položaja študentov. Kranjc je takrat od ministra Dimovskega zahteval sklic seje sveta za študentska vprašanja, na kateri bo prisoten tudi premier Rop. Le nekaj dni kasneje so študentje, združeni v ŠOS, izrazili razočaranje, saj niso bili povabljeni na tretji krog pogovorov pri predsedniku države Drnovšku, na kateri so sicer obravnavali položaj in prihodnost znanosti in visokega šolstva v naši državi. V petek pa je predstavnica za stike z javnostmi pri ŠOS Klara Debeljak zapisala, da ŠOS nasprotuje predlogu uredbe o financiranju visokošolskih zavodov, ki je bila vložena v vladino proceduro in spreminja dosedanji sistem financiranja univerz. ŠOS predlogu nasprotuje, ker ni v skladu z nacionalnim program visokega šolstva, kjer je zapisano, da bi slovenskemu visokemu šolstvu moralo biti že v letu 2004 namenjeno 1,4 odstotka BDP, glede na zadnji predlog uredbe pa ta cilj ne bo dosežen niti leta 2008. K pripravi sporne uredbe predstavniki študentov sicer njso bili povabljeni. ŠOS je sicer stanovska organizacija vseh slovenskih študentov in naj bi uresničeval interese vseh 87.000 slovenskih študentov. Trenutno vključuje ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor in Švet študentskih klubov. (UL) Protestniki izpuščeni 26. novembra je grško sodišče odločilo, da iz pripora takoj izpusti 7 protestnikov, ki so bili brez obsodbe 21. junija pridržani na demonstracijah med vrhom EU v Solunu. Izpust je posledica pritiska lokalnih aktivistov, ki so z zasedbami stavb, demonstracijami in drugimi akcijami pritegnili pozornost medijev in širše javnosti ter jih opozorili na nedopustno ravnanje grških oblasti. Vsi izpuščeni bodo sojenje počakali na prostosti. (MV) Demonstracije v Miamiju Sredi septembra so se v Miamiju na Floridi na pogovorih o razvoju prostotrgovinskega območja ameriške celine (FTAA) zbrali predstavniki 34. držav. Mirne demonstracije za boljšo globalizacijo, ki so potekale ob srečanju, so prekinile nasilne akcije policistov, med katerimi so uporabili solzivce, lesene palice, elektrošoke in gumijaste naboje. Med akcijami so aretirali najmanj 75 protestnikov, 7 novinarjev in 3 odvetnike opazovalce. (MV) Sporno območje 1391 V javnosti so se pojavile informacije o izraelskem območju 1391. Gre za tajni izraelski zapor, ki je zbrisan iz vseh zemljevidov in uradno ne obstaja. Zaporniki, predvsem Palestinci, večino časa preživijo v majhnih in zatemnjenih celicah, kjer so dnevno prepuščeni fizičnemu in psihološkemu mučenju. Rdeči križ in druge humanitarne organizacije območje 1391 že primerjajo z ameriškim oporiščem Guantanamo na Kubi, kjer brez pravnomočne obsodbe že dve leti zadržujejo afganistanske vojne ujetnike. (MV) Prisluškovanje v Združenih narodih V Veliki Britaniji se odpira vprašanje, ali so britanske obveščevalne službe sodelovale pri operaciji prisluškovanja članicam Združenih narodov, ki so ga pri nabiranju podpore za vojno proti Iraku izvedle obveščevalne službe ZDA. Katherine Gun, sodelavka v eni izmed britanskih tajnih agencij, ki je javnost obvestila o prisluškovanju, pa je bila obsojena na zaporno kazen zaradi izdaje državne skrivnosti. (MV) TELEVIZIJA NOVO MESTO l^a^all TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 12 tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si Damijan Šinigoj Očkov kotiček gaj info: 07 393 08 01 4* Računalniška montaža - impozicija * Barvno fotokopiranje t Barvno lasersko printanje A3 Ljubljanska cesta 42 Tel.: 07 30 20 220, 07 30 20 221 GSM: 041 348 718, 031 377 165 -HEIDELBERG- r Črna packa Uroš Lubej Nekdanje Gostišče pri vodnjaku - prazno in porazno . Nekdaj priljubljena restavra-^ { cija z vrtom, med ljudmi imeno-^ ^ vana tudi »Ribja« je (bila) že od devetdesetih let zaradi denacionalizacijskih postopkov zapuščena, brez pravih lastnikov. Objekt je zaradi tega bolj ali manj propadal. Tukaj je težko iskati eno samo odgovorno osebo, saj se zgodba začenja že tam po drugi svetovni vojni, ko je ljudska oblast tistim, ki naj bi imeli preveč, večino premoženja zaplenila. Objekt je kasneje prišel v upravljanje Krke zdravilišč. Po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji so tri dedinje nekdanjih lastnikov na novomeškem sodišču sprožile zahtevo po vrnitvi premoženja. Postopki so tekli, do predaje objekta pa je prišlo pred slabim letom dni. S tem so pravza- prav izpolnjeni pogoji, da se ta novomeška črna packa odpravi. Ali se tudi v resnici bo? Ga. Stanka Urh, ki je ena od treh lastnic, je povedala, da si objekt želijo in tudi nameravajo prodati, če bodo le našle zainteresiranega kupca. Omeniti velja tudi to, da se po uveljavitvi novega odloka mestne občine lastnikom ne splača imeti praznih prostorov v mestnem jedru, saj so le ta obdavčena s kar trikratno vrednostjo v primerjavi z »živečimi« objekti. Obnova Rotovža -od zastoja do zastoja do končne zmage? « Na zahtevo Društva prija-^ { teljev mladine Mojca so na ^ ^ Mestni občini vendarle nekoliko pohiteli in vsaj začasno s čelne strani Rotovža odstranili gradbene odre, reklamne panoje ter za silo počistili pred Mestno hišo, tako da gradbišče ne bo preveč motilo prednovoletnega vzdušja. Marsikdo se sprašuje, zakaj ta tako promovirana obnova Rotovža traja toliko časa oziroma zakaj se malo man) kot pol leta na gradbišču ni skorajda nič dogajalo. Ne gre toliko za to, kar je v televizijskem intervjuju na Vašem kanalu dejal župan - namreč da bi bilo sebično, če bi si urejal svoje prihodnje delovne prostore, medtem ko je odprtih toliko drugih investicij. Izvedeli smo, da je prišlo do zapleta predvsem zaradi tega, ker občina ni hotela spoštovati Kulturnovar-stvenih pogojev in smernic, ki jih je določila za to pristojna javna institucija, in sicer Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na začetku junija 2003 - po tem, ko je bil postavljeni gradbeni oder (le-ta je bil sicer postavljen na način, ki je v nasprotju s predpisi, saj je tak, kot je bil, smrtno nevaren za vse, ki se nanj povzpnejo) in so uslužbenci Zavoda lahko opravili pregled - je ZVKD določil omenjene pogoje in smernice obnove fasade, notranjih opleskov in pohištva. Tehnične detajle tukaj puščamo ob strani, dejstvo pa je, da se Mestna občina s temi pogoji in smernicami ni strinjala, saj naj bi bila to povezano z nepredvidenimi dodatnimi stroški. Zavod je tedaj občino opozoril na to, da v primeru nespoštovanja smernic Zavod ne bo dal soglasja k tehničnemu prevzemu objekta. Ne glede na to je občina tedaj nadaljevala z obnovo na način, ki ni bil v skladu s konzervatorskim programom. Zavod je julija zagrozil s tem, da bo zadevo predal inšpekcijskim službam in to se je navsezadnje tudi zgodilo. Šele tedaj so se nezakonita dela le ustavila. Potrebnih je bilo kar nekaj »usklajevalnih sestankov«, da so predstavniki Mestne občine bolj ali manj pristali na pogoje, ki jih je postavil Zavod, vendar je vmes minilo nekaj dragocenih mesecev ... občani pa so namesto obnovljenega Rotovža občudovali dokaj neurejeno gradbišče, ki si je kot tako tudi zaslužilo uvrstitev v našo rubriko. Pa še nekaj besed o gradbenem odru -nekaj dni po tem, ko je bil odstranjen s prednje strani Rotovža, smo ga že lahko občudovali na zadnji, dvoriščni strani. Zdi se, da je investitorju (Mestna občina Novo mesto) pa tudi izvajalcu (PAM d.o.o., direktor g. Pla- ve) bolj ali manj vseeno za zdravje ali celo življenja tistih, ki morajo po službeni dolžnosti na njem preživeti svoj delovni dan. Ogledala pri gostilni Vovko še ni - gospod Deželan pa nič Anton Deželan, predsednik ^ ^ KS Brusnice in mestni svetnik , a vladajoče LDS, še vedno ni poskrbel, da se na nepreglednem križišču pri gostilni Vovko postavi ogledalo, kar je po naših informacijah obljubil na enem od Zborov krajanov. Poklicali smo ga po telefonu, vendar je zanikal, da bi krajanom kadarkoli kaj takega obljubil in celo trdil, da njemu tega problema sploh še ni nihče predstavil! Po dodatnem preverjanju pri več krajanih se je izkazalo, da je to, da tega problema ni do sedaj še nihče izpostavil, seveda nekakšna luknja v Deželanovem spominu ali pa celo namerna laž. Zakaj na križišču, kjer so prometne nesreče pogoste, še vedno ni ogledala, nam ni uspelo izvedeti, saj domnevni zastopnik krajanov Deželan tega, kot je dejal, ne bo pojasnjeval medijem. Mestno obzidje Šance - prvi znaki napredka \ > Kdor se je zadnje dni spreho-\ f dil do novomeškega obzidja, ki ^ ^ smo ga zaradi zanemarjenosti prejšnji mesec uvrstili v našo rubriko, je lahko opazil, da so pri mestni občini naredili tisto, kar so napovedali: odstranili so odvečno zarast na območju obzidja in tudi s samega zidu. Obzidje je sicer v pretežni lasti kapiteljske proštije, tako da odgovornost zaradi dosedanje zanemarjenosti nosi tudi kapiteljski prošt, g. Lap. Občina je novembra projekt priprave projektne dokumentacije za statično sanacijo tega kulturnega spomenika prijavila na razpis Ministrstva za kulturo in uspela prepričati tudi proštijo, da z 10 odstotnim deležem pristopi k financiranju izdelave projektne dokumentacije, ki stane 4,7 milijonov tolarjev, 40 odstotkov od tega bi prispeval občina, ostalo pa - če bo prijava uspešna - država. Šele po izdelavi projektne dokumentacije bo moč oceniti stroške celovite obnove Šanc in potem tudi to, kdaj bi bila le-ta možna. Tomaž Levičar, svetovalec župana za mestni urbanizem, je povedal, da se bo na pobudo mestnega svetnika LDS Stojanoviča v ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske steze, ki ga pripravlja občinska uprava, najverjetneje uvrstila tudi trasa, ki bi Šance povezala z Župančičevim sprehajališčem, tako da bi Novo mesto lahko dobilo novo sprehajalno pot. FOTO: ŽIGA VIRC park Tel.: 07 393 08 12 E-mail: park@park-on.net www.park-on.net GSM bazne postaje Good vibrations? park: dolenjska Mitja Simič Naša civilizacija je že tako odvisna od tehničnih pripomočkov, da si brez njih več ne znamo prestavljati normalnega življenje. Ne gre več brez elektrike, avta, televizije, telefona, računalnikov in še marsičesa. Posledice, ki jih okolju povzročamo s proizvajanjem ogromnih količin energije in virov sevanj, sprejemamo kot nekakšno kolateralno škodo, saj vemo, da drugače več ne znamo živeti. Še pred desetimi leti si nismo znali predstavljati, da bo tehnična pogruntavščina, kot je GSM mobilna telefonija, tako bistveno posegla vjiaš vsakdanjik in nas tako rekoč zasvojila. Če imaš GSM, nisi nikoli sam - kot nekakšna čarobna paličica ti pričara družbo, ko si jo zaželiš (seveda deluje zadeva tudi obratno in si tudi ti vedno na razpolago nekomu, ki si ga morda ne želiš). Izoblikovala se je nekakšna nova GSM subkultura, SMS so spremenili običajne vzorce sporazumevanja med ljudmi, predvsem mladimi. Posel, družabno življenje in komunikacija med spoloma so dobili nove možnosti. Skratka - obilo dela za novodobne sociologe, psihologe in še za koga. gre za poseg v območje kulturne dediščine, da zadeva ni v skladu s planskimi in izvedbenimi akti občine, da posegu nasprotuje lokalna skupnost (občina in krajevna skupnost) ter da se kot lastnik zemljišča izkazuje nekdo, ki to več ni. Ob tem se zavedajo, da postopek, ki ga vodijo, sloni na pravno spod-bitnih temeljih, vendar pa, ker so najvišji organ v državi s področja urejanja prostora, je možno njihovim napačnim odločitvam oporekati le prek dolgotrajnih postopkov upravnih sporov in ustavnih presoj prek javnega pravobranilca. Peklenski sistem moči in arogance! Vse to se sedaj dogaja v primeru načrtovane postavitve stolpa bazne postaje Simobila na območju gradu Grm v Novem mestu. Izid še ni jasen. Drugi problem baznih postaj je njihova številčnost. Zaradi nezmožnosti komunikacije med tremi bogatimi firmami (Mobitel, Siobil-Vodafone in Western Wireless International), imamo v Sloveniji tri prostorsko ločene sisteme, kar pomeni trikratno obremenjenost prostora z lokacijami baznih postaj (!?). Tukaj je država očitno že v začetku zamudila sistemsko reševanje prostorske razporeditve Ker so pri postavljanju baznih postaj v ozadju »državni interesi« (interesi kapitala), deluje na ministrstvu za okolje posebna »eksekucijska skupina«, ki izrabi vse luknje v zakonodaji, da se tem interesom ugodi, pa čeprav je jasno, da zadeva ni v skladu z akti občine, da posegu nasprotuje lokalna skupnost ter da se kot lastnik zemljišča izkazuje nekdo, ki to več ni. Postopek sloni na pravno spodbitnih temeljih, vendar je njihovim napačnim odločitvam možno oporekati le prek dolgotrajnih postopkov upravnih sporov in ustavnih presoj. Vse to se sedaj dogaja v primeru načrtovane postavitve stolpa bazne postaje Simobila na območju gradu Grm v Novem mestu. Peklenski sistem moči in ignorance! Seveda pa te čudežne škatlice ne delujejo same od sebe. Za svoje delovanje potrebujejo tudi sistem t.i. baznih postaj. Te pa v ljudeh ne zbujajo več takšnih simpatij kot majhne ljubke škatlice, ki jih vlačimo po žepih in torbicah. Zakaj? Izpostavimo lahko vsaj tri vidike: pojavnost, številčnost in strah pred nevarnostjo sevanja. Neprijetna lastnost sistemov baznih postaj je ta, da se praviloma pojavljajo na najbolj izpostavljenih točkah in na visokih neuglednih stolpih. Tako je že marsikatera bazna postaja skazila podobo kakšne cerkvice na vrhu grička ali podobo nekega prostora na sploh. Javna skrivnostjo, da je naš prvi operater mobilne telefonije večino svojih prvih baznih postaj postavil na črno ali vsaj na sivo (s pomanjkljivo dokumentacijo). Na primer -oba stolpa (Mobitel in Simobil) na Trški gori sta postavljena na črno, pa inšpekcije ne ukrepajo oz. vsaj ni čutiti, da bi. Ob tem zadenemo še na en problem, in sicer da izgloda prostora pri nas ne varuje nihče, kljub priseganju na visokoleteča načela evropske prostorske zakonodaje o trajnostnem in vzdržnem prostorskem razvoju. Kulturnovar-stvena služba je omejena le na objekte in območja kulturne dediščine, izven njih pa nima nikakršnih pristojnosti. Še več. Ker so tu v ozadju veliki državni interesi (beri: interesi kapitala), deluje na ministrstvu za okolje, prostor in energijo posebna »eksekucijska skupina«, ki izrabi vse luknje v zakonodaji, da se ugodi »višjim interesom«, pa čeprav je na primer jasno, da baznih postaj. In spet se izkaže, da sta prostor in njegova podoba pri nas vse prepoceni kategoriji, ki nimata ustreznega zagovornika nasproti kapitalu. Tretja, najbolj razvpita lastnost baznih postaj pa je njihovo sevanje. Mnoge znanstvene institucije pri nas in po svetu zagotavljajo, da je sevanje baznih postaj minimalno, da ga skorajda ni, predvsem pa poudarjajo, da smo ljudje izpostavljeni dosti večjemu sevanju iz lastnega mobilnika kot pa iz baznih postaj. Da povezave med stopnjo obolevnosti za rakom in sevanjem baznih postaj ni mogoče dokazati. Že mogoče. Ampak prav tako zaenkrat ni nihče nedvoumno zagotovil, da so ta sevanja res popolnoma neškodljiva. Konec koncev so tudi za DDT nekoč trdili, da je neškodljiv, katastrofalne posledice pa so se pojavile šele čez leta. Ob tem pa se pojavljajo tudi drugačna mnenja nekaterih drugih strokovnjakov, ki opozarjajo, da sevanje vpliva na celično zgradbo in na molekule vode ter še na kaj. Nerešeno ostaja tudi vprašanje sinergije različnih sevanj in drugih onesnaženj. In dokler dokazil o neškodljivosti ni, bi bilo modro, vsekakor pa