GEOGRAFSKI OBZORNIK KANARSKI OTOKI - NE LE TURISTIČNA MEKA D r a g o K l a d n i k UDK 914.685 KANARSKI OTOKI - NE LE TURISTIČNA MEKA Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg fran- coske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenija. Prispevek predstavlja osnovne poteze raznovrstnih Kanarskih otokov z zanimivo zgodovino, ki so postali s skokovitim tu- rističnim razvojem eno najbolj obiskovanih otočij našega pla- neta. Zahtevnejšega gosta navdušujejo z izjemno raznolikost- jo, predvsem svojstvenimi reliefnimi in podnebnimi značilnost- mi. Poudarek je na njihovem največjem otoku, Tenerife. UDC 914.685 CANARY ISLANDS - NOT ONLY TOURISTIC MECCA Drago Kladnik, Institut za geografijo Univerze, Trg fran- coske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenia. The article represents the basic features of the Canary Islands with interesting history, which due to expansed touristic de- velopment have become one of the most visited destinations on the Earth. With their unique diversity, based mainly upon relief and climatic circumstances, the visit can be strongly re- comended even to more advanced travellers. The emphasis is on the biggest island Tenerife. Španski Kanarski otoki ležijo v vzhodnem delu Atlantskega oceana. So eno izmed najbolj znanih in obiskovanih turističnih območij na našem plane- tu. Kljub silovitemu turističnemu razvoju in veliki obremenjenosti nekaterih predelov, nudijo obilo za- dovoljstva tudi bolj radovednim obiskovalcem, ki jih ne privlačijo le toplo podnebje, morje, v katerem se je mogoče kopati vse leto (pozimi je njegova tempe- ratura 1 8, poleti pa do 23°C), raznovrstna zabava in dobra hrana, pač pa tudi izjemno pestra pokra- jina in zanimiva zgodovina. Na Zemlji je le malo ob- močij, ki imajo na tako skromni površini tolikšno po- krajinsko pestrost. Na vseh otokih je mogoče zazna- ti pasovitost v navpični in vodoravni smeri. Otoki so oddaljeni okrog 1500 km od središča domovine in od 100 do 6 0 0 km od zahodne afriš- ke obale v zemljepisni šir ini južnega Maroka. Naj- bližje afriški obali (92 km) je otok Fuerteventura. Naj- bolj oddaljen je otok La Palma. Poleg njiju sestavlja otoško skupino še pet večjih in šest manjših otokov, politično razdeljenih v dve provinci. Skupaj merijo 7 5 0 1 km2 in na njih živi nekaj več kot milijon in pol ljudi. Največji in najvišji otok je Tenerife. Meri 2 0 5 7 km2. Kanarski otoki spadajo k skupini otokov, imenovani Makaronezija (iz grščine: makar je sre- ča in nesos je otoki), ki jo sestavljajo še Azori , Ma- deira, otoki Salvages in Kapverdski otoki, medseboj- no oddaljeni skoraj 3 0 0 0 km. Raztezajo se od zmer- nega subtropskega do tropskega pasu, skupno pa jim je ugodno podnebje. Nastanek Kanarskih otokov pojasnjuje teorija o tektoniki plošč (6), čeprav nekateri v njih še vedno iščejo preostanek legendarne Atlantide. Po novejših geoloških spoznanjih imajo v globini okrog 3 0 0 0 m skupno podmorsko ploščo, ki jih povezuje z afriško celino. Na območju posameznih otokov so ploščo prebile magmatske predornine, ki so ustvarile vulkan- ske ščite iz bazalta (2). Najstarejše kamnine, stare 3 7 milijonov let, so na vzhodu otoka Fuerteventura. Na otoku Tenerife so v obrobnih hribovjih Teno in Ana- ga kamnine stare le do 7 milijonov let, v notranjosti pa so še bistveno mlajše. Vulkanizem in postvulkanski pojavi so še vedno živahni, pa čeprav obiskovalec v zadnjih letih ne mo- re nikjer opazovati delujočega ognjenika. Leta 1706 je stranski izbruh vulkana Teide povsem razdejal cve- toče mesto Guarachico na severni obali otoka Tene- rife. Teide je zadnjič