etično, da z baznimi postajami ne bi rinili v naselja, kjer ljudje stalno bivajo. Sedanji uradno priznani radij nevarnosti okoli stolpov z baznimi postajami je prav smešno majhen in je enak višini stolpa, pisci predpisa pa kot edino nevarnost navajajo možnost njegove zrušitve. Ni čudno, da so ljudje ob vsem tem zmedeni in da si baznih postaj nad lastno glavo FOTO: ŽIGA VIRC večinoma ne želijo. Izjema so seveda lastniki zemljišč ali stavb, na katere te antene postavljajo, saj jim ponudniki mobilne telefonije praviloma za tovrstne usluge mastno plačujejo. Za vsak slučaj pa ti lastniki običajno ne stanujejo tam, ampak kje »na varnem«. Bazne postaje delujejo obremenjujoče tudi v psihološkem pogledu, saj posamezniku ne omogočajo nadzora nad delovanjem naprave. Mobilnik lahko ugasnemo, ga pustimo nekje stran od sebe, tista presneta reč pa kar naprej preteče ždi tam gori. Če minister za zdravje lepi osmrtnice na cigaretne škatle ter nevedni raji zagotavlja, da kajenje ubija, naj pa še na antene baznih postaj napiše zagotovilo, da je ta zadeva popolnoma neškodljiva. Ampak tega nihče ne stori. Le zakaj? Ali tudi minister dvomi? In če tudi vam morebiti preti, da vam postavijo antene mobilne telefonije nad glavo, vedite, da država ni na vaši strani, da se tudi občina lahko »zmoti« in da se s sistemom parlamentarne demokracije tu ne boste mogli kaj dosti pomagati. Ostane vam le, da po mobilniku pokličete svoje pajdaše in organizirate »kmečki punt«. park:dolenjska Novomeška scena Lokalni lokali Nejc Gazvoda Čeprav se zdi, da so takle kvaziraziskovalni članek mokre sanje vsakega pravega »ven hodečega« najstnika, trditev ni v celoti pravilna. Ne bom tajil, da je tema izjemno prijetna, a oblikovanje nečesa pametnega in koherentnega iz petkovega posedanja po lokalih zna biti hudičevo težavno. Zato se bom osredotočil na tisto, kar sam najbolje poznam, oziroma bom pisal s stališča najstnika, kajti nimam pojma, kam hodijo starejše generacije, oziroma tudi če jih vidim, se jim raje izognem, da mi ne bodo z očitajočimi in zmagoslavnimi pogledi naročili, naj pozdravim mamo in očeta, ko rahlo majajoč in meglenega pogleda zakoračim mimo njih v petek pozno zvečer in se delam, da imam v nahrbtniku matematične vadnice, ki zgolj slučajno žvenketajo kot steklenice. Torej članek ni objektiven v sociološko-raziskovalni maniri, bolj je predstavitev, kam nas lahko zanese korak med vikendom. Čeprav sem ga na začetku zastavil kot neko lestvico, kjer bi lokale lepo številčno ocenjeval, sem kmalu ugotovil, da se jih ne da popredalčkati, kajti služijo različnim namenom, cene pa se tudi ne razlikujejo pretirano. Prav tako nisem lazil po novomeški okolici, kajti potem bi lahko napisal knjigo, pa še vozniškega izpita nimam oziroma v moj honorar tako ali tako niso všteti potni stroški in obrabnina podplatov. Zrak Prav prijeten petkov večer lahko preživiš, ne da bi sploh vstopil v kakršen koli lokal. Seveda je situacija odvisna od vremena, letnega časa, če je Krka zmagala ali ne, verske usmerjenosti ter števila in aktivnosti marginalne, vsem dobro poznane skupine v parku Kulturnega centra Janeza Trdine. Novo mesto namreč včasih kar gomazi. Prej omenjeni park je poln mladine, ki jim Kebrova prohibicija niti približno ne pride do živega. Mogoče smo Novomeščani resnično tako usekani na množična pijančevanja in zabave, kajti nekateri poletni petki so nekakšne pre-dskupine Rock Otočca pa tudi v drugih letnih časih aktivnost v parku ni nič manjša. Če to škodi mestnemu ugledu, ne vem, ker sem tu daleč od objektivnosti. Meni se zdi prijetna popestritev, ko zadrkana okravatena družba v KCJT sreba vrhunska vina in se kislo pogovarja, kot bi imela kol v riti, na tistih lesenih rebrastih ploščah pa mladinci s kitaro in cenenim vinom naredijo nepozabno zabavo. Ja, steklena pregrada loči dva različna svetova. Seveda pa vi najbolje veste, čemu ste bolj naklonjeni in čemu navsezadnje pripadate. Je pa res, da sobotno jutranje sonce ponavadi osvetli park, poln steklenic in ostalih odpadkov, kar je definitivno velika črna packa na račun tako neverjetno kultivirane sodobne mladine. (No, po zadnjih informacijah naj bi visoka družba s pomočjo varnostnikov in osvetljave zatrla tudi za poslednji kotiček alternative, op. ur.) Še eno priljubljeno zatočišče je Marof, ki s skritimi kotički prav kliče po veselem udejstvovanju in žuranju. To so ugotovili tudi kriminalisti in ljubi griček (um ... hrib?) redno prečesavajo v lovu za izjemnimi zločinci, ki v povprečju nosijo v nogavicah gram in pol nevarne marihuane (podobno se dogaja v Ragovem logu). Lahko smo jim hvaležni. Seveda je »plača« polno in na splošno je zunanje dogajanje v Novem mestu precej pestro, čeprav zadnje čase ne več tako brezskrbno, kajti po mojem občutku se preveša tehtnica s strani malega, zakotnega mesta v večje in ne več tako nedolžno, kajti ne mine vikend, da ne bi prišlo do kakšnega vsaj majhnega izgreda. Folklora, kaj pa drugega. Novi trg Ja, vse bom stlačil v isto kategorijo. Pa ne zato, ker niso vredni posebne obravnave, ampak zato ker služijo istemu namenu - so lokali v pravem pomenu besede. V Totalčku, Liri, Dionizu ali Figuri si vedno vzorno postrežen (pri čemer vseeno izstopa Lira, ki je lahko po kvaliteti ravnanja z uporabnikom v vzor celo marsikateri wannabe-fancy ljubljanski beznici), glasba je trenutna lestvica popularnih melodij, stoli so udobni (tu dobi pike Totalček) in ponudba je zelo solidna, čeprav na kakšne eksotične želje ponavadi dobiš samo skomig z rameni. Vseeno pa je Novi trg preveč nasičen s preveč podobnimi lokali, ampak če je gostov dovolj, da mirno sobivajo -, zakaj pa ne. Tako je Novi trg prevzel pobudo Glavnemu kot zbirališču mladine (v petek predvsem Figura, kamor se je preselilo ljudstvo pokojnega Loka Bara), vendar predvsem enakovredno tudi starejših, ki jih privlači sprostitev in klepet, čemur vsi lokali popolnoma ustrezajo. Glavni trg Dodožs Pub je precej prikladno lociran, kajti v poletnih mesecih se lahko osvežiš v vodnjaku, preden greš na teraso na zelo dobro limonado, ki pa jo malce kvarijo izpušni plini mimoidočih avtomobilov. Zato pa je v nedeljo zvečer v Do-dosu na terasi zelo prijetno posedati. Notranjost je vzorno opremljena (predvsem so mi všeč stari filmski junaki po stenah), čeprav glasba razočara, kajti lahko bi bila vsaj malce »pubo-vska«. Tako pa ostane pri trenutnih trendih. Pod kavarno Tratnik je na žalost neizkoriščen prostor, ki se ga drži »sloves« bivše picerije. Na tem morda ni nič slabega, vendar v zavesti ljudi ni kot kraj, kamor se gre zvečer na pijačo. No, to se sedaj gotovo spreminja, saj mojster Franci Kek organizira četrtkove večere, kjer za »starejše« (nad 30) prireja različne prireditve, nekako v stilu LokalPatriota s to prednostjo, da staršem ni treba gledati svojih otrok s pirom in čikom v rokah. Program je zanimiv, od koncertov do monokomedij. Če se že nekaj časa redno brijete, je to vaša izbira. Knjigarna Goga tehnično ni lokal. Odprta je do sedmih zvečer, gostinska ponudba je precej omejena. A ravno ta detajl jo loči od neosebne Mladinske knjige (kjer bodo vsak čas prodajali tudi gospodinjske in škropilne aparate, saj jim samo še to manjka). Gogini večeri (recimo pogovori s pisatelji in pesniki, filmske projekcije ...) niso tako pogosti in se zaradi odprtega atrija dogajajo predvsem v pomlad-no-poletnih mesecih, so pa vsi, na katerih sem do sedaj bil, zelo prijetno doživetje. Tudi drugače je Goga idealen prostor, ki bi lahko postal zbirališče intelektualne mladine, samo malce bi jo bilo treba obrniti v to smer. Kdor uživa v pregledovanju kupa raznovrstne literature ob kavi in umirjeni, kvalitetni glasbi, naj se malce pogosteje »pogogira«. Lokal Slon raste s svojo zvesto generacijo, ki ji je bil pred nekaj leti zatočišče v šolskih letih. Ti so zdaj bolj ali manj odrasli in v Slonu se tako zbira relativno starejša generacija, ki ceni dobro postrežbo (poleg klasične ponudbe tudi kakšne hrustavkote - čips in smoki) in dovolj intimen ambient, saj so mize ravno prav oddaljene ena od druge. Mogoče je malce žalostno samo to, da Slon ne ponuja (več) nikakršnega programa, kajti kakšni dobro pripravljeni večeri bi le še povečali njegov kultni status. Moji starejši znanci sicer še pomnijo, da se je tu pred leti kdaj pa kdaj odprla kakšna raz_stava, ali pa da je kdo zabrenkal na akustiko. Če smo že pri lokalih za malce starejše, je treba omeniti lokal Vida, kjer se včasih odvije kak nostalgični akustični koncert, ženski spol pa je še posebej navdušen nad natakarji, kavarno Mano, katere adut je balkon s čudovitim pogledom na Krko, in Picerijo Novljan, kjer strežejo najbrž najboljše pice v mestu (seveda le ponižno mnenje neukega srednješolca), po nekaterih podatkih iz zaupnih virov pa je v tistem slavnem spodnjem prostoru jedla celotna zasedba Siddharte, kar daje tistim sedežem za mlade oboževalke mistično moč. Tu naj omenim še Breakpoint Cafee (bivša Fontana), ki pade nekje vmes med Novi in Glavni trg. Programsko se še postavlja na noge, vendar je precej suvereno začel z izjemno ponudbo toplih napitkov (milijon različnih vrst kave), zanimivim ambientom in kupom revij, kijih lahko prelistavaš ob strmenju v čisto nore abstraktne slike. Vsekakor lokaj s potencialom. Kult Klub (bivši Črni baron) je lokal s svojo zvesto publiko, ki klasično ponudbo bogati z DJ in tematskimi večeri pa tudi likovnimi razstavami (v prejšnji številki Parka intervjuvani Šere-met razstavlja prav tu; splačalo se je videti!), včasih pa je mesto sestankov Parkovega uredništva. Takrat zna biti za ostalo civilno prebivalstvo nevarno, zato naj datumi ostanejo skrivnost. Patos Fleh, LokalPatriot ima kar svojo kategorijo. Navsezadnje si to kot najpopularnejši lokal oziroma mladinski klub zasluži. In, ja, sem malce pristranski. LokalPatriot je navsezadnje življenjski stil. Truma mladine, ki se zvesto zbira v njem, to samo potrjuje. LokalPatriot je prerasel okvire lokala, mladinskega kluba. Ali hodiš v Patriota ali kam drugam. Nobeno drugo mladinsko zbirališče nima tako kultnega slovesa. To seveda ni prišlo samo od sebe. Razvoj LokalPatriota je bil že od vsega začetka zastavljen široko - gostinska ponudba je samo eden od dejavnikov. Programski večeri so to, kar LokalPatriot dela tako fantastičen. Fotografske razstave, koncerti, improvizacijski večeri, filmske projekcije, delavnice, tematski večeri, okrogle mize, predavanja ... vse, za vse okuse, skoraj vsak dan. LokalPatriot je tu povozil vso, ampak res vso morebitno konkurenco v Novem mestu. In najlepše je to, da očitno nima meje - organizacija je vse boljša, dogodki so vse bolj zanimivi. Nekaj k vsesplošni popular- nosti prida tudi bližina parka KCJT in lokacija samega lokala, ki je na prvi pogled sicer morda nerodna, vendar ravno ta zaprtost daje občutek varnosti, kar mladina podzavestno v lokalih išče. To, da imajo LokalPatriot v rokah študentje, je hkrati njegova največja prednost, saj tako vse kar kipi od svežih idej in predlogov, hkrati pa to prinese težavo pri gostinskem delu. Z natakaricami in natakarji, študenti, ima velika večina gostov (predvsem najstnikov) vzpostavljene osebne stike in postrežba je tako mnogo drugačna kot v ostalih lokalih. Meni to odgovarja, vendar tistim občasnim gostom pogosto ne (lastne izkušnje). Natakarji bi se predvsem morali zavedati, da nenovomeški obiskovalci ne poznajo LokalPatriota na način, kot ga poznajo njegovi zvesti odjemalci, ampak kot le še en lokal, kamor so prišli na pijačo. In takim je, da se bodo še kdaj vrnili, potrebno brezhibno postreči. Seveda je tu težava, če se sme postavljati prioritete. Načeloma ne, vendar malce občutka tu včasih ne bi škodilo. Središče je na obrobju Bršljin je z novo stavbo Fledera pridobil ne preveč uspešne trgovine in poslovne prostore, a toliko bolj uspešne in priljubljene lokale. Kavka in Big Star sta nabito polna (tudi med tednom), največ je bližnje mladine in tiste, ki že ima avtomobile, in tako vsake toliko časa malce uide centru mesta. Po besedah mojega prijatelja glasbo krojijo kar zvesti obiskovalci sami, kar je izjemno pohvalno, saj se zvestoba nagrajuje, kajne? Zanimivo bo videti, kam bo šlo gostinstvo v Bršljinu v prihodnje. Pitbuli je bivši Leonžs pub, pred vsem tem pa je bil to fitnes. Njegova lokacija je kar malce skrivnostna in potrebno je malce laziti mimo Košenic in Svetega Roka oziroma mimo Regrče vasi. Odvisno od intenzivnosti dogajanja se v Pitbullu viša tudi kvaliteta natakaric, vsaj po besedah mojih kolegov, ki ob določenih dnevih prihajajo ven čisto slinasti (glej tudi reportažo z nedavnega striptiza v tej številki Parka). Drugače pa je lokal prijeten in prostoren, mogoče malce pretemačen. Konklužn Upam samo na eno stvar - da članek ne bo popolnoma zgrešil namena. Večina nas seveda ve, kam v petek zvečer. A recimo, da sem vsaj malce odgrnil nekatere lokale in opozoril na njihove napake oziroma izpostavil dobre strani. Novo mesto ima kljub majhnosti zelo vzorno ponudbo in kultura zbiranja po lokalih je izjemno močna. Samo malce več poguma pri glasbi in programu ne bi škodilo. Zdaj pa grem, debele modre kuverte me čakajo pod šankom, hehe. park 10 Reportaža s koncerta Podjetje Siddharta Boštjan Pucelj, Anja Rebolj Na sredini se vesolje odpre, na sredini lahko delam vse, ne obremenjuje me, kaj imam in kaj poznam ...je mrzlega novembrskega petka svoj spektakel začelo podjetje Siddharta. To je bil njihov četrti nastop in po treh neuspešnih poskusih so tokrat zadeli v polno, v polno dvorano Marof. Vsekakor najuspešnejša skupina vseh časov na domačem terenu je nastala leta 1995 in se dokaj hitro prebila na vrh popularnosti, četudi je za preboj prve plate rabila skoraj dve leti. Začeli so z angleškimi nagovori, ob zmagi na razpisu Pompa s komadom Lunanai pa so se odločili za slovenski jezik. Prvič sem jih slišal na Rock Otočcu 1999. leta, ko so nastopili v dnevnem programu, brez kakega nadpovprečnega zanimanja publike in medijske javnosti. Moram reči, da mi je bila muzika zelo všeč. Kmalu zatem sem jih slišal v oddaji Izštekani in posnel nastop ter ga z veseljem dodal med svojo kasetoteko. Po slabih dveh letih pa je počasi počilo. Siddharta sem pa tja, pa noter, pa Tomi gor, pa še višje... Začela se je Siddhartomanija. Fantje so zelo delali, zelo so verjeli vase in si sami financirali prvo plato. Pred koncertom sem se pogovarjal tudi z Tomažem (klaviature). Moram priznati, da je prav simpatičen fant, in kot so mi dejali, so tudi ostali fantje iz skupine zelo preprosti. To pa nikakor ne velja za ostale iz podjetja Siddharta, tiste, ki nosijo majčke z napisom Siddharta Crew. Se mi zdi, da imajo probleme s sproščanjem testosterona. Koncert v Dolenjski metropoli je bil v okviru njihove tuneje Rh-, ki obsega šestnajst koncertov po vsej Sloveniji. Če ste jih morda zamudili, ker ► par»te^lnjs,k? * * /• n- r t * r * h < .< da bi kateri koli kulturni prireditvi dvignili ugled in ustrezno veljavo dogodka. Fizikalne priprave so se začele večer poprej. Oder z vso tehnično infrastrukturo pa je marljivim delavcem vzel polnih osem ur spanca. Organizatorje lično poskrbel tudi za garderobo, projekcijo in varnost obiskovalcev. Prvi oboževalci in Rh-bus so prispeli kar hkrati, ob 16.00. Izgledalo je kot v utečeni fabriki. ' St* . \< f f> t t* tl f' V s j V- V * & f / /ftf * .; ,r % f A Razkladanje, priprava vseh pripomočkov, preverjanje opreme in seveda arogantno razkazovanje svoje pomembnosti (Siddharta Crew). Eden je stopil še do naju (z Žigom Vircem sva se pogovarjala v dvorani), ko nama je brez kakršnih koli vprašanj zabrusil, naj spokava. Profesionalci brez smisla za humanost. Ko se je ozračje malo pomirilo, mi je uspelo izmenjati par stavkov s klaviatu-ristom. Na vprašanje, kako naprej, ko so na domači sceni takorekoč že vse dosegli, je dejal, nimo se, kot smo pisali v Parku, so pevca Tomija v diskoteki nalomili neki lokalci) zakopali bojno sekiro in pomirili strasti. Obiskovalci so že pridno razbijali po vhodnih vratih, a so se vrata snela šele ob 18:40. Z Anjo sva se malce sprehodila med navdušenci in povprašala o vzrokih vzhičenosti nad Siddhar-to. Skupina srednješolk, ki je prišla iz Ivančne Gorice, je enoglasno izstrelila, da so najboljši. »Zakaj?" sva drezala naprej. »Ker so d’best.« »Zakaj pa so d'best?« »Ker so najboljši na svetu.^Tudi prav, a kaj več jim ni uspelo povedati, razen tega, da so bile tudi na ljubljanskem štadionu. Tudi druge čakajoče so bili enakih stavkov in mnenj, medtem ko so bili mladostniki bolj zadržani. Resnici na ljubo alkohola sploh ni bilo zapaziti, čeprav so se nekatere pubertetnice hvalile, kako so pijane. Tudi ob treh šankih ni bilo videti pretiranega zanimanja za opojne substance. Zapaziti je bilo predvsem mobitele, ki so zvonili in ringlali, in potem tisto piskajoče vreščanje, ko so kličoči in klicani končno prišli do fizičnega kontakta. Obiskovalci so bili predvsem pubertetniki, ena Razpoloženje je naraščalo, prav tako vpitje, nato pa še kričanje. Nato je utihnilo in vzkipelo. Dočakali smo. Gledalci so izginili, ostala je le vokalna zasedba Marof. Vsi v en glas so peli s Tomijem. Občutek je bil veličasten. Po tretjem komadu pa je te božanske občutke prekinil šef Siddharta Crewa, ki meje pregnal izpred odra, kjer kot reporter seveda nisem bil več zaželen. ste bili prehlajeni ali pa ste imeli preveč domače naloge, je vaša zadnja priložnost v Ribnici 27. decembra. Vsekakor pa si zagotovite karte čim-prej, da ne bo nepotrebnega cmeranja, ko bodo vstopnice že pošle, kot se je zgodilo za Bežigradom, v Marofu in še kje. Prvi njihov koncert v Novem mestu je bil v okviru promoviranja takratnega novega mobilnega omrežja Simobila Rock Flalo. Udeleženci otroci, število 500. Naslednji špil dober mesec kasneje, čisti polom, številka poslušalcev je padla pod 200. V tretjem naskoku (ob novem letu 2001) je števec zaznal 800 subjektov. V četrto pa čista zmaga. 3000 mladcev, staršev in na najino veselje tudi nekaj dvajset-, tridesetletnikov je prisostvovalo dogodku, ki ga Rudolfsvverk ne pomni (če seveda izvzamemo Rock Otočec, ki ni tako urbano lociran). Tako so se pridružili Fleleni Blagne in Lojzetu Slaku, ki jim je do danes tudi uspelo razprodati novomeško športno štalo. Za organizacijo je tokrat poskrbel zavod Lo-kalPatriot, ki v mestu slovi kot vodilni kulturni pro-motor alternativne ter tudi uveljavljene glasbe. Po besedah direktorja Marka Zajca si prizadevajo, da jih zanima prodor v tujino, z dobro glasbo in profesionalnim odnosom, meni, da jim bo uspelo. Hočejo živeti od muzike, nikakor pa nočejo postati bend po vzoru MTV-ja. Zanimalo me je tudi, kako gledajo na javna občila, ko imamo bipolarno sceno - na eni strani tračarstvo, na drugi pa pljuvanje in norčevanje. Tomaž samozavestno pove, daje pri nas prisotna ena sama nevoščljivost. To, kar je uspelo njim, ni še nobenemu. So edina glasbena skupina v državi, ki ni odvisna od medijev. Verjamejo vase, v svoje oboževalce in jih to ne prizadene, je pa to • zelo žalostno. Že na začetku pohoda so se odpovedali promocijskim in sponzorskim koncertom, tako da so • odvisni le od sebe, od muzike. Tomaž je nato odšel na tonsko vajo, drugače pa, če še ne veste, skupina med turnejo nima vaj in se dobiva zgolj na koncertih ter v študiju, kjer miksajo posnetke izza Bežigrada. Spodbudna novica pa je ta, da so vsi udeleženci neljubega dogodka na Otočcu (spom- izmed rosno mladih punc se je celo zgražala nad malo mlajšim pobcem, ki je prišel z »matko«. Po obnašanju malce starejši so se počutili bolj nelagodno in prestrašeno, saj so se bali, da ne sodijo zraven in da jih bo karantanski podmladek zgazil. Ko se zvezdniki končali ogrevanje in odšli na prigrizek v bližnjo picerijo, so varnostniki temelji- cem ogrevanja pa je nastopajoče zanimalo, katere punce rade seksajo. Brž je peščica deklic dvignile roke in ko so to opazile bolj sramežljive, so takoj pomagale k boljšemu rezultatu statistike. »Jaz tut, jaz tut,« se je drla punčka in bučno oznanjala svoj položaj. Tako je s Siddhar-tomanijo k nam prišla tudi seksualna revolucija. Množica je že nestrpno pričakovala svoje idole, a so morali akterje čakati še debelih trideset minut. Mogoče so imeli slabo prebavo, saj v bližnji piceriji prav nobeden ni dobil tistega kruha z dodatki, ki ga je naročil. Vzdušje je raslo, prav tako vpitje, nato pa še kričanje. Nato je utihnilo in vzkipelo. Dočakali smo. Gledalci so izginili, ostala je le vokalna zasedba Marof. Vsi v en glas so peli s Tomijem. Občutek je bil veličasten. Po tretjem komadu me je šef Siddharta Crevva pregnal izpred odra, kjer kot reporter seveda nisem bil več zaželen. Zato sem se moral do zaključka koncerta z zadnjega konca dvorane truditi za posnetke. Ni kazalo drugega, kot da obupam in preždim koncert le ob poslušanju. Poleg mene je sedela bleda gospa srednjih let. Vprašal sem jo, če bo za zdržati. »Seveda,« je ustrelila in ponižno nadaljevala: »Še pol ure, ne?" »Slabe,« sem ji olajšal trpljenje, čeprav smo bili ravno nekje na sredini. Ubogi starši. Tomi je Marof izzval dvakrat. Prvič je hotel preveriti bogatost oprsja mladenk in drugič je preverjal jakost bliskavic tro-telziher fotoaparatov. Ni imel dneva. Punce niso hotele dvigniti mikic pa tudi fleši so bili bolj poceni. Nato je poklonil še pesem Et Tu za vse tiste, ki jih ne marajo in vse skupaj poslal domov. Niso odšli, zato so odigrali še par komadov. Prva je bila Orion Lady, kjer so obiskovalci preizkusili vžigalnike, ki so jih sponzorsko dobili na vhodu. Delovali so. Koncert se je zaključil v velikem slogu z Apokalipso. Ljubljanski povratniki so priznali, da je bil koncert enak tistemu v prestolnici. Še besede deklet ob koncu: »Ful so dobri.« Najine vtise pa morda lahko opišejo Tomijevi verzi: »... ko glava ostane na zemlji, telo pa zbledi." to preučili razmere. Zaradi prerivanja in nepopisne gneče so se odločili, da steklena vrata kar snamejo. V fazi čakajoče histerije bi lahko popustila in se razparcelirala nad hordo najstnikov. Z veliko napora je druščina 12 redarjev izvedla zahteven manever in že so se prve mladenke prebile čez vso varnostno proceduro. Z visokim štartom so se v paru pognale v prazno in »Aaaaaa ..." Veliko se jih je vrnilo počakat še kamerade, ki so se še gnetli pred varnostno rampo. Dogodki snidenja so spominjali na padec berlinskega zidu. Solze, vriskanje in poskakovanje ter seveda »Aaaaaa ...« Domnevava, da so pokupili vse samoglasnike, ker jih je bilo moč dobiti v bližnji okolici. Obiskovalci so počasi kapljali v dvorano, na odru pa je že rolal DJ in za njim Plan B. Pred kon- FOTOGRAFIJE: BOŠTJAN PUCELJ IN ŽIGA VIRC l - -TV * T ’ V' k El chapapote Andrej Crček Najhujša ekološka katastrofa v zgodovini Španije nosi paradoksalno ime »Prestige«. Šestindvajset let star tanker, ki je s 77.000 tonami surove nafte plul pod bahamsko zastavo, se je 19.novembra 2002 ob 08.00 uri po srednjeevropskem času prelomil na pol in iz svojih tankov izpustil 11.000 ton nafte, ki je v naslednjih dneh onesnažila 300 kilometrov obale ter uničila velik del flore in favne ob obali pokrajine Galicije. »/z cele Evrope se odpravljajo mladi prostovoljci v Španijo, da bi pomagali omiliti In odstraniti posledice ekološke katastrofe, zato smo prepričani, da pri tako pomembni humanitarni akciji ne smemo Izvzeti Slovenije, ki mora biti osveščena glede dogajanj pred tako rekoč sosednjim pragom« je bil odločen Uroš in se skupaj z Robertom Novakom ter Oliverjem Štembergerjem lotil humanitarnega projekta »Ni nam vseeno«. 23. januarja 2003 je avtobus poln slovenskih študentov odrinil na humanitarno misijo v špansko Galicijo. I ■** »P *-VuS r~v S' k:'*' parkrčetrta dimenzija ' ■ (/1 o o. c m o. Martin Srebotnjak Komik se najprej iz Simon Bizjak Martin Srebotnjak je najprej študiral računalništvo, tako da me ni presenetilo, ko sem opazil, da zelo pazljivo govori o izčiščeni umetnosti in logiki. Besede nasploh izbira pozorno. Že dve leti dela na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot asistent filmske in TV režije, čeprav je pri prvem opravljanju sprejemnih izpitov padel. Posnel je več kratkih filmov (Pepeta, Vivere, Kaj bi še rad?) in znano celovečerno komedijo Oda Prešernu. Ta se je kot njegov debitantski film vrtel na festivalu A kategorije v Karlovih Varih, torej filmskem festivalu najvišjega ranga. Je avtor in urednik filmskih strani www.titoville.com in www.filmsi.net ter se občasno ukvarja z digitalno animacijo, že nekaj časa pa pripravlja scenarij za nov celovečerni film. Marljivosti in ustvarjalnosti navkljub pa hedonistične plati ne zanemarja. Nasploh humorja, brez katerega, pravi, v Ljubljani ne bi nihče preživel. Si kdaj dobil oznako, da si woodyalleno-vski? Njegovi filmi so mi zelo všeč, na začetku sem ga večkrat omenjal in tudi citiral. To se je potem interpretiralo kot “vzorništvo’’, celo posnemanje. Kdor pa malce bolj pozna njegove zgodbe, torej probieme nevrotičnih židovskih umetnikov z Manhattna, ve, da je to nekaj povsem drugega kot pa kake zgodbe iz Šiške. Mislil sem na poetiko in humor. Woody Allen na prvi pogled ne izgleda kot človek čustev, kljub nekaterim skoraj patetičnim filmom. Njegova poetika pa mi je všeč in mi je sorodna. Še pri njegovem najslabšem filmu se bom vsaj nasmejal, pri boljših pa odhajam iz dvorane zadovoljen. Pomirjen, da nekje obstaja še nekdo, ki podobno gleda na svet. No, ne čisto podobno. Fascinira pa s svojo lucidnostjo humorja, ki je zelo pretanjen in prefinjen, in izjemno natančno opiše stanje duha v svojem okolju. Čeprav film ni edina forma, v kateri njegov humor funkcionira; odlične so na primer že njegove LP plošče kot stand-up komika. S tem je tudi začel. Prej je pisal enovrstičnice, aforizme, in to po deset, dvajset na dan. Služile so mu kot nekakšna vaja. Skozi filmski medij je po- dela norca sebe tem poiskal aplikacijo te koncizne duhovite misli, enovrstičnice, ki se večinoma norčuje sama iz sebe in obrne svoj pomen. Komik se mora delati norca naprej iz sebe. Ti si začel drugje, v računalništvu. Neka povezava med filmom in računalniško logiko gotovo obstaja, konec koncev se z obema dejavnostima še vedno ukvarjaš. No, računalniški projekti so bolj na stranskem tiru, čeprav je res, da sta si oba nekako sorodna. Predvsem v smislu iskanja algoritma, ki bi opisal realno življenje, oziroma neko točno določeno stanje. Ko se ukvarjaš na elementarnem nivoju z nekim problemom, ko treš zapletene računalniške orehe, je to lahko enako kreativno kot ustvarjanje v umetnosti. Cilj imaš vedno pred sabo, tako v filmu kot znanosti. Iščeš le pot. Hkrati pa s tem spoznavaš tako sebe kot svet. To se jasno izpostavlja pri pisanju scenarija, ko ti ob postavljanju zgodbe postajajo stvari prezent-ne, jih presegaš, razkriješ. Zmotno je, da je računalništvo tehničen posel, ki nima nobene zveze s kreativnostjo. Lepota tega koda je pravilnost, čistost zapisa. Gre celo za neko higieno razuma, kjer ni kompromisov in prilagajanja. Vendar so si zakonitosti, ki veljajo za obe področji, malce v nasprotju ... V umetnosti je poleg procesov ustvarjanja prisotnega še mnogo balasta: samopro-mocije, gradnje imidža, laskanja, kje in kako se pokazati, ter podobne banalnosti. Umetnost je (pre)polna egocentrizma in je vse postavljeno na odnosu izključujoče lastnine: to je moje, to sem prvi naredil jaz in zato me občudujte. Ta egocentrizem mi je bil od nekdaj moteč in prav tu prihaja do glavnih razlik med obema. V računalništvu je namreč trend prostokodnih licenc. Linux in internet sta namreč utrla prost dostop do ustvarjanja drugih ter delitve in pozitivnega izkoriščanja teh potencialov. Nekaj ustvariš in daš vsem v uporabo. Vsakdo lahko izdelek kopira in naprej razvije brez plačila in samohvale. V skupno dobro. Dvomim, da bo filmska industrija kdaj dovolila prosto kopiranje izdelkov, končno je to zelo drag posel. Da ne bo pomote, ne mislim, da se je potrebno odreči avtorskim pravicam, gredo pa te danes morda že predaleč - amazon.com je tako patentiral, da kupiš izbrano knjigo s pritiskom na en gumb. Ja, na koliko gumbov pa naj bi pritisnil? Mislim pa, da bo ta duh svobodnega pretoka idej in ustvarjanja v prihodnosti bolj stekel kot doslej. Predvsem po želji avtorjev in ne kapitala. Za umetnika je gotovo potrebno, da se oplaja pri drugih. Da išče svoj izraz in črpa tudi iz drugih vej umetnosti in se ne zapira le v svojo lopo ... Gotovo, ne moreš ustvarjati zgolj v svojem vrtičku. Saj se najde kakšen primer ... Ampak danes skuša umetnost biti zelo "inventivna". Poskuša se tržiti skozi to, da nekdo naredi stvari po svoje, drugače. Umetnost skorajda postaja izključno stvar samosvoje osebne note, zanemarja pa se ključno vprašanje: ima umetnina res vrednost. In v klimi trendovstva postaja vse bolj ključno poznavanje svetovnih tokov, globalnega dogajanja. Te tokove si dolžen spremljati že zaradi "avtorske higiene". Film je sicer tak medij, ki se ga načeloma lahko spremlja tudi prek interneta ali DVD-ja in drugih nosilcev. Ampak ne gre samo za film, poznati moraš tudi smernice v likovni umetnosti, glasbi, gledališču ... Tega pa v vrtičku, kamor ne dovoliš soncu, vetru in dežju, preprosto ne moreš. Sam si naročen na nekatere tuje publikacije, redno potuješ ... Naročen sem na francosko Cahiers du Ci-nema, dostop do tujih strokovnih publikacij pa imam tudi na akademiji, kakor ga imajo tudi študenti, ne le naši. Ključen element pa je vedno angažma posameznika. Na svojem prvem predavanju je profesor Matjaž Klopčič lepo povedal: "Od tistega, ki vstopa, je odvisno, ali bo to zakladnica ali grobnica.” To je sicer napis nad vhodom v francosko kinoteko. Rek drži več kot pribito, tudi za akademijo. Ustanova ponuja veliko znanja, koliko ga bo kdo absorbiral in ga je pripravljen sprejeti, pa je odvisno od njega samega. Za povrh vsega pa je študij umetnosti veliko bolj oseben od študija npr. tehničnih ali humanističnih ved, saj se ves čas ukvarjaš s svojimi pogledi, kreativnostjo, čustvi. Številnost pogledov, informacij, mnenj ter zahteva po odločitvah na vsakem koraku lahko kaj kmalu zmede tistega, ki vstopa. Kaj pa tuji festivali in drugi dogodki? Koliko je potrebno imeti vpogled v dogajanje svetovnih metropol? Pomladi sem bil s svojim filmom v New Vorku in sem zopet začutil ta velemestni utrip. Take izkušnje me vedno znova prepričajo, da moram tja vsako leto ali vsaj na dve leti. Povohati to okolje, nabrati, kar vtem kratkem času sploh lahko. In se hkrati sinhronizirati z utripom svetovne umetnosti. Ko se