bruhal leta 1909, najmlajši og- njenik na otočju pa se je razdivjal leta 1971 na skraj- nem jugu otoka La Palma. Povsod so še vidni široki preostanki skrepenele lave, na katerih počasi nasta- ja rodovitna prst. Nekatere so delno kultivirali v kul- turnih terasah, vendar so zaradi majhnih zemljiških kosov mnoge že opustili. Na otočju so tudi nekateri izmed največjih vul- kanskih kraterjev na svetu. Na otoku La Palma je os- tanek ugaslega vulkana Caldera de Taburiente, ki me- ri v obsegu 28 km, v premeru 9 km, globok pa je do 9 0 0 m. Se večja je kaldera pod goro Teide, nasta- la pred približno tremi milijoni let: v premeru meri 16 km, v obsegu 75 km, njena površina pa je 120 km2. Po prvi teoriji je kaldera ostanek nekoč sko- raj 4 9 0 0 m visokega ognjenika, katerega vrh se je ob močni eksplozij i sesedel. Nastal je ogromen kra- ter, sredi katerega sta pred milijon leti začela rasti vulkana Pico Viejo (Stari vrh, 3 1 3 4 m) in mlajši Tei- de (371 8 m). Po drugi teoriji sta že pred nastankom gore Teide obstajala dva med seboj ločena krater- ja. Vsako leto se na Teide z gondolsko žičnico povz- pne okrog 3 0 0 . 0 0 0 ljudi, zato so zaradi pretirane 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Turizem je postal zaščitna znamka Kanarskih otokov. Plaža Las Teresitas, severovzhodno od največjega mesta na otoku Tenerife, je v nasprotju s prevladujočo črno barvo naravnih kopališč svetle barve, leta 1975 so namreč s tankerjem iz takratne Španske Sahare pripeljali skoraj 100.000 m3 puščavskega peska in ga posuli po zalivu. (Foto: D. Kladnik.) obremenjenosti dostop na sam vrh prepovedali. Ce- lotno območje kaldere, razglašeno za narodni park, se imenuje Las Canadas, v ožjem smislu pa je to le ime nekaterih ravnih, z belim peskom prekritih pre- delov na njenem dnu. Pri kraju Icod de los Vinos na otoku Tenerife je ena najdaljših jam v vulkanskih kam- ninah na svetu. Dolga je 15 km, nastala pa je na me- stu nekdanjega podzemnega toka lave (7). Podnebje opredeljujejo zemljepisna širina, morski tokovi, nadmorska višina in ekspozicija. Pojavljajo se podnebni tipi od vlažnega subtropskega do izrazi- tega sušnega. Skoraj celo leto prevladujejo severovz- hodni pasatni vetrovi, ki se na poti prek morja po sto- poma navlažijo. Korist od tega imajo predvsem za- hodni otoki La Palma, La Gomera in El Hiero, ki imajo oceansko podnebje (od 6 0 0 do 1000 mm padavin), Slika 2: Zaradi razmeroma hladnega morja in privlačnejše ponudbe so v glavnih turističnih središčih zgradili bazene z raznovrstnimi napravami, ki navdušujejo predvsem mlado generacijo. V ozadju je vidno tudi povsem novo naselje bungalovov, kakršnih je povsod v izobilju. (Foto: D. Kladnik.) Tenerife in Gran Canaria v sredini sta že bolj sušna, Lanzarote in Fuerteventura, oba velika otoka na vzho- du, pa sta izrazito sušna (le okoli 100 mm). Na sled- njem se pojavljajo tudi kot hiša visoke sipine potu- jočega peska, ki opominjajo na bližino Sahare (4). Zahvaljujoč ugodnemu podnebju se Kanarski oto- ki imenujejo tudi Otoki večne pomladi. Na celo le- to dokaj izenačene temperaturne razmere vplivajo predvsem: • bližina severnega povratnika, ki omogoča vsesko- z i visoko temperaturo, • hladni Kanarski morski tok, ki blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, pa tudi med letni- mi časi (januar 18°C, avgust 26°C; obdobno lah- ko poleti pod vplivom Sahare nenadno izbruhne- jo vročinski udari s temperaturami prek 40°C), 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK • pasati, ki preprečujejo čezmerno segrevanje in skr- bijo za vlažnost ozračja, predvsem na goratih oto- kih na