vržeš v svoje delo, je prelahko odmisliti vse, kar se vzporedno s teboj dogaja. Ljubljana te lahko pahne v svoj ritem, za katerega pa ne pravim, da je inferioren. Lahko sicer govorimo o bogatem umetniškem dogajanju, pa vendar to nikoli ne bo primerljivo s tistim v svetovnih središčih. To, kar seje odvijalo na filmskem festivalu v zadnjih dveh tednih, ponujajo velike prestolnice vsak dan in doma že zaradi fizične majhnosti ne najdeš milijon poe-tik v eni aveniji. Saj končno nimamo niti ene same avenije. Globoko vez imaš tudi z glasbo, končno se vedno srečava v jazz klubu in tvoja zasebna glasbena zbirka vsebuje lepo število kvalitetnih avtorjev. Prav konkretno zdaj združujem ti dve področji v dokumentarcih, ki jih pripravljam za RTV Slovenija, in sicer portret dirigenta Marka Letonje in portret moje mame. V obeh primerih gre za klasično glasbo, ti pa sprašuješ bolj po jazzu. Ta mi je všeč predvsem zaradi cikličnega preigravanja in raziskovanja glasbenih tem, da bi na koncu glasbeniki odkrili, da je prvinska, izvorna melodija v svoji čistosti, enostavnosti tisto pravo. Podobno kot nastaja računalniški algoritem, matematična enačba ali, če hočeš, film. Imamo idejo ali scenarij, ki ob vseh izvedbenih izmaličenjih skupina DNŠ i>ak'alPfiifs?i£iit založba goga novo fnesIBu Cvlč ffMuKI« park fnifJ mr-. preraste v film. In tako je tudi z našimi občutki. Omenil si, da delaš portret svoje mame, Dubravke Tomšič Srebotnjak. Kakšna je lahko pot otroka medijsko tako prepoznavnih staršev, kot je to v tvojem primeru? Katera stran medalje prevlada? To me sprašujejo že od otroštva naprej in hkrati gledajo izpod čela. Na računalništvu mi reference moje mame niso nikakor pomagale, na akademiji prav tako ne. Prvič sem namreč na sprejemnih celo padel. Kvečjemu kakšno nerodnost sem imel zaradi tega, stara zgodba zamer, fovšije ... Kakor koli že, vedno sem stvari delal sam in želel sem jih opraviti dobro. Tu sem imel v starših vzor. Želel sem se izkazati, tega ne skrivam, in njuno mnenje mi je veliko pomenilo. Konec koncev sta v svojem poklicu dobra. Situacija pa ni bila nikoli kon-traproduktivna - tega nisem vzel kot prisilo, temveč kot izziv. Za povrh sem dobil tudi zdrav odnos do kritikov in zakonitosti kulturnega prostora ali šov biznisa ter vpogled v druge veje umetnosti. Je pa veliko otrok slavnih staršev, ki pod pritiskom klonejo. Poti je več. Če ta pritisk preživiš, si na koncu bolj trden. Kar ne ubija, krepi, ali kako že? Utrdi te tudi delo v akademskih krogih, kjer se vse dogaja zelo počasi in kjer na mnoge vzvode mehanizma nimaš zadostnega vpliva. Zanimivo je predvsem delo s študenti. Gre za zelo osebno razmerje, kjer si v mentorski vlogi in moraš poleg znanja vrednotiti tudi druge kvalitete človeka, tudi karakterne. Obenem se je treba znati prilagoditi poetiki posameznika in jo gojiti. Pomembno je izbrati pravi način, kako povedati, da je izdelek dober ali da študent ni realiziral svojega potenciala; potrebno je razumeti, koga kaj spodbudi in kaj odvrne od stremljenja za še boljšim izdelkom ali delom. Ker ustvarjanja ne moreš meriti z odstotki, je veliko bolj pomemben ta osebni odziv. Kar pa se mehanizmov tiče, vsaka ustanova ima svoje »ideološke aparate«, zato tudi taka umetniška akademija ne more biti izjema. Zaradi dejstva, da gre za razmeroma majhno šolo zelo raznovrstnih poetik, tu ne vidim nobene večje težave. Sploh pa se mi zdi, da je AGRFT odločno usmerjena v prihodnost, če že ne finančno pogojeno operativno, pa vsekakor v odločnem stremljenju k novim študijskim programom ter zavezanosti projektu treh akademij. Rigidnost velikega sistema se je nazadnje pokazala ravno pri vprašanju selitve akademij na novo lokacijo. Na zunaj je AGRFT delovala precej pasivno, vsaj skozi medijsko pojavnost. Kaj se je zares dogajalo in zgodilo? Do pred kratkim se navzven ni zgodilo kaj prida, razen tega, da sta ob nekaj načelne naklonjenosti v procesu odločanja še vedno dve lokaciji v Ljubljani, nobena pa ni potrjena. Akademija je bila izjemno aktivna skozi pogovore in lobiranje, medijsko morda res malce manj izpostavljena, čeprav to ob zadnjih dogodkih ravno ne drži. Selitev je pa nuja že desetletja, saj naša ustanova ne more v obstoječih pogojih na sedanji lokaciji uvajati novih študijskih programov (na področju filma in televizije npr. montaža, kamera, scenaristika, produkcija), kar pa je zanjo ključnega pomena. Fizično za to ni prostora, kaj šele možnosti odpiranja novih delovnih mest. V teh pogovorih z državo in mestom, na katerih se dan za dnem pogajaš za načelno pripadajoč denar in ustrezne delovne pogoje, se hitro lahko počutiš kot ostarel šanker, ki zapeljuje bajno deklino. Sploh po njenem pogledu, ki izdaja, da je to edina humanitarna akcija, v kateri sama ne bi rada sodelovala ... mmm wmmjmmmmmM mmmtmmmiMm mm ■■■■UMU mm mm mhhmmu mm ■■■uhhhhhm ■MMMMJ Mm ■iHBl MHMMMJ tjmmm ■muhhbhhi ■■■■■■■um ■■■UMU mm rnlamm MMMMMJ ■■■mhmum ■MMMMJ ss ■■■■■■■■UMi MMMMMJ ■Lhh ■■■■■■■UM MMMMMJ mm ■■■■■MUM MMMMMJ Ljubljanski filmski festival Life after LIFFE FOTO: BOŠTJAN PUCELJ Simon Bizjak Saj ni, da se sprašujem, kakšno bo življenje po koncu letošnjega Ljubljanskega filmskega festivala, to “rahlo post depresijo” poznam že nekaj let. Izgleda pa res kot zarota: večna tema se začne ob pol štirih popoldne, temperature padajo obratnosorazmerno z močjo sunkov vetra in trole bodo vsak čas začele špricati umazano plundro po naključnih mimoidočih. Supeeer! Sledi še obvezni zimski bankrot, ki ti preprečuje normalni socialni utrip, in kakšen občasen kompenzacijski flirt ter seveda ena ali dve kožni zoprniji, kot so popokane kapilare okrog oči in po nosu, da se poleg počutja tudi izgled premakne v “klošar” cono. OK, edino eno me tolaži; kompenzacijskih flirtov zadnje čase ne potrebujem več. Uf! Tako, dovolj o osebnih travmah, naj spregovorim o poklicnih. Tu nastopi drug problem, če bi namreč hotel pisati o poklicnih travmah, bi moral pisati o nedokončanem faksu. To je pa res že tabu tema. Se pa trudim. Majke mi. Zdaj pa res o festivalu ... Dejstva so več ali manj znana: dva tedna histerije, 4 prizorišča, prek 40.000 prodanih kart, prek 100 filmov, dve novi kategoriji, vodomec v Rusijo za film Vrnitev režiserja Andreja Zvjaginceva, častna omemba našemu Pod njenim oknom, zlati kolut irski režiserki Aisling Walsh za film Mali razcapanec, na zaključku sta se pokazala Geral-dine Chaplin, hčerka slovitega Charlija Chaplina, pa Bajaga in oh in sploh. Ampak dejstva so že zguljena in včasih ne povejo prav ničesar. Vsaj ne brez pametne interpretacije. To pa je seveda delikatna subjektivna dejavnost, zato že vnaprej naznanjam, da nikakor ne gre slepo verjeti mojemu leporečenju. In tu se začne prva lekcija: festival je nujno potrebno oceniti osebno, pa čeprav greš samo povohat zastonj kavice v preddverje Linhartove in ošinit letošnjo bero biljeterk na blagajni. Treba je dogodek požreti z lastnim apetitom. Poleg apetita, ki ga očitno Slovenci z leti neustavljivo dobivamo, je potreben še čas in kakšen cekin. LIFFE namreč dobro proda vseh teh tisoče in tisoče kart. Na prvi pogled je festivalu potrebno priznati socialni čut: popoldanske vstopnice so cenejše (važna pridobitev), abonmaji prav tako pocenijo celotno investicijo, tu so še študentski popusti ... Vendar za karto po osnovni tarifi odšteješ okroglega in zalitega čuka. Kar pa spet ni tako malo. Vendar, roko na srce, mnogo raje žrtvujem Prešerna za filme, ki jih selekcionira LIFFE, kot za kakršen koli hit desetletja, ki se skoraj tedensko pojavi v megalomanskih avditorijih. Dobronamerna kritika bi lahko letela le na podeljevanje akreditacij profesionalnim filmskim ustvarjalcem, ki jih festival kar suvereno ignorira. Delno razumem njihovo stisko, v Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je vpisanih prek 100 članov, vendar bi si vsaj najvidnejši med njimi gotovo zaslužili kakšen gratis kupon in vabilo na cocktail party. Končno se noben velik festival (kar LIFFE je oz. to vse bolj postaja) ne more kar nonšalantno izolirati od svoje družbene podstati. V tem primeru bi grobo izključeval samega sebe. Filme končno delajo in gledajo filmarji. In prav ti jih festivalom tudi zagotavljajo. Ključa te (zdi se marginalne, pa ni) zagonetke mi doslej res še ni uspelo najti. Festival je nujno potrebno oceniti osebno, pa čeprav greš samo povohat zastonj kavice v preddverje Linhartove in ošinit letošnjo bero biljeterk na blagajni. Treba je dogodek požreti z lastnim apetitom. Dovolj o organizaciji - tu me urednik vedno krca s “profesionalno deformacijo” in podobnim-, konec koncev pa ima prav. Beseda je vendarle o filmu. Največ svežine je letos vnašala Ekstravaganza. Bingo! Resda gre pri velikih azijskih zgodovinsko mečevalnih epih o heroizmu za mojo delikatesno kategorijo, vendar je ta del programa navduševal kar vse po vrsti. Tudi pirate, ki so še pred evropsko premiero na internetu sprostili extrasuperkvalitetno kopijo filma The Hero z Jetom Lijem v glavni vlogi. Vampirje in drakule sem, žal (in tu se res kesam), zamudil. No, če je Ekstravaganza tombola, so Tri japonske zgodbe bolj činkvin. Sicer sveže, vprašljivo pa je, koliko časa bo kategorija ostala na festivalskem meniju. Kakšne posebne teže resda nima, vsaj nasproti konkurenčni debitantki. Ostale, stalne rubrike pa jo popolnoma zasenčijo. Po drugi strani pa prav take “male" zgodbe delajo festivale nesmrtne in neponovljive, velike hite vidiš kasneje na vsakem vogalu. Za genialni zadetek v prazno (ali kot bi Šini zaokrožil - brco v temo, da ne zapišem kaj sočnejšega) so se izkazali Turki. Projekcije Retrospektiv resda nimajo največjega obiska, so pa zato pogosto med najzanimivejšimi. Tokratna zanimivost se ni skrivala v vsebinskem delu, marveč v tehničnem aspektu projekcije. Nerazumljivo turško pleteničenje so namreč spremljali bledikasti angleški podnapisi, njih pa prekrivale slovenske priredbe angleškega teksta z nekajsekundno zamudo. Medtem ko sta se na spodnjem delu platna uro in pol neusmiljeno borila naš in angleški jezik, pa so si gosposki prostor v zgornji desni četrtini platna vzele kitajske pismenke. Kjer se prepirata dva ... Manjkal je le še simultani prevajalec na odru ali pa, še bolje, na platnu zgoraj levo in par pokvarjenih slušalk okrog vratu. Enega največjih (vedno znova se ujamem na njegove finte) adrenalinskih podvigov je ponudil Lars von Trier in njegov Dogville. Nico-le Kidman res briljira, tako pa tudi vsi ostali, ki se tako ali drugače pojavijo v filmu. Genialna pa je predvsem osnovna ideja - posneti film v napol teatralnem ambientu, ki brez sten in vrat prostorov ne ločuje ali zapira, ampak je cel konglomerat bizarnih situacij ves čas popolnoma transparenten. Tempo resda malo pada in se šele na koncu zavihti proti svojemu začetnemu izhodišču, vendar režiser briljira z drugimi aduti. Predvsem s pripovedjo. Redko postanejo ljudje tako emocionalni ob ognjenih koncih, vendar ta smrtna obsodba malih, dvoličnih mest in njihovih vrlih predstavnikov s trojno moralo odbije tako zvonko, da bi se marsikdo iz dvorane prav rad pridružil mafijcem pri finalnem čiščenju. In to iskreno in dobronamerno, pa ma-gari s kakšno zarjavelo helebardo v roki. Tako, kolosalnih in kolodvornih zaključkov tokrat nočem ponujati, naj to enkrat ostane privilegij bralca. Tako ta basen o čukih, vodomcih in zelenonogih tukalicah nima nauka. In če se le po nauku meri, koliko pesnik velja, potem je moj namen v celoti dosežen. Težke misli misli Abduraman ... Ne pošiljajte pisem Grmu Bariča Smole Nekaj dni so bila TV poročila prav puščobna in so se že zdela kot tista iz časov pred osamosvojitvijo. Kongres ene stranke, napihovanje v skupščini, pardon, parlamentu, od zunaj pa same strahote, v katerih daleč stran umirajo neki ljudje, ki jih hvalabogu ne poznamo in tudi ne razumemo. Ker tudi večinoma ne znamo njihovega jezika, nikoli ne bomo izvedeli, kaj jih žene v nerazumna dejanja, zaradi katerih morajo nadnje pošiljati tanke in podobno ropotijo. Še dobro, da smo se učili angleško, pa informacije zato lahko snemamo od povsem zanesljivih poročevalcev, ki imajo kamere prišraufane na tankih osvobajajoče jih armade. Kot vidite, nikjer nisem zapisala ne imena nekega predsednika, ne najmogočnejše države in njenih satelitov pa tudi ne organizacije, ki jo najbolj sovražijo na ogrlici zla. Če bi pisala kakšen mesec prej, bi to najbrž storila, ampak zdaj se raje zanesem, da vse to prepoznate po mojem opisu, saj so vsi vsaj nekajkrat na dan omenjeni v vseh “objektivnih” poročilih. Ko sem se nekoč zanimala, kako nas lahko nadzorujejo zaradi tehnologije, ki jo uporabljamo (mobiteli, osebni računalniki, POS terminali, bankomati, vsi nešteti podatki, ki jih o nas hranijo na diskih neštetih zdravstvenih, davčnih, upravnih, bančnih in ne vem še katerih strojev), mi je bilo priporočeno, naj stvar kar sama preverim. Da je v elektronsko pismo dovolj zapisati tisto troje (ni nujno, da vse, lahko samo eno), kar jaz v drugem odstavku nisem, pa da se bom lahko prepričala, ali bom dobila senco. Ker si ne dopisujem z nikomer takšnim, ki bi me utegnil zašpecati, sem podvomila, če bi to šlo. Bi, bi, mi je pojasnil računalniško tehnologijo poznavajoč mladec, saj veš, katera firma je opremila drobovje tvojega notesnika pa tudi protivirusne programčke dobavlja. In ko odtipkaš ključne besede, hop, pa te imajo. Če je vse to že res, sem si mislila, pa vendar ne bodo zaradi besed izgubljali časa z mano. Ne oni, onstran luže, ne ti doma. Imajo pa že menda drugega dela čez glavo. Vsaj pri nas je videti, da je lopovov več kot poštenih, in če je verjeti poročilom, so kehe polne, sodišča zasuta, pa še večina se spretno ogne budnim očem. In tudi za tam čez nisem čisto prepričana, da so vse barabe ravno na pravi strani rešetk, čeprav so svojo letoviško ponudbo (prosto po Berlusconiju, ki bo šel menda drugo leto letovat na Rab; na, pa me imajo, Lahi) popestrili s keho na Kubi (to bo pa varno, saj to pišejo s črko C). Pa so se poročila popestrila z novico o prvem slovenskem teroristu. Sicer sem sprva mislila, da je prispevek pripravil Franci Kek, ampak se je izkazalo, da ga ni. On vedno na koncu pove, da smo se hecali. Obsojeni Prekmurec je pisal pisemce malo pod paro in zdaj vsaj dve leti ne sme niti parkirati narobe, ker bo sicer sedel nekaj mesecev. Če vprašate mene, je pisal zato, ker se ni pošteno prepotil v vojski, kjer bi tudi spoznal, kako nevarno je, če klamfaš tja v tri dni (ne da bi bil za to plačan). Sicer mu ravno ne privoščim, smili pa se mi tudi ne, če zaradi drugega ne, zato, ker ne ve, kaj je dobro staro papirnato anonimno pismo s črkami iz cajtngov. A mu je treba prek elektronske pošte? A ne ve, da se tudi mamila še vedno švercajo med papriko in da se gre gverilo po dobri stari partizanski navadi še zmeraj peš v gorah in kleteh in brez vsakršne tehnike? In sploh zdaj že itak vsak ve (celo jaz), da je varen računalnik tisti, ki je zaklenjen v železni blagajni, in da se je, če hočeš biti pošten državljan, treba ukvarjati s pravim kriminalom. Bogati kulturni siromaki Marijan Dovič Znameniti baron Žiga Zois (1747-1819) je gotovo ključna osebnost javnega in kulturnega življenja v Sloveniji na prelomu nekega davnega stoletja. Zoisov oče Michelangelo je tridesetletnemu Žigu omogočil, da je postal »najbogatejši in najuglednejši podjetnik in graščak na Kranjskem«. Zoisov »salon«, prvi primerek takšnega tipa intelektualnega druženja pri nas (vsak salon vedno vsaj nekoliko diši po snobizmu), je poleg bogate knjižnice ponujal tudi pojedine, kratkočasenje in igre; bogati gostitelj pa je prevzemal nase večino finančnih bremen družbice: zalagal je denar za tiske in gledališke predstave, kupoval knjige, šti- je danes kvečjemu nostalgičen spomin. Danes za kulturo »skrbi« država, mecenstvo pa se raztaplja v oglaševalstvu. Res je, da stanje še zdaleč ni enako kot pred dvesto leti: relevantne kulturne prakse so se v tem času spremenile, tako so nekateri klasični umetnostni žanri, potisnjeni v margino, morda preživljajoči zgolj kot spremljevalci ultimativnega žanra-filma, ali pa podrejeni dogodkom popkulture, ki je v postmoderni zabrisala tudi zanesljive meje med elitnim in popularnim. A ves ta govor ne more odvrniti pozornosti od prave družbene diagnoze: dekadenca naše izrazito vizualne dobe napreduje vsaj na področju kla- noma postvarjeno družbeno skupino z makiavelistično težnjo po moči in zaverovano v magijo denarja: njeno obzorje zamejujejo prestižni objekti in stanovanjska oprema, luksuzni vikendi, bogate garaže, založene s športnimi avtomobili, dirkalniki in terenci, obvezna jahta, stalno parkirana in profesionalno oskrbovana v marini na Jadranu, ekscentrična (a kljub temu predvidljiva) potovanja, rekreacija na golf igriščih v polni opremi in bolesten snobizem blagovnih znamk. Intelektualna dejavnost je tej skupini tuja, kulture ne jemlje več za svoj prestižni znak: ni ji več pomembno, ali »insider« v tej kom-paniji pozna evropsko filozofijo, glasbo ali literaturo - zadošča pravi »image«. Zanimajo jo kvečjemu marketniško dovršene in nesramno drage prireditve: srečali jo bomo na festivalu v Brežicah, na »treh tenorjih« ali na najnovejši Pandurjevi predstavi. Ne sprašuje se kaj dosti o smislu, biti in bivanju: pooseblja tehnizirani ideal potrošniške družbe hedonizma, ki se udejanja skozi nenehni konzum. Edina stvar iz starega kulturnega univerzama, po kateri morda še nekoliko hrepeni, so formalni izobrazbeni nazivi - univerzitetni, magistrski ali doktorski; pa vendar se s širjenjem in komercializacijo visokošolskega segmenta za tiste, ki so pripravljeni za papir globoko seči v žep, situacija že močno popravlja. Ameriški levičarski teoretik John Guillory v obsežnem Kulturnem kapitalu analizira družbeno-ekonomske okoliščine, v katerih je lahko klasična kultura postala tako pomemben družbeni dejavnik, ter nove okoliščine, v katerih to ne more več biti. Nasploh je danes upadel pomen humanističnih študijev, tako po zanimanju zanje kot po zaposlitvenih možnostih, zato študentje, ki jih to zanima, ob »resnejšem« študiju raje vzamejo »šnelkurs« iz »mojstrovin umetnosti«. Gledamo simptome nekega pomembnejšega družbenozgodovinskega preloma; preloma med tradicionalnimi oblikami kulturnega kapitala in tistimi, ki sodijo h konstituiranju novega družbenega razreda, profesionalno-menedžerskega razreda. Novi razred, ki vse bolj vodi globalno družbo, je prišel do spoznanja, da naporno ukvarjanje z “velikimi” umetninami in napornimi filozofskimi besedili ni vredno investiranega časa in denarja. Povzpetniki srednjega razreda, ki tvorijo nov pro-fesionalno-menedžerski razred, potrebujejo specializirano tehnično znanje, ki jim šele omogoča vertikalno družbeno mobilnost. Pa vendar bi se slepili, če bi nad takim razvojem tarnali: v nekem obdobju je buržuazija pač izkoristila, tako rekoč ek- Intelektualna dejavnost je tej skupini tuja, kulture ne jemlje več za svoj prestižni znak: ni ji več pomembno, ali »insider« v tej kompaniji pozna evropsko filozofijo, glasbo ali literaturo - zadošča pravi »image«. Zanimajo jo kvečjemu marketniško dovršene in nesramno drage prireditve: srečali jo bomo na festivalu v Brežicah, na »treh tenorjih« ali na najnovejši Pandurjevi predstavi. Ne sprašuje se kaj dosti o smislu, biti in bivanju: pooseblja tehnizirani ideal potrošniške družbe hedonizma, ki se udejanja skozi nenehni konzum. pendiral in zaposloval kolege ter prirejal gostije. Zois je tipičen predstavnik bogatega fevdalnega mecena, ki je tudi sam izjemno izobražen: njegovo mineraloško znanje je slovelo po vsej Evropi; in kot nas poučijo presenetljiva novejša odkritja o tem aristokratu, je pred njegovim teoretskim znanjem o poeziji lahko »prvi kranjski pesnik« Valentin Vodnik le zardeval. Pri Zoisu lahko iščemo zametke sistema financiranja znanosti in umetnosti, tako da je, nekoliko v šali rečeno, predhodnik kar dveh današnjih ministrstev: za znanost in za kulturo. Tip vsestransko izobraženega bogataša sične kulturne razgledanosti in tudi pismenosti - in splošno tendenco dobro odraža stanje duha v najvišjem družbenem sloju. Tudi v Sloveniji se je namreč po osamosvojitvi oblikoval ne tako maloštevilen »novi razred«, klasična zasedba povzpetnikov, »nouveau riche«, ki so pravi trenutek tranzicije v kapitalizem znali obrniti v svoj prid, legalno, z lastnim delom in iznajdljivostjo, ali tudi pollegalno, z logiko korupcije oziroma zloglasne »kontinuitete«. Večinoma ne gre za visoko izobraženo populacijo, ki bi imela široke kulturne interese, temveč za popol- sploatirala kulturni kapital za lastno emancipacijo. Danes tega v klasični obliki več ne potrebuje. Vedno je tako, da vzpenjajoči se sloj potrebuje medij, prek katerega uveljavlja svojo specifično »distinkcijo«, in novemu sloju za tako odmikanje od nižjih slojev očitno zadošča goli materialni prestiž (podobno kot intelektualec uveljavlja svoj družbeni »več« skozi prestižni intelekt). Pa vendar ne moremo dvomiti, da bo ta duhovna tranzicija, ali če hočemo - degeneracija - vodila v nove avanture človeške vrste, ki je sposobna najvišjih in najčistejših dosežkov, a tudi največje podlosti in brutalnosti. Dušan Merc: Golo mesto Kratke zgodbe Študentska založba ŠOU, 2003, 5600 sit Kajmak in marmelada Režija: Branko Djurič Igrajo: Branko Djurič, Tanja Ribič, Dragan Bjelogrlič Matjaž Brulc Žiga Vire Po štirih romanih, ki jih je Dušan Merc izdal v drugi polovici devetdesetih in v prvih letih novega tisočletja (Galilejev lestenec, Sarkofag, Slepi potnik in Potažba), prihaja pred bralčeve oči njegova prva zbirka kratke proze. Avtorju, ki je nase prvič opozoril leta 1993 z zmago na natečaju časopisa Dnevnik za najboljšo vinjeto, se je v minulem desetletju uspelo prebiti v sam vrh slovenske prozaistike. To dokazujejo tri nominacije za literarno nagrado kresnik, nenazadnje pa tudi pričujoča knjiga s pomenljivim naslovom Golo mesto. Kot je moč zaslutiti že ob samem naslovu, je snov dvajsetih kratkih zgodb v največji meri vzeta iz skladovnic urbane tematike, kjer so Merčevi protagonisti razpeti med neizčrpni tematiki ljubezni in smrti. Smrt je prestop v stanje telesne in duhovne izničenosti; a ti dve karakteristiki nastopita pri Merčevih junakih dostikrat še preden so ti zares Zbirka kratke proze, ki prepričuje in je vredna pozornosti bralca, ki se mu bo bivanjska golota najbrž kaj hitro zazdela nekam sumljivo znana. mrtvi oziroma še preden si sami vzamejo življenje. Posledica tega je, da v Merčevih zgodbah tudi ljubezen ne more obstajati brez črnega madeža izničenosti, ljubezenska razmerja in življenje samo nista tako nikoli popolnoma zadovoljiva, brezmadežna, srečna. To pa se hkrati razodeva kot razlog, da so zgodbe sploh vredne ubesedovanja. Avtor se tematike smrti, ljubezni ter ostalih eksistencialnih tegob ne loteva na resnoben, temačen način, temveč nasprotno - v zgodbah je vedno prisotna ost absurda, ironije in črnega humorja. Ljubezen do ženske se tako spremeni v ljubezen do hišnih gledalcev, policaj, ki se čuti zapeljanega, odgovori na brutalen način, tujka se zaroči z moškim, ki ni to, za kar ga je imela. Edina stvar, za katero čutimo, da olblstaja kot večna in nespremenljiva, je topos golega, praznega mesta, ki tone v močvirje iracionalnega s svojimi nepotešenimi prebivalci vred. In če protagonisti odidejo drugam, v tuja mesta, se tudi tam srečajo zgolj z nezmožnostjo lastnega bivanja, preostane jim le še tragičen konec. Zgodbe, ki so pripovedovane skozi optiko tretjeosebnega pripovedovalca, so izrisane s skromnim, a učinkovitim jezikom, ki pa nikoli ne ostaja gol. Avtor razbija ritem pripovedovanja s kratkimi, enobesednimi stavki in med večne teme življenje/ljubezen/smrt vriva iskrive, kritične namige na stanje slovenske družbe v sodobnosti, pri čemer pa ostaja nekoliko zadržan. Odprti začetki zgodb ponekod silijo bralca, da se po prebrani zgodbi vnovič vrne na začetek, ki se mu v drugo razgrne v povsem novem umevanju. Vsekakor imamo pred seboj zbirko kratke proze, ki prepričuje in je vredna pozornosti bralca, ki se mu bo bivanjska golota najbrž kaj hitro zazdela nekam sumljivo znana. Zgodba o Bosancu Božu in Slovenki Špeli (Tanja Ribič) je bila predstavljena v novomeškem Tušu premierno v četrtek, 13. novembra. Do zadnjega stola polna dvorana, vzdušje in napetost. V dvorano vstopijo glasbeniki, ki z bosansko glasbo naredijo nekakšno uverturo v celotno dogajanje. Sašo Djukič še spregovori nekaj besed in ... cut! Kajmak in marmelada sta dva elementa, ki predstavljata stereotipe o Slovencih in Bosancih -govejajuhica »pri nas«, švercanje ilegalcev »pri njih«. Če bi naredili istočasno po istem scenariju dva ločena filma, bi Slovenci najbrž naredili zateženo dramo, Bosanci pa hudo komedijo -nekakšna vmesna varianta pa je naravnost odlična, saj se dotakne vsakega gledalca brez skrivanja slabih lastnosti tako enega kot drugega naroda. Skrajnosti pri enih in pri drugih tako pripeljejo do scenarija, ki pa je bil po besedah Tanje Ribič najprej namenjen filmu, ki bi se predvajal na televiziji, a je Filmski sklad naposled primaknil nekaj dinarčkov. Tako je imela ekipa na razpolago 28 snemalnih dni ter studio, v katerem so postavili kulise stanovanja. Torej, kakšen je stereotipen Bosanec: doma gleda nogometne tekme, pije pivo, je neobrit, ko pa njegovo dekle pride domov po napornem delu, ji ne nameni niti malo pozornosti. Stereotip slovenske družine: oče obožuje govejo juhico in ima po navadi zadnjo besedo, kljub temu da kaj veliko niti ne spregovori. Misli, da je »fini dec«, ki nobenemu niti slučajno ne bi lezel v temačne prostore anala, a ko pokliče šef... Mama pridno kuha in peče ter zaman išče moževo pozornost. Najbolj bi bila vesela, če bi njena hčerka živela s pridnim, normalnim fantom. Božo pa ni predstavnik take kategorije. Torej, hči slovenske matere bi že začela stopati po njenih stopinjah, če ne bi Boža vseeno ljubila. Ta pa med takim prepirom sedi v gostilni »i pije pivičko«. Zakaj pa ne bi vzela raje ponujenega fanta slovenskega rodu, ki ji ga predstavijo starši? Je priden, pošten, polikan, polizan, in, najbolj važno - je Slovenec. V filmu se dejansko tepejo in mešajo sterotipi o enih in drugih - ne želi jih predstaviti v najboljši luči, nasprotno - iz vsakega stereotipa naredi izvleček, ki tvori tisto povprečno celoto napak vsakega naroda. Film je na začetku dokaj živahen, vendar se zdi, da bolj, ko se poskuša Božo uveljaviti v slovenskem prostoru, bolj postaja temačen - ljudje ga nočejo sprejeti, v vsakem primeru je in bo ostal čefur. Film bi lahko bil tudi parodija na druge slovenske filme - ker Božo nima avtomobila (yugo je obtičal nekje razbit v jarku že dolgo nazaj), poskuša rešiti probleme na klasičen slovenski način - bum, pištola. Pa vendar, filma ni režiral nekdo, ki bi bil obremenjen z vsemi zapovedmi slovenskega in bosanskega filma. V njem ne boste našli raznih dramskih scen brez razloga. V njem boste našli nestrpnost, a boste ugotovili, da jo moramo sprejeti in si jo ogledati od blizu. Takrat tudi ugotovimo, da to ni nek bavbav, ampak sloga, ki jo moramo doseči skupaj. V končni fazi happy end. Glede na zelo skromna finančna sredstva, namenjena filmu, je izpeljan vrhunsko - kamera in fotografija sta odlični, kar zelo pripomore k samemu doživljanju filma. Čuti se, da so film ustvarjali ljudje, ki točno vedo, kaj hočejo. Brez velikih besed in čaranja. Vendar pa si človek na trenutke pri gledanju filma zastavi tiho vprašanje »Kje sem že to videl ...?«, saj na trenutke deluje kot nekakšna zmes nekaterih drugih slovenskih filmov, kakšna komična situacija pa tudi včasih deluje kot povzetek že nečesa videnega. Druga plat zgodbe pa je nekoliko negativna, saj veliko filmskih kritikov kritizira ravno to, zakaj mora biti v dobrem slovenskem filmu vedno »Jug« kot good ali bad boy. Problem je po mojem mnenju ravno v tem, da smo Slovenci nekako bolj naravnani k resnim dramam. Kajmak in marmelado je potrebno poskusiti skupaj, šele nato se lahko govori, ali je ta kombinacija sploh mogoča. Do takrat pa lahko samo ostajamo v zaprtem svetu stereotipov. ANA PUPEDAN - BREZ NASLOVA Dovolite, da vam tokrat postrežem z eno samo, ne več tako svežo, a vendar ravno zato s toliko bolj pravcato eshatološko tlačenko. Za uvod v dneve veselega decembra, za uvod v zadnji stadij človekove bolezni. Brezdušno vam namreč sporočam, da še zdaleč ne izgubljamo tla pod nogami, temveč nas je naraščajoča blaznost že zdavnaj zaprla v kletke, velike, male, kjer si zdaj, na kratek rok, seveda, pomagamo samo še z nalaganjem čedalje močnejše iluzije in balzamičnih laži. Seveda, nihče ne zahteva od nas, da čutimo isto kot Ana Pupedan, ki, prvič, klasično zasmehovanje pojavov sodobne družbe še poglobi oziroma radikalizira, in drugič, da se ravno v tej radikaliziranosti znajde v nemogoči situaciji, takorekoč z glavo že v zidu, brez zadnjega diha na dnu morja. Sam menim, da nas ne more rešiti nihče drug kot sam Bog ali pa popolnoma nič. Ano Pupedan sta na koncu rešila luknjasta barka in mineštra. Nas pa, ko nam je Elvis Jackson že pobegnil na zahod in Pečo spravil Korkoras v stečaj, očitno čaka dolga in ojstra zima. Navkljub Kreslinovi Generaciji z nezmotljivimi asistenti v belih rokavičkah pristopajočih med drugim tudi k 1953, ki ravno s tem pristopom tako očitno spominja na slovito Number Nine, navkljub zapozneli plošči v živo s koncerta davnega leta 2001 skupine Šukar, ki jim manjka samo še pravi gen in tako dalje in tako naprej... A če se vrnemo k naši Ančki, v čem je njena odlika, v čem razlog za posluh? Ni posebne odlike, razen v posebni zvezi lepega in grdega, v posebnem konglomeratu glasbenih zvrsti, v posebnem pristopu in v tem, da projekt, vsaj tako se zdi, z nizkimi proračunskimi sredstvi več kot zadovoljivo pove, kar ima povedati. Alternativa je pač vedno poceni, le da v tem primeru ne moremo iti v vse po dvesto dvaindvajset. Razloga za posluh, razen zaradi njenih odlik, ni. Je pa tu v zadovoljivi meri prisotna neka pomembna možnost, namreč neka možna posledica poslušanja, čustveni dogodek, do katerega glasba le odpre dostop in ki še zdaleč ne more biti dosežen s pričakovanjem le tega neznanega, temveč povsem slučajno, a vendar podprto z globoko kontemplacijo. Ja, merim na mistični dogodek. In mistično komponento, ki je v različnih odmerkih oziroma povsem zaznavno prisotna v vsaki glasbi, pravzaprav v vsaki umetnosti. Že zaradi tega je težko ločevati med komercialno in nekomercialno glasbo, med visoko in nizkotno umetnostjo in tako dalje in tako naprej ... A če se zopet vrnemo k naši Ančki in jo vzamemo v roke, jo držimo za besedo, jo držimo za njenega stereotipnega označevalca, dokler nam na koncu ne ostane v roki le tista prava, plastična in napihljiva Ančka; takrat, pomnite tovariši in tovarišice: v čemer smo, to smo, in kar je v nas, smo mi sami! Janez Lamovšek % f FOTO: ŽIGA VIRC Boštjan Vire Verjamemo, kar vidimo Primož Žižek Internet vse bolj postaja tudi televizija. Uporabniki sodobnih tehnologij so navdušeni. Kvaliteta slike, osupljivost animacij, stopnja interak-tivnosti, s katerimi so nas doslej razvajale računalniške igre in glasbeni videospoti se selijo v komunikacijska omrežja. Ni kaj, moč slike ostaja nedvoumna. Družba fascinacije ostaja še naprej fasicinirana nad svojim izumom. Internet, mobilni aparati, dlančniki in druge uporabne igrače jo v kombinaciji z drugimi digitalnimi čudeži servirajo lačnim uporabnikom na vedno nove načine. Geslo mini tehnološke revolucije se glasi: integrirano, koristno in zabavno. Ekonomist in komunikolog Boštjan Vire se ukvarja s produkcijo videofilmov. Je eden vodilnih stro-kovnajkov za uporabo videa v industriji in izobraževanju pri nas. Septembra je vodil seminar na GZS v sodelovanju z globalnim po-djetjejem Real Nebvorks. Dogovorila sva se za intervju in nastal je tale pogovor. Enter. Opažamo vedno večji obseg večpredsta-vnosti na internetu. To pomeni uporabo tekstov, slik, zvoka in videa. Poleg tega se dogaja tudi proces integracije različnih orodij sodobne infromacijske družbe (internet, digitalna televizija, mobilni aparati ...). Kakšna je danes vloga videa v vsem tem in v katero smer gre razvoj? Vloga videa je v tem, da "konstruira realnost’’ z zvokom in živo sliko. Komunicira čustva, interaktivnosti interneta dodaja linearnost in časovno eksaktnost filma. Seveda težko govorimo o direktnem prehodu dosedanjih oblik videa (VHS kasete, TV ipd.) na internet. Potrebna je kompleksnejša transformacija, ki mora upoštevati zakonitosti interneta in njegovih standardnih praks uporabe. Poročila, ki jih gledamo po televiziji, smo vajeni gledati pol ure s kavča, medtem ko bomo pri ogledu iste vsebine na računalniku hoteli že po par minutah gledati kaj drugega. Enostavno nismo vajeni interneta uporabljati “pasivno". Tudi mobilni telefoni postajajo medij videodistribucije, a zadeva je še v povojih. Internetni video vzpostavlja lasten diskurz, lahko bi celo govorili o metažanru, saj se naslanja na televizijske, filmske in ostale žanre. Vsekakor gre za zelo kompleksne spremembe, kjer se brišejo stare meje in ustvarjajo siner-gijski učinki. Ko prek interneta gledamo igrani film, je distinkcija med mediji zabrisana. Je to internetna televizija, internetni kino, internetni video? Trenutno se je uveljavil izraz “vvebca-sting”, izraz, za katerega težko najdemo prevod. Izziv je v povezovanju posameznih elementov, ki jih ne moremo obravnavati več ločeno, ampak v celotnem kontekstu. Npr. izobraževalni video je del intranetne virtualne učilnice, le-ta se povezuje s kadrovskimi podatkovnimi bazami, kadrovske baze pa so del informacijske infrastrukture, ki je orodje upravljanja organizacije. Tako kar naenkrat vidimo, da je en element potrebno obravnavati tako z vidika komuniciranja, upravljanja s človeškimi viri, informacijskimi koncepti, tehnično infrastrukturo, upravljanjem ... Kot družboslovec bom kar odkrito potožil, da si internet še vedno preveč lastijo računalničarji. Internet je že zdavnaj presegel raven tehnične platforme, na kateri blestijo hekerji vseh sort. Fascinacija s tehniko je nesmiselna, če ta ni uporabljena v kontekstu vsebine. Zato je toliko bolj potrebno pogledati izven svojih ozkih poklicnih plank in videti stvari na makro ravni. Zanima me, in sicer zaradi vedno zmogljivejše IT infrastrukture in programja, kje video že lahko vidimo v praksi in kakšne novosti so na vidiku. Ljudi zanima, kako lahko video in internet prispevata k izboljšanju procesov in k razvoju npr. didaktičnih programov, podjetništva ali medijskih vsebin? Čisto praktične aplikacije so npr. različne oblike izobraževanj, kjer ne beremo, ampak poslušamo in vidimo predavatelja, spremljamo dodatne video vsebine. Z različnimi elektronskimi preverjanji znanja in ostalimi orodji lahko dobimo pravo virtualno učilnico. Potem so tukaj video prenosi v živo - novinarske konference prek interneta, prenosi različnih športnih, kulturnih dogodkov ipd. V smislu odnosov z javnostmi gre za različna video sporočila za objavo, periodične interne oddaje ... S sinergično uporabo različnih orodij lahko vzpostavljamo prave virtualne seminarje, kongrese ipd., kjer udeleženci sedijo doma oz. v pisarni za svojimi računalniki. Govornike in predavatelje lahko gledajo in poslušajo v živo v video obliki skupaj z njihovimi power point predstavitvami. Svoja vprašanja lahko postavljajo preko e-pošte, z ostalimi udeleženci izmenjujejo mnenja na forumih in klepetalnicah. Dodatne materiale in dokumentacijo pa si lahko naložijo v aerobat obliki. Mehanizmi v ozadju poskrbijo za njihovo registracijo in varnost transakcij, obvestila dobivajo v e-poštni predal ali v obliki sms na mobilni telefon. Tovrstni projekti bodo kmalu realnost, posebej v mednarodnem komuniciranju. Potovanja so draga in zamudna, pojavlja se problem varnosti, poslovni procesi postajajo vse bolj hitri. Ni več časa in denarja. Žal pa tovrstni načini ne morejo povsem nadomestiti tiste pristne človeške komunikacije ob kavi med odmori. In to je vprašanje, na katerega še ni odgovora. Glede na to, da je vedno več televizijskih programov dostopnih tudi prekinterne-ta, me zanima tvoje razmišljanje o tem, ali ima regionalna televizija Vaš kanal v tem smislu kakšne priložnosti, saj je očitno, da se zaradi novih medijskih modelov medijska pokrajina spreminja? Z ADSL je bila odpravljena ključna ovira počasnega prenosa podatkov in s tem slabe kakovosti internetnega videa. Zdaj lahko gledamo internetni video vsaj v kakovosti VHS kasete, če ne še boljše. Minili so časi, ko smo internetni video gledali lahko le v mizerni kakovosti slike in zvoka. Zanimiv je tudi nova storitev SIOL TV, ki je neke vrste kabelska televizija prek interneta. Ki pa se ne gleda na namiznem računalniku, ampak iz kavča na TV v dnevni sobi. Prostora za dodatne programe je še veliko in verjetno bodo k ideji pritegnili tudi slovenske televizije z lastno produkcijo. Regionalna televizija ima določeno specifiko, ker je, podobno kot Dolenjski list, vendarle medij, ki cilja na najširšo populacijo. Tudi tisto, ki mogoče ne bo nikoli sedla za računalnik in je tovrstne tehnologije sploh ne zanimajo. Po drugi strani ni dovolj samo prenašati navaden program prek interneta. To je pred leti začela TV Pika, a se je kmalu pokazalo, da so potrebno konceptualne prilagoditve. Za Vaš kanal in gledalce pa bi bilo verjetno izredno zanimiv internetni dostop do video arhivov novic v digitalni obliki. Navsezadnje ima Vaš kanal neprecenljivo vlogo pri dokumentiranju življenja v JV Sloveniji. Lahko bi rekli, da gre za “Lokalni muzej novejše zgodovine” ... Tudi tukaj pravim - gre za transformacijo in ne le za enostaven prenos vsebine iz enega v drug medij. Za video bi lahko rekli, da ga uporabljajo povsod, kjer slika pove več kot beseda in kjer je za razširjanje informacij najučinkovitejša metoda večpredstavna tehnika videa. Kdaj vse je uporaba videa ekonomsko in vsebinsko smiselna? Uporaba videa je smiselna takrat, ko z njim učinkoviteje komuniciramo idejo ali informacijo, kot bi to lahko storili s pisano besedo ali fotografijo. Zahodna kultura temelji na “videti pomeni verjeti” in televizijskim ter video posnetkom podzavestno dajemo kredibilnosti in “resničnost”, podobno kot to dajemo fotografiji. Video doda informaciji čustva, dinamičnost, časovno točnost in prepričljivost. Z bratom vodita Studio Vire od leta 1992 naprej. Ste uveljavljena video produkcijska hiša za poslovne namene. Pred kratkim si predaval v Torinu in Milanu. Trg očitno sega tudi prek naših meja. Kdo so vaše stranke in kako se sami odzivate na trende? Res je, mi smo se že kmalu pozicionirali kot studio za produkcijo poslovnih videofilmov. To je bila tržna niša, ki jo gojimo in negujemo še naprej. V tej niši imamo največji relativni tržni delež v Sloveniji. Začeli smo z Revozom, v zadnjih letih pa smo zelo razširili krog naročnikov. V glavnem gre za največja slovenska podjetja: Elan, Gorenje, Krka, Petrol, Intereuropa, Droga, na Dolenjskem še Trimo in Kolpa... Večino projektov opravimo direktno, del pa kot podizvajalci agencij Pristop, Studio Pet Publicis, Saa-tchi, Formitas, Imago, Creatim in Fit Me-dia. Glavnino naših projektov tvorijo klasični predstavitveni filmi, ki so zelo kompleksni projekti. Ostalo so drugi namenski videofilmi, posebej izobraževalni, sejemske predstavitve ipd. Imamo odprtih tudi nekaj razvojnih projektov s področja internetnega videa in upam, da se bodo trendi tudi v Sloveniji kmalu obrnili v to smer. Kje lahko bralci dobijo dodatne informacije oz. znanja s področja večpred-stavnosti na internetu, saj velja za aksiom, da se za vsako uro dobrega načrtovanja prihrani 2 uri pri izvedbi načrtov? Zelo dober vir je na internetni strani www.realnetworks.com, potem pa so tukaj seveda spletne strani proizvajalcev programske in ostale opreme Microsoft, Apple, Optibase itd. Za spremljanje različnih video vsebin pa naj začnejo kar na www.real.com,www.rtvslo.si ali na http:// www.siol.net/vizija/. 6. decembra je dijaška sekcija DNŠ-ja v LP organizirala tradicionalni žur za dijake. Prireditev se je začela s tarok turnirjem, nadaljevala s kratko predstavitvijo DIJAS-a in zaključila z zabavo, ki sta jo popestrila DJ Piggy in DJ Jack. S kajmakom in marmelado so producenti istoimenskega filma pogostili obiskovalce filmske premiere, ki je potekala v Tuševem multikinu. Novo mesto sta med drugimi ustvarjalci filma obiskala tudi glavna igralka Tanja Ribič in pevec Saša Lošič. Kulturni center Janeza Trdine je bil 7. novembra ob nastopu Mlade Beltinške bande poln. MBB sestavlja sedem mladih Prekmurcev (srednješolci in osnovnošolec), ki želijo nadaljevati tradicijo Kocipra in Miška Baranje ter drugih znamenitih prekmurskih godcev. Koncert je bil sicer eden izmed kar 240-tih dogodkov v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki ga organizira novomeški RIC. Član skupine Siddharta se je pred koncertom v športni dvorani Marof v družbi največjih novomeških bobnarjev okrepčal v piceriji Novljan. Slovenska filantropija in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto sta ob dnevu prostovoljstva 5. in 6. decembra organiziral 4. kongres slovenskih prostovoljcev, ki je potekal v KCJT. Med drugimi visokimi gosti je Novo mesto obiskal tudi predsednik države Janez Drnovšek. Druga častna gostja pa je bila predsednica mednarodne organizacije za prostovoljstvo IAVE Liz Burns. Ministrica za kulturo Andreja Rihter je 28. novembra obiskala Novo mesto, kjer je v družbi župana Boštjana Kovačiča sprejela novomeške kulturnike. Ministrica za kulturo je tedaj obiskala tudi knjigarno Goga in bila v Galeriji Kralj pri podpisu sporazuma o sodelovanju med županom in direktorjem Založbe Goga o sofinanciranju knjigarne na Glavnem trgu (več o tem v rubriki Sto besed). 5. decembra je v športni dvorani Marof po dveh letih premora znova potekal večer tajskega boksa. Spopadli sta se amaterski in profesionalni reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Vsi trije Novomeščani so dvoboje končali uspešno (več v rubriki Sto besed), dogajanje pa so popestrile tudi plesalke Krkine skupine Sun Mix. 2i park FOTOGRAFIJE: BOŠTJAN PUCEU, ŽIGA VIRC ompmpark RAZSTAVE ČRNO, KI TE LJUBIM ZELENO - razstava avtorskih del Katice Savnik Kult Klub. Dela bodo razstavljena ves december. JANKO JARC - avtorskih del Dolenjski muzej. Dela bodo razstavljena od 19. decembra. KUD REVOZ - razstava avtorskih del Knjižnica Mirana Jarca. Dela bodo razstavljena od 5. decembra. TRIJE DOBRI MOŽJE - razstava avtorskih del Knjižnica Otočec in Knjižnica Straža. Dela bodo razstavljena ves december. IZTOK SCHWABA - razstava avtorskih del Galerija Krka. Dela bodo razstavljena od 3. do 11. decembra. GEA 1 - fotografska razstava LokalPatriot. Dela bodo razstavljena od 8. do 21. decembra. GEA 2 - fotografska razstava LokalPatriot. Dela bodo razstavljena od 22. decembra. x i, Frizerski salon " 5A50 11 Barantin Vesna s.p., Ratež 70, 8321 Brusnice Tel.: 07 / 30 - 85 - 843. GSM 031 / 322 - 237 o-ede/e ter ee/fl^e dreee, judrae/ša tsi (tyie^ee e /zrl^o^a^e če/n /fetu-2W4/ DOGODKI Četrtek, 18. december ZDRAVA PREHRANA IN AKTIVEN ŽIVLJENJSKI SLOG - predstavitev. Slovenci živimo od tri do pet let manj kot državljani razvitih evropskih držav, Dolenjci pa še manj. Odgovor, zakaj je tako, bo razkril Zavod za zdravstveno varstvo. LokalPatriot,16.00, vstop prost. POJOČI CIRKUS. V predstavi Pojoči cirkus klovnesa Eva Š. Maurer nastopa skupaj z dvema mladima plesalcema. Petje, ples, žongliranje, animiranje gledalcev in igranje na nenavadne instrumente so povezali v zgodbo o nastajanju nenavadnega, smešnega in pojočega cirkusa. KC Janeza Trdine, 17.00, vstopnina 800 sit. IGRALNA URA - za otroke. Igralna ura s knjigo in z didaktičnimi igrami. Knjižnica Mirana Jarca, 17.00, vstop prost. TONE JAKŠE - literarno predavanje, romansirane resnične pripovedi Poti iz sanj pisatelja Toneta Jakša. Pogovor z avtorjem bo vodila višja bibliotekarka Jadranka Zupančič. Knjižnica Mirana Jarca, 18.00, vstop prost. DR. STRANGELOVE - filmski abonma, črna komedija, VB, 1963. Režija: Stanley Kubrick. Igrajo: Peter Sel-lers, George C. Scott. Dom Kulture, 19.00, vstopnina ZOO sit. Petek, 19, december PROF. JANKO JARC - otvoritev razstave in odkritje spomenika prof. Janka Jarca. Dolenjski muzej, 10.00, vstop prost. PRINC IZ EGIPTA - otroški filmski abonma. ZDA, 1998. Glasovi: Val Kilmer, Ralph Fiennes, Michelle Reiffer, Sandra Bullock, Jeff Goldblum, Danny Glover, Steve Martin, Martin Short. Dom kulture, 17.00, vstopnina 550 sit. TINKARA KOVAČ - koncert, ki je novembra odpadel zaradi bolezni, je bil zaradi velikega zanimanja prestavljen na veseli december. Zasedba: Tinkara - vokal, flavta, Danijel Matič - ak. kitara, Ročko - bas. LokalPatriot, 21.30, vstopnina 500 sit. Sobota, 20. december IZDELAVA NOVOLETNIH OKRASKOV - muzejska delavnica. Dolenjski muzej,JO.OO, vstopnina 300 sit. ZVONKO J. URBANČIČ - tematski večer. Glasba 80. let. Kult klub, 20.00, vstop prost. FUNKV STUFF - muzzko rola. Kolekcija zlatih funk hitov, ki podpirajo nove glasbene ideje in učijo zgodovino glasbe. LokalPatriot, 21.00, vstop prost. BALKAN - tematski večer. Break point caffe, 21.00, vstop prost. Nedelja, 21. december PIHALNI ORKESTER KRKA - koncert. Tradicionalni prednovoletni koncert Pihalnega orkestra Krka. Uvodoma bodo glasbeniki zaigrali ples toreadorjev iz Bizetove suite Carmen, koncert pa bodo zaključili z zimzelenimi melodijami iz časov Charlija Chaplina in z ognjevitimi židovskimi plesi. KC Janeza Trdine, 19.30, vstopnina 2000 sit. Ponedeljek, 22. december NOVOLETNA MATINEJA RISANK - otroška kinoteka. Fantasia, Fantasia 2000, Ostržek, Sneguljčica in sedem palčkov, Peter Pan... LokalPatriot, 10.00, vstop prost. GEA 2 - otvoritev fotografske razstave. Otvoritev prvega dela razstave najboljših fotografij Geinega fotografskega natečaja »Ujeti trenutki narave.« Razstava bo v sklopu galerij Simulaker. LokalPatriot, 19.30, vstop prost. KOMORNI ORKESTER - koncert. KC Janeza Trdine, 19.30, vstopnina 1000 sit. Torek, 23. december NOVOLETNA MATINEJA RISANK - otroška kinoteka. Fantasia, Fantasia 2000, Ostržek, Sneguljčica in sedem palčkov, Peter Pan... LokalPatriot, 10.00, vstop prost. URA PRAVLJIC - za otroke. Pravljice pripoveduje višja knjižničarka Slavka Kristan. Knjižnica Mirana Jarca, 17.00, vstop prost. vnfoTockos Infotočka DNŠ Prešernov trg 6, 8000 Novo mesto tel. 07 3374 374 www.novomesto.info info@novomesto.info \ je Študentski B/iža se najlepši čas u letu. v Cas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. v Cas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz NOVOLETNI DELOVNI CAS DAN DATUM sreda 24.12.2003 četrtek 25.12.2003 petek 26.12.2003 sobota 27.12.2003 ponedeljek (NM) 29.12.2003 ponedeljek (TR) 29.12.2003 torek 30.12.2003 sreda 31.12.2003 četrtek 01.01.2004 petek 02.01.2004 sobota 03.01.2004 ponedeljek 05.01.2004 DELOVNI ČAS 07.00-12.00 ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO 07.30- 15.30 07.30- 12.30, 13.30-15.30 07.00-12.00 07.00-12.00 ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO - INVENTURA ZAPRTO - INVENTURA Študentje in dijaki ki boste prihodnje leto začeli delo pred 6. januarjem prosimo, da dvignete napotnico za delo za mesec januar do 31.12.2003, saj bo zaradi inventure študentski servis ponovno začel poslovati 6. januarja 2004. Delodajalci Vse delodajalce, ki želite, da vam izdamo račun z datumom za letošnje leto opozarjamo, da morate potrjene napotnice za delo na naš naslov vrniti do 29.12.2003 oziroma najkasneje osebno prinesti do 31.12.2003 do 12. ure. Po novem letu ne bo več mogoče izdajati računov za leto 2003. nagradna igra za mesec 0%Tj!>£>££ nagradna igra za mesec srca v srce. Naj se Vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. v Želimo Vam vesele božične praznike in uspešno Novo leto. V ponedeljek, 03.11.2003, je komisija DNŠ -Študentskega servisa Novo mesto izvedla 10. nagradno žrebanje. Deset nagrajencev je bilo nagrajenih z menijem po izbiri, ki ga je podaril McDonald's. Meni po izbiri prejmejo: - JOŽE LEKŠE, Nudenje 3a, 8275 Škocjan, - PETER GREBENC, Trebelno 24, 8231 Trebelno, - ALEŠ MAJDE, Poljane 3, 8216 Mirna Peč, - DOMEN MAVRIČ, Erjavčeva 7, 1000 Ljubljana, - VESNA VIDMAR, Gradenc 25, 8360 Žužemberk, - URBAN GORŠIČ, Gorenje polje 18, 8351 Straža, - MARIJA LIPAR, Resslova cesta 6, 8310 Šentjernej, -NINA CUCELJ, Medvedje selo 1, 8210 Trebnje, - MOJCA JORDAN, Ostrog 38, 8310 Šentjernej, - BOŠTJAN PUCELJ, Avšičeva ulica 5, 8000 Novo mesto. V ponedeljek, 02.12.2003 je komisija DNŠ -Študentskega servisa Novo mesto izvedla 11. nagradno žrebanje. Deset nagrajencev bo nagrajenih z vstopnico za miklavžev koncert, ki ga poklanja DNŠ - Študentski servis Novo mesto. Vstopnico za Miklavžev koncert prejmejo: - BIZJAK LIDIJA, Škovec 15, 8212 Velika Loka, - HROVAT TANJA, Roška cesta 15, 8350 Dolenjske Toplice, - REMIC TJAŠA, Rožna ulica 2, 8233 Mirna, - LOVRENČIČ SANJA, Seidlova 24, 8000 Novo mesto, - MAJER DOMINIK, Rožna ulica 6, 8210 Trebnje, - PUREBER ROK, Tržiška ulica 5, 8000 Novo mesto, - JURGLIČ PETRA, Puščava 30, 8230 Mokronog, - KASTELIC DARJA, Vinja vas 28a, 8000 Novo mesto, - ŽABKAR ROK, Ul. talcev 1,8311 Kostanjevica na Krki, - BUKOVEC URŠKA, Ob Krki 18, 8351 Straža. Nagrajenci so bili o nagradah obveščeni tudi po pošti. park:reportaža TREASURE PLANET - kinoteka, film, ZDA, 2002,95 min. Režiser: Ron Clements. Glasovi: Joseph Gordon Le-vitt, Martin Short, Emma Thompson. LokalPatriot, 19.30, vstop prost. Sreda, 24. december M URA PRAVLJIC - za otroke VDC. Knjižnica Mirana Jarca, 8.00, vstop prost. NOVOLETNA MATINEJA RISANK - otroška kinoteka. Fantasia, Fantasia 2000, Ostržek, Sneguljčica in sedem palčkov, Peter Pan... V času projekcije se v klubu ne kadil. LokalPatriot, 10.00, vstop prost. Četrtek, 25. december B HIP HOP - tematski večer. Break point caffe, 21.00, vstop prost. Petek, 26. december M NOVOLETNA MATINEJA RISANK - otroška kinoteka. Fantasia, Fantasia 2000, Ostržek, Sneguljčica in sedem palčkov, Peter Pan... V času projekcije se v klubu ne kadil. LokalPatriot, 10.00, vstop prost. HIP HOP - muzzko rola. LokalPatriot, 21.00, vstop prost. HOUSE - tematski večer. Break point caffe, 21.00, vstop prost. Sobota, 27. december t KAKO SE ZNEBTI TUJCA - gledališče. Avtor: S. Lo-bozerov, satirično gledališče, izven abonmaja. KC Janeza Trdine, 19.30, vstopnina 2500 sit. NARODNO ZABAVNA GLASBA SKOZI PRIZMO SODOBNIH RITMOV - tematski večer.Animatorja večera Škufi in Samo D. Urbančič. Kult klub, 20.00, vstop prost. TRADICIONALNI NOVOLETNI JAM - koncert. LokalPatriot, 21.00, vstop prost. Malce drugačen petek Marko Vide Ponedeljek, 29. december___________ NOVOLETNA MATINEJA RISANK - otroška kinoteka. Fantasia, Fantasia 2000, Ostržek, Sneguljčica in sedem palčkov, Peter Pan... LokalPatriot, 10.00, vstop prost. Torek, 30. december j NOVOLETNA MATINEJA RISANK - otroška kinoteka. Fantasia, Fantasia 2000, Ostržek, Sneguljčica in sedem palčkov, Peter Pan... LokalPatriot, 10.00, vstop prost. URA PRAVLJIC - za otroke. Pravljice pripoveduje višja knjižničarka Slavka Kristan. Knjižnica Mirana Jarca, 17.00, vstop prost. PREDNOVOLETNI ZUR - muzzko rola. LokalPatriot, 21.00, vstop prost. park “Težko se je navaditi na te nove čase. Spomnim se dni, ko je bil zrak čist in seks umazan.” George Burns Včasih se zazdi, da se v malomeščanskem Novem mestu med vikendi ne dogaja nič novega ali omembe vrednega. Pijača v enem ali drugem lokalu, sem ter tja morda kakšen koncert ...In tako postane največja senzacija meseca dekle, ki opogumljena z alkoholom na veselje vseh moških strank, šank zamenja za modno pisto in po njem izzivalno zapleše gor in dol. V dokaj neznanem, vendar toliko bolj prijetnem klubu Pit-Bul na obrobju Novega mesta sva s kolegom izvedela, da lastnica Nastja za petkov večer pripravlja nekaj drugačnega. Divji, amoralni, šokantni, skratka, pravi ženski striptiz. Z dvema prijateljema, ki tudi nista hotela zamuditi zabave, smo v lokal prišli kakšne pol ure pred začetkom predstave, ko je bil prostor že nabito poln. Prevladovala je predvsem moška družba, našla pa se je tudi skupinica deklet, ki so prišle pogledat, kateri fantje in možje so tu in kaj bodo pravzaprav počeli. Striptizeta Pia se je prikazala okrog desete ure. Oblečena v par cunjic z vojaškim motivom se je usedla na stol sredi prostora in čakala na glasbo, ki je zaradi tehničnih zapletov ni in bi bilo. Mirno je čakala in se zdela nekoliko sramežljiva, dokler ni glasba končno zadonela in pognala njeno nadvse zapeljivo telo v eksploziven paritveni ples. Njeni boki so se ritmično pozibavali, ko so z nje odpadale cunji-ca za cunjico, dokler ni pred nami stala takšna, kot jo je ustvaril bog osebno. V transu in s širokim nasmeškom je skočila na naključnega obiskovalca ter začela divje potrzavati, kot da njeno telo preplavljajo gromozanski orgazmični krči. Nekako pri tem delu šova je bila vsaj polovica lokala popolnoma šokirana in kazalo je, da je od vseh še najbolj sproščena ravno Pia, ki se ni pustila motiti in je izbirala in obdelovala svoje žrebce enega za drugim ne glede na njihova leta ali izgled. Privoščila si je celo skupinico deklet, ki so se na vse pretege branile kakršnega koli udejstvovanja, vendar kljub temu niso mogle preprečiti, da ne bi v mednožje ene izmed njih zakopala svoje glave. Po kratkem odmoru, ko smo ravno prišli do prave sape, se je Pia vrnila oblečena v nove tigrovske cunjice, a jih je ravno tako kot poprej po hitrem postopku odvrgla. Do takrat je bil v njenih rokah že naslednji srečnež, ki ga je posadila na stol, z njega zmetala vso obleko razen spodnjega perila, mu posadila roke na njeno zadnjico ter se z jezikom podala na potovanje po njegovem telesu. Ko sta se oba dodobra segrela, ga je strastno zagrabila, vrgla na tla in na njem neukročeno simulirala seksualni akt. Še preden so mu popustile zavore, se ga je naveličala, skočila na šank, se ulegla in zagrabila sadno liziko. V ustih jo je najprej navlažila, nato pa jo z užitkom popeljala prek nežnega vratu, na napete prsi in naprej prek gladkega trebuščka do mednožja in skozi sramne ustne v svoje telo in nazaj med nabrekle ustnice. Lizike je bilo konec, dekle pa spet v akciji. Ulov je bil v sekundi slečen in pripravljen na žrtvovanje. V njegove hlače je zataknila olupljeno banano, na vrh dodala dozo smetane, mu razširila noge in banano kleče, košček za koščkom, strastno pojedla. Za nagrado si je pod popek nanesla še več smetane in srečnež jo je lahko polizal. Le da je bil bolj pogumen, kot je pričakovala, in je poleg smetane polizal še njeno mednožje. Kljub šoku je vidno zadovoljna končala šov, mi pa smo jo pospremili z bučnim aplavzom. Striptiza je bilo konec, noč pa še mlada, zato smo se odločili, da jo nadaljujemo v Bršljinu. Na križišču je Gorazd, ki je vozil, ugotovil, da je v avtomobilu pred nami Pia in njena dva spremljevalca. Neizražene seksualne težnje so udarile na dan in namesto v Bršljin smo zavili direktno za Pio, ki se je namenila proti Dolenjskim Toplicam. Zadaj sva se z Davidom na ves glas spraševala, kaj se dogaja in kaj norca spredaj počneta, Gorazd in Andrej pa sta se samo smejala in kričala »Za Jezusom Kristusom! Za Jezusom Kristusom!«. Najini protesti in zdrava pamet so bili označeni za poganstvo in pomanjkanje prave vere, zato sva uvidela, da se nima smisla prepirati in sva se brez nadaljnjih zadržkov prepustila toku. V Straži smo Pio prehiteli in se ustavili v Do- lenjskih Toplicah v Žolni, saj smo intuitivno menili, da ima tam svoj naslednji nastop. Takoj ko smo stopili skozi vrata, smo ugotovili, da nekaj ni v redu, saj je bil lokal poln deklet, moških pa nikjer. Vseeno smo naročili vsak svoje pivo in sedli za šank, kjer so nas dekleta takoj začela osvajati, prikupna natakarica pa nam je razložila, da v nekaj minutah pričakujejo moški striptiz in da so nas dekleta, kot kaže, zamenjala. Po tej informaciji smo svoje pive zdrli kot za stavo, povprašali, kje je naslednji ženski striptiz, in kar se da hitro pobegnili naprej. Dirjali smo skozi že zaspale vasice in ozke ovinke, naprej nekam v Podgurje, nekam za Pio. V okolici Uršnih sel smo se popolnoma izgubili. David je po telefonu klicaril naokoli in spraševal, kje hudiča pravzaprav smo in kje hudiča je gostilna Kralj, ki smo jo po neskončnem kroženju končno le našli. Vzkliki in prerivanje pred lokalom so nam dali vedeti, da se je šov že začel. Nekako smo se prebili do okna in skozenj opazovali zdaj že videno, ampak nikoli zasičeno Pijino predstavo. Lokalnim hrustom so se cedile sline in trzale mišice, saj so verjetno takšnih nastopov vse prej kot vajeni. Ko se je končal šov z liziko, so se strasti razgrele do te mere, da sta spremljevalca prekinila nastop, Pio pa zaradi varnosti oblekla v kratko jakno in odpeljala. V Podgurju pač nikoli ne veš in tudi dva orjaka ne bosta ustavila na ducate podivjanih hrustov, ki zorijo v teh hribih. Ker lokacija in predstava ni niti približno dosegla nivoja, ki smo ga bili priča v Pit-Bulu, sta se striptiza zdaj končno naveličala tudi Gorazd in Andrej. Vsi pa smo se strinjali, da bodo dekleta v Žolni zdaj ravno prav razgreta in nepotešena ter tako pripravljena, da jih ponovno obiščemo. Pred Žolno smo žal ugotovili, da je na isti način razmišljalo še vsaj petnajst drugih, ki so sredi noči na mrazu čakali, da se moški striptiz že enkrat konča. V pol ure brezupnega čakanja nas je mraz za silo streznil, tako da smo enostavno sedli v avto in se odpeljali. Brez Pie in razgretih deklet, ki so naslednjih nekaj noči prihajale željne in razgrete le v naše sanje. Njeni boki so se ritmično pozibavali, ko so z nje odpadale cunjica za cunjico, dokler ni pred nami stala takšna, kot jo je ustvaril bog osebno. V transu in z širokim nasmeškom je skočila na naključnega obiskovalca ter začela divje potrzavati, kot da njeno telo preplavljajo gromozanski orgazmični krči. Kva je z mojim pirom ... Zakopal sem se v stare Parke in izbrskal legendarno kolumno naše drobne Tince Banove (Kelnerska modrovanja). Tinca je bila namreč nekoč natakarica v klubu LokalPatriot in je v nekaj briljantnih odstavkih povedala, koliko psovk je bila deležna njena družina, ko je po zadnji rundi stoično ponavljala, da je šank zaprt, in kako Sizifovo delo je premakniti tako imenovane »bespo-sličarje«, ki dan za dnem, leto za letom ždijo v novomeških gostilnah. Pa je skalo predala drugim, ker v življenju moraš znati tudi obupati! Po prejšnjem Xtremu, ki smo ga napravili bolj z levo nogo, sem iskal res pravi izziv pa še gospod Pedžo je prišel s poročnega potovanja ves spočit in željan akcije, zato sem pomislil na kel-narjenje. V LokalPatriotu, jasno, da bi res garali! Čeprav sem Tinčine Sizifove izkušnje pravzaprav želel naprtiti Pedžotu in Sandri HG, sam sem imel bolj v mislih njeno drugo kolumno (Priročnik za pecanje). V kateri na podlagi svojega dolgoletnega opazovanja ugotovi, da se večina ljubezni sklene v lokalih. In če si ženska, prepričana v to, kar hoče, v petek zvečer vzame dovolj časa in potrpežljivosti, da se količina promilov v krvi izbranega osebka dvigne dovolj visoko (ker trezen le redko kateri ogovarja dekleta!), uspeh ne bo izostal. Gibati se mora blizu šanka, od koder moški svet opazuje bejbe (marsikateri počne le to, opazuje), in če je gneča, bo morda imela »srečo«, da se nekdo zaleti vanjo, kajti opravičilo je najboljše sredstvo za začetek pogovora. Nikakor pa ne sme »po damsko« čakati, da bo kavalir tvegal izpostavljanje pred novomeško javnostjo in se odlepil od šanka ter stopil do njene mize, ker lahko dočaka menopavzo Z Jocom sva udarila v dlan in določila dan, ko naj bi bila postrežba v LokalPatriotu Ktremna. Vikend, ki zaradi neznosnega navala druženja željnih zahteva profesionalca, ni prišel v poštev, da bi pa kdaj popoldne štrikali ali reševali križanke, nam pa tudi ni dišalo. Zato se je zdel sredin debi večer glasbene skupine Od Francelna možgani ravno pravšnji. Vsi, prav vsi so grozili, da bodo prišli in da bodo tečni (menda še bolj kot ponavadi!), ampak že v četrtek se je vreme zjasnilo. Snifi je kel-nersko esenco najbolj zajel (Joj, res škoda da me ni, ker bi vas vse preslatal, tko ko ta prave kelnarce, bi si dal duska ...), MHG je bil bolj kulturen (Hudiča, zakaj ne morem biti danes tam! Bi samo koktejle pa vroče čokolade in tako fensijado pil!), Pajo pa najbolj za luno (Šini, ne razumem dobro. Danes zvečer boš kelner v LokalPatriotu? Boš dajal kaj zastonj? In kaj je ParkX-streme, če smem vprašati, ker sem očitno bolj za luno.) Joco me je okrog šestih poklical, da ja ne bomo zamudili v službo, malo pred sedmo zvečer, ko smo se vsi trije pritresli pred šank, pa je Ingrid kljub vsemu pomenljivo pogledala na uro. Bemti, taka bolj majhna je tale naša Inga, ampak sem kar malo treme dobil. Šef je le šef. Oblekli smo si majice z logom kluba, pripasali fensi predpasnike, zadolžili denarnice z drobižem in naredili »šnelkurz« kuhanja kave, točenja piva in uporabe blagajne, Ingrid pa je naredila še osebni higienski pregled - če so roke oprane, ušesa čista, perilo sveže ... Začeli so prihajati ljudje. Pravzaprav je kar nenadoma prišlo zelo zelo veliko ljudi! Na možgane. Francelnove. In so zahtevali piti. Pa pepelnike so polnili. Kar nenadoma vse skupaj ni bilo več hec. Pedžo, Sandra in jaz smo skakali drug po drugem, se odrivali, delali napake, Inga pa, ki bi zadevo z lahkoto uredila sama, je imela samo dodatno delo. Na blagajni smo tolikokrat napačno pritisnili, da se ni nihče več znašel. Na trenutke mi je šlo kar na jok, zajela me je panika. Pepelnike sem že praznil, ampak to pač ni dovolj. Nekomu sem natočil pivo s tako peno, kot bi moj sin pihal milne mehurčke, da sva jo potem oba s strahom opazovala, dokler ni popokala. Ampak človek je plačal in pil, kar pomeni, da je vse kul! In je prišel čas za odhod v prostor. Čas za zapustitev varnega šanka, kjer smo se počutili varne. Rinili smo drug drugega, pa je Pedžo zagrabil kozarce in se jih spravil prat, Sandra se je spravila kuhat kavo, sam sem pa kot kupček nesreče s pladnjem odšel med mize. Treme menda gostje niso opazili in je bilo vse kar v redu, dokler nisem prišel do treh deklic. Ena se mi je nasmehnila. Opa! Kelnerstvo se mi je nenadoma zazdelo super. Evo, nova poznanstva, novi stiki! »S čim vam lahko postrežem, deklice,« sem bil profesionalen. Ena je naročila kapučino, druga sok z vodo, tretja vodo in cigarete. OK. Do šanka sem si ponavljal naročeno, tam pa sproti pozabil, ali je bil sok z vodo ali brez. Skočil sem nazaj. »Se opravičujem, si rekla sok z vodo ali brez?« »Z vodo.« OK. Odskakljal sem do šanka in medtem pozabil, ali je bila kava z mlekom ali kapučino. Nazaj tretjič. In me je tista, ki je naročila samo vodo, vprašala, če sem neumen. Opravičil sem se, da je to moj prvi delovni dan in sem se jim očitno zasmilil (namreč, pri teh letih začeti kariero kel-nerja, lepo vas prosim!), ker so mi oprostile in spet sem bil deležen nasmeška. Juhej. Postregel sem jim, sproti pa tisti, ki je naročila cigarete, prebral še opozorilo o škodljivosti kajenja. Da so se nasmejale do solz. Timater, kako sem dober, sem pomislil in menda že kar hotel prisesti, ko me je nekje s strani doletelo: »Kelner, kva je z mojim pirom!?« Prinesel sem mu pivo, se seveda opravičil in bil deležen prve napitnine! 10 slovenskih tolarjev! Zmečkanih, kot bi jih prežvečila krava, a vseeno! Z novim poletom sem se zakadil za šank (kjer so se seveda medtem že zbrali »domači«, ki so komaj čakali, da so me drkali!), a je dečko, ki mi je malo prej dal mojo prvo napitnino, naročil še cigarete in dal deset tolarjev premalo. »Srn ti prej dau deset preveč. Prov?« Rop pri belem dnevu, ampak kaj sem pa hotel, kelner ubogi. »Prov!« S' e; Nekako smo se uigrali, da si je celo Inga malo oddahnila; Pedžo je bil profesionalec, kar malo sem mu zavidal. Svoji soprogi je celo trikrat (pa ne, da sem štel!) postregel s kuhanim vinom in uspel z njo celo malo poklepetati; ko je prišla moja boljša tretjina pogledat, ali sedim kakšni gostji v naročju, sem bil tako brez glave, da niti poklepetati nisva utegnila! »Šajni, en pir.« Prijeten, žameten ženski glas s konca šanka. V hrbet. Timater. A smo mi kelnerji džeki al nismo!? Povlekel sem trebuh noter, prsi vrgel ven, kolikor se je dalo in se obrnil, da bi spoznal bejbo, ki me je ogovorila. In padel na rit. Sandra HG si je privoščila odmor. Pička. Seveda sem se ji v sekundi pridružil, kar je bila napaka, ker je bila The Inga nemudoma pri naju. In sploh ni izgledala več tako majhna, da bi jo človek prijel za rokico in odpeljal na sladoled k Šiškotu! V tistem trenutku, ko naju je spet k delu gnala, sem si jo z lahkoto zamislil vso v usnju, s kapuco in črnimi škorenjci pa z bičem v roki. Brrrr... Nazaj na notranjo stran šanka, jasno! Ob zunanji strani šanka pa seveda prijatelji. Z usti do ušes in najbolj nemogočimi naročili. Moram pa pohvaliti Meto, ki je vztrajala pri cvičku in sem ji samo do-takal, Jurčka in Majo B., ki sem jima dotakal pivo, pa Pelca, ki je uničeval džimbimtrikockeledarezinolimoneskolo, ki pa mu nikoli nisem mogel vzeti kozarca, ker je grizel tudi led, ki je vase nesramno vsrkal malo žlahtne kapljice. Šuljo, predsednik Društva ljubiteljev svinjske pečenke z roštanim krompirjem, pa me je vzel na piko. Ko sem bil najbolj v paniki in pred živčnim zlomom, je sicer stopil do mene in me strokovno pomiril, potem pa mi nekajkrat prav nesramno »navil« bradavičko (naslednji dan sem dal intervju za TV SLO in sem se ves čas božal po njej, ker me je pekla, le kaj si bodo mislili gledalci!). Ampak mi kelnerji si zapomnimo! Ko je kasneje prosil za ključ stranišča, sem mu ga vrgel od daleč: »Šuljo, na ključ. Greš kakat?« Malce mu je bilo nerodno in vem, da bom to majhno zadovoljstvo še gor plačal, ker si tudi on vse zapomni, a si nisem mogel pomagati. Po kakšnih treh urah se je zadeva umirila in tudi vživeli smo se že toliko, da je kelnarjenje postalo pravi užitek. OK, priznam, če bi moral vsak dan tako garati, bi verjetno kmalu spremenil mnenje, ampak ParkXtremovci smo si bili edini, da je bil to eden boljših podvigov, kar smo jih izvedli. LokalPatriot je eden bolj obiskanih lokalov, a tudi od tam gostje enkrat morajo domov. In si mi kelnarji lahko malo odpočijemo. Spil sem kozarček Zajčevega cvička, ki ga je Meta pustila na šanku. Z užitkom. Pa naj anonimni nergači rečejo kar koli! Kava se mi je pa kar malo zamerila in Ingi v prihodnje zagotovo več ne bom ob treh zjutraj težil, naj mi jo skuha! Čeprav, Inga, saj me bo minilo, nikar se prehitro ne veseli... Pijačo smo nehali točiti ob polnoči, do enih smo crknjeni izganjali goste in ko smo se že razveselili, da je najhujše za nami, se je spet začelo - pripraviti lokal za jutro. Napolniti hladilnike, počistiti, pomiti ... Da jutranja izmena garačev lahko začne s polnim plinom! Zaključili smo okoli treh zjutraj. Kar pomeni, da sem šel iz Patriota prej kakor ponavadi in se mi sploh ni zdelo, da smo prezgodaj zaprli! Tokrat ne. Končno mi je tudi enkrat uspelo domov odpeljati kelnarco (čeprav, to je verjetno želja iz bolj rosne mladosti in odpeljal sem jo samo k njej domov!), po dolgem času se je v Xtreme vrnil Tomaž Grdin, Jurček me pa naslednji dan ni pozdravil. Ker vsakega kel-nerja pa tud ne pozdravlja ... Aja, in prvi med enakimi si je zaželel omembe v Xtremu in je dal za kavico. Zatorej: Kapš Tadej! (Ko bo padlo kakšno potovanje v Acapulco, pa kaj več tudi o njem ...) Kvabošpiu Šini park 24 kor sna VIVCLI masteč ( Irt VAŠA uroK.o1EHf* UlTk^^FEHOnertAuHR EHOTP» Do^LA Ok^EUTHl KHC >t HaviE^A HE5TT^. t>VHO\|ietC IH E^iPfV SO SE h EHK.A.prf VEČ AKTlvjikail »H SE TAKO KaT VEOHOt TOEHl ENTUJiAiM It* TLEr>EW\TlH H»SM( OOlHAVILl tCKVJTi \U6W >IAfR6Tl... *.«*>*: ^ N 1>UHU KHriTftL|?rtft Irt SbUHLHE HEEHftKoni t KLTU& TROTESTOVA HEHRTERtH ^S>BKJt>V ,NXOVE»A Hemi OVrtRh^O h^va rob^ETJA v vi^vi f~ ■p e: "T r o i_ e: o u t~A sn L a sr HffPf)t7l>7£.. JPOTZjiG - lokalno trobilo Mrtvi pomagajo mrtvim Revija Park in novomeški košarkarji priskočili na pomoč mestnemu prevozniku MO NM uspešna z razpisom - Avtobusi prvič v zgodovini polni - Sljavko Duša na sedežu št. 13 Poroča: Milan Kučan Septembrska »zelo uspešna« akcija mestne občine Novo mesto Pod bus na pofuk je bila seveda »zelo uspešna« zgolj s pomočjo petti-soč članskega timskega dela vseh občinskih matematikov, ki so s hudimi statističnimi triki, preformulacijami pojma »avtobusni potnik«, diskoordinacijami »avtobusne linije« in objebemtizaciji zdravega razuma uspeli neukemu dolenjskemu Podgurčku dokazati, da se je septembra število »potnikov« povečalo za 0,3 promile minus nekaj tisoč nepomembnih posameznikov. Povprečna stopnja izobrazbe Dolenjcev je, kot je konec novembra objavil Statistični urad Republike Slovenije, sedem razredov vrtca, šest litrov cvička na dan, izpit iz nabiranja gob in tri ure tečaja v vožnji traktorja. Le redki imajo narejeno tudi specializacijo, imenovano Kako se s traktorjem ne ubiti. Občina torej s prepričevanjem »ljudstva« o uspešnosti neke totalne polomije ni imela težkega dela. Kljub temu je imel vrli Levi Car, nekdaj četrto pero revije Park, sedaj glavni svetovalec šefa Občinarjev Boška Don Kove, v prihodnosti pa guverner Velike novomeške regije, ki bo obsegala krajevno skupnost Center in romsko naselje Brezje, dovolj razlogov, da spet naredi vihar med zelo sposobnimi strukturami, podstruktu-rami in ostalimi klasičnimi oddelki občinske uprave. Zmagovita rešitev Ni potrebno posebej poudarjati, da je tretja najuspešnejša občinska uprava med vsemi mestnimi občinami na območju JV Slovenije (za orientacijo naj povemo, da je skupno število vseh mestnih občin v tej megaregiji - ena) prišla do briljantne pogruntavščine. Objavila je Javni razpis z imenom Naj mrtvi rešujejo mrtvece, v katerem je pozvala številna propadajoča dolenjska podjetja, naj, namesto da odpuščajo odvečne delavce, le-te prezaposlijo v občinske uslužbence, katerih odgovorna dolžnost bo vožnja z mestnimi avtobusi. Seveda bo občinski proračun tisti, ki bo te prezaposlitve subvencioniral, kar pa ob vseh milijardah, ki smo jih že spustili v mestno komunalo, pardon, mestne avtobuse, niti ne bo tak strošek, pa še pred modrimi Dolenjci bo na naslednjih volitvah znova z lahkoto dokazati lastno genialnost. Kakor koli že, še pred iztekom roka je bil rezultat znan: najboljši ponudbi sta prišli od Košarkarskega kluba Krka, kjer Knez Miloš opravlja klasično čistilno akcijo. Tik pred objavo občinskega razpisa je prihodnji slovenski kralj na zavod za zaposlovanje hotel poslati vseh petnajst igralcev (razen samega Kneza Miloša, Miloša Kneza, Miloša Miloša m Kneza Kneza), celotno petindvajset člansko upravo (razen Kneza Miloša, Miloša Kneza, Miloša Miloša in Kneza Kneza), PR službo in nekdanje mažo-retke, ki sojih zamenjali naši podžupani. »Razpis nam je prišel kot nalašč. Rešili smo se bolj ali manj nesposobnega kadra, hkrati pa nismo povzročili socialne stiske pa še nekaj koristnega smo storili za propadajoče mesto,<• je bil tokrat kratek in jedrnat slovenski prestolonaslednik. Tudi Parkovci izbrani na razpisu »Revija Park je v zadnjih treh letih izgubila četrtino svojih naročnikov. Od osmih se je njihovo število zmanjšalo na šest. En naročnik se je preselil na območje murskosoboškega blata, drugi pa se je upokojil, s čimer je izpolnil vse pogoje, da postane naročnik konkurenčnega Dolenjskega lista, tako da nam je odpisal, da ni več nikakršne potrebe za sodelovanjem z nami. Z osmimi naročniki smo bili zelo zadovoljni, s sedmimi bi ob 100% povečani podpori don Kove še nekako zvozili, s šestimi naročniki pa smo zapisani propadu. Kaj nam je torej preostalo drugega, kot da zaprosimo za pomoč občino, na katero v težkih trenutkih vedno lahko računamo, ona pa na nas, kadar rabijo podporo kulturnih logov,« je o razlogih za dokončno eliminacijo revije Park ekskluzivno za Potlač izja- vil Metadoni (do šestega živčnega zloma imenovan tudi Maradoni), direktor založbe Santa Žoga, ki izdaja to slabo prebavljivo revijo, ki sicer po ocenah strokovnjakov ni vredna niti toaletnega papirja, na katerem se tiska. ...in prostovoljci Ah, ob vseh teh preseravanjih, podseravanjih in obseravanjih lahko rečemo le eno: še dobro, da imamo vaš in naš, en in edini regionalni tednik Potlač - to malo, zanikrno, neodvisno lokalno trobilo, ki kar bije v oči s svojo odličnostjo in kvaliteto, s svojim neprecenljivim, tisočkrat potrjenim in preverjenim smislom za humor, s svojo aristokratsko držo. Ne samo da smo pri Potlaču mladi, močni in pametni. Tudi lepi smo. In zato ker smo tako superiorni, smo se na Uradu za izgubljanje časa in raziskovanje rudnin, ki ureja Potlač, odločili, da pomagamo košarkarjem, občini in Parku in se tudi sami usedemo na mestni avtobus. Da, drage občanke, spoštovani občani, če se vam zmeša in se boste usedli na novomeške trole, boste tam prav gotovo srečali Jebula in Big Faka, Dr. Novška in Šizija, Backa in Kečap Tom-masa, Pig Destroyerja in glavnega tajnika Nacka Packa. Ne me hecat. • Potlač, lokalno trobilo • Diretor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Sizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Glavni štab: Rotovž • email: potlac@drustvo-dns.si • POTZjaČ 26 Revija p3Tk je dostopna gostom v naslednjih lokalih in frizerskih salonih: Bar Gloria Prešernov trg 3, Novo mesto Frizerski salon Renata fr Bršljin 22, Novo mesto • « Jrizerskj. sabn Pizzeria Novljan Novi trg, Novo mesto NOVLJAN tel.: 07 33 22 223 Bistro in pizzeria Kaval l Panda d.o.o. ^ Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 •m s T Figura Kr neki Ljubljanska cesta 27 M.? Novo mesto f v K’r,nejd J Z' Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto V J c Knjigarna Goga ‘ Glavni trg 6, Novo mesto V J r Kult klub Muzejska 3, Novo mesto KULT.) Milil 1 Prepih Gornja Težka voda 19, Stopiče tel.: 07 30 89 404 d.o.o. Pri Belokranjcu Kandijska cesta 63 Novo mesto tel.: 07 30 28 444 V* PRI “V Belokranjcu; *****•- Pumpa bar Topliška 9a, Novo mesto ^||3|a pumprj McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto Frizerstvo in lasuljarstvo KODRČEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 fefssv. Simona Šimec s.p. ul. Marjana Kozine 3 c 8000 Novo mesto v Tel.: 07/33 73 461 GSM: 041 609 144 ) o k'ii 1 Pa t Naročniki revije p3Tk so tudi naslednje ustanove: CIK Trebnje Kidričeva 2, Trebnje \ - a-" tel.07 34 82 100 1 www.ciktrebnje.si / Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto OS Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta tel.: 07 38 44 180 Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programj Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 3mi.„ DOLENJSKI/Wt/ZE/ Dolenjski muzej Muzejska 7, Novo mesto OŠ Bršljin ^ (F) Kočevarjeva 40, Novo mesto ^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si RIC Novo mesto _ Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 . " ^ ,, Razvojno tzobraievalm www. ric-nm .si ««"»• Nov° OŠ Brusnice A Velike Brusnice 101, ^ V. Brusnice Ji o Knjižnica Mirana Jarca „ „, , * n , c * Rozmanova 26/28, ^ Novo mesto „ , N 4 I A 'R C A tel: 07 393 46 74 f \ Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto V / Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto r KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE N KC Janeza Trdine t v Novi trg 5, Novo mesto \ Knjigarna Goga Glavni trg 6 8000 Novo mesto tel (07) 393 0 802 knjigarna@zalozba-goga.si Delovni čss pon. - pet.: od 9h - 19h sob.: 9h do 13h 857/2003/2001 200501884. Berem park. Ker je to dolenjski čašo Ker je to časopis, ki si upa več. Ker je to časopis, ob katerem se zamislim. Ker je to časopis, ob katerem se nasmejem. Ker je to moj park. Da, naročam se na revijo park. Ime in priimek Ulica I Pošt. št. Kraj Sem študent, dijak Naročilnico pošljite na naslov Park, Glavni trg 6, Novo mesto, pokličite na telefon 07 393 08 12 ali pošljite e-mail na park@park-on.net. Naročnina velja do pisnega preklica. Revija Park je mesečnik. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 450 sit, redna naročnina za deset številk pa 4.050 sit, za dijake in študente 3.600 sit. Študentje in dijaki naj priložijo potrdilo o šolanju.