zahodu. Na privetrni strani gora nastane pas oblakov, odvisno od letnega časa v nadmor- ski višini med 6 0 0 in 1500 m. Višje pihajo suhi antipasatni vetrovi, tako da je nad oblačnim pa- som v glavnem lepo vreme. Glavnina sladke vode se zadržuje v globoko vre- zanih soteskah (špansko barranco), kjer je tudi v pri- meru podzemnih tokov dovolj vlage, da rasejo tama- riska, kanarska palma in grmičevje (4). Okrog 48 % od približno 1 8 0 0 rastlinskih vrst na otokih je endemičnih, med njimi je tudi legendarno zmajevo drevo. Zmajevemu drevesu je starost nemogoče točno določiti, ker nima letnic. Primerek v kraju Icod de los Vinos je visok 17 m, njegovo deblo pa ima obseg 6 m. Za staroselce Gvanče je bilo zmajevo drevo sim- bol rodnosti in usode, zato so okrog njega opravlja- li obredne plese. Iz njegove skorje so izdelovali šči- te. Njegova smola, ki velja za zdravilno, se imenu- je zmajeva kri, ker postane na stiku z zrakom rde- če barve. Z njo so balzamirali trupla umrlih (6). Rastje na goratih otokih se združuje v značilne višinske rastlinske pasove. Spodnji pas sega na se- verni strani otokov do nadmorske višine 5 0 0 m, na južni strani pa skoraj do 1000 m visoko. Zanj je zna- čilno tudi intenzivno kmetovanje, opazna pa je pre- vlada evforbije (euphorbia canariensis). Na zgornji meji tega pasu je bilo nekoč v prevladi brinje (juni- perus phoenicea), vanj pa sodita tudi kanarska pal- ma in zmajevo drevo. Na severni strani v tej višini dobro uspeva pravi kostanj. Tu je nad spodnjim pa- som pas lovorjevih gozdov (laurisilva), ki sega do 1200 m visoko. Lovor uspeva v območjih z več kot 6 0 0 mm padavin. Posamezna drevesa dosežejo vi- šino od 2 0 do 25 m. Na skrajnem severu otoka Te- nerife je v hribovju Anaga značilno grmovno rastje s prevlado do 5 m visoke rese (erica arborea). Se viš- je, tja do 2 0 0 0 m nadmorske višine, je pas borovih gozdov (pinar), kjer rase tudi znameniti kanarski bor. Drevesna meja je še okrog 2 0 0 m višje. Nad njo je Slika 3: Predvsem na severni strani otoka Tenerife so obsežni nasadi banan, ki pa segajo navzgor le do 200 m nadmorske višine. Banane so začeli gojiti v drugi polovici 19. stoletja, danes pa z njimi zadovoljujejo skoraj celotne potrebe matične države Španije. Na sliki je kraj San Juan de la Rambla, ki leži na severni obali, zahodno od mesta Puerto de la Cruz. (Foto: D. Kladnik.) 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Ena najbolj zanimivih rastlin je kanarski bor (pinus canariensis). Njegovi najbližji sorodniki rasejo v Himalaji. Do 60 m visoko drevo s svojimi od 20 do 30 cm dolgimi iglicami kondenzira vlago, ki jo prinašajo vlažni severovzhodni pasati. Tako zagotavlja koreninam tudi do trikrat večjo količino vode, kot bi jo dobile od dežja, obenem pa je dokaj odporen proti ognju. (Foto: D. Kladnik.) Slika 5: Najbolj nenavadna rastlina na Kanarskih otokih je zmajevo drevo (dracanea draco, špansko Drago Milenario). Imajo ga za eno najstarejših dreves na svetu. Primerek v kraju Icod de los Vinos na severu otoka Tenerife naj bi bil star od 2000 do 3000 let, Alexander von Humboldt pa ga je ocenil kar na 6000 let. (,Foto: D. Kladnik.) visokogorski pas z zeliščnim rastjem. V bližini najviš- jega vrha Teide rase le še nekaj skromnih rastlin, med njimi endemična vijolica (viola cheiranthifobia), (1). Otoke so že okrog leta 1 100 pred našim štetjem poznali Feničani, pozneje pa so to magično zahod- no mejo dosegli tudi Rimljani. Plinij starejši poroča o »Insulare Canarae«, po naše o »Pasjih otokih«, poi- menovanih po številnih psih staroselcev. Rimljani so posamezne otoke poimenovali z latinskimi imeni: Gran Canaria je bil Canaria, Tenerife Nivaria, Lan- zarote Capraria, El Hiero Ombrion oziroma Pluvial- lia, Fuerteventura Planaria, La Palma Junonia Mayor in La Gomera Junonia Menor (3). O izvoru staroselcev je več teorij. Po eni naj bi bili preživeli prebivalci potopljene Atlantide, po drugi kaznjenci, ki so jih sem prepeljali Rimljani ali Kartažani, po tretji pa priseljenci kromanjonske ra- se iz severne Afrike (Berberi) ali zahodne Evrope (so- rodniki Baskov, Keltov), nekateri pa iščejo njihov iz- vor celo v Ameriki. Po nekaterih arheoloških raziskavah segajo naj- starejši ostanki staroselcev v 3. tisočletje pred našim štetjem (4), vendar novejše raziskave z metodo radi- oaktivnega ogljika dokazujejo njihovo naselitev šele v drugem ali prvem tisočletju pred našim štetjem (6). Med staroselci so bile od otoka do otoka precejšnje razlike, saj med njimi ni bilo stikov. Ker niso irneU-čpl- nov, tudi niso pluli po morju (4). Gvanči so se prvotno imenovali le prebivalci otoka Tenerife, pbznejeipa se je ime uveljavilo tudi za praprebivalce drugih^olov.: GEOGRAFSKI OBZORNIK Prav zaradi nepoznavanja plovbe je bilo dolgo raz- širjeno mnenje, da so jih sem naselili Rimljani ali Kar- tažani, več okoliščin pa opozarja na sorodnost z Berberi v severozahodni Afriki, ki so po naselitvi očitno pozabili na umetnost izdelovanja čolnov. Povezavo z Berberi potrjujejo številna podobna zemljepisna imena na Kanarskih otokih in v Maro- ku (otok La Gomera - vas Ghomara, otok Tenerife - številna krajevna imena, ki vsebujejo korena ten ali tin), (6). Staroselsko družbo so sestavljali sužnji, kmetje in rokodelci (achicahxna) ter vladajoči sloj (cichiciqui- zis). Sužnji, po večini vojni ujetniki, so imeli podre- jeno vlogo. Pomembna je bila vloga kmetov. Živeli so v majhnih skupnostih in pogosto skupno obdelo- vali zemljo, ki so jo vsako leto razdeljevali plemen- ski vodje. Gojil i so ječmen, pšenico in bob. Ukvar- jali so se tudi z rejo koz, ovc in prašičev. V rokodel- skih spretnostih sta izstopala lončarstvo in tkalstvo. Ljudje so po večini živeli v votlinah, izdolbljenih v meh- kih vulkanskih kamninah. Kovin, najbrž tudi zaradi pomanjkanja kovinskih rud, niso poznali, prav tako tudi ne kolesa. Zato jih lahko upravičeno postavimo na raven mlajše kame- ne dobe. Zemljo so obdelovale ženske z orodjem iz obsidijana (vulkanskega stekla), lesa in kosti. Niso je ne namakali ne gnojili, zato se je hitro izčrpala. Ljudje so se zato selili in v daljših časovnih presled- kih kultivirali zemljišča, tako kot to še danes počno nekatera ljudstva v tropskem svetu (5). Gvanči so bili stoletja varni pred vdori zavojeval- cev. Po ponovnem odkritju otokov v 14. stoletju so se za prevlado nad njimi borili Spanci, Francozi in tudi Portugalci. Izkrcanje tristotih vojakov na otoku Lanzarote leta 1402 je pomenilo začetek kolonial- ne podreditve staroselcev. Za večino od njih je to po- menilo smrt ali pa vsaj izgubo kulturne identitete. Po- dreditev je spremljalo tudi nasilno pokristjanjevanje. Tri leta pozneje je bil podrejen otok Fuerteventura, malo pozneje pa še Gran Canaria in El Hiero. Ta- koj po odkritju so število Gvančev ocenili na 70 .000 , obdobje pokoritve pa je preživela samo tretjina. Mno- Slika 6: Kmetijstvo je kljub najpomembnejši vlogi turizma mnogokje, predvsem v odmaknjeni notranjosti, ostalo pomembna gospodarska panoga. Posamezna območja so glede na temperaturne razmere usmerjena v pridelavo kultur, ki jih lahko razvrstimo v značilne višinske pasove. Na kulturnih terasah v okolici 1400 m visoko ležečega kraja Vilaflor pridelujejo predvsem krompir. (Foto: D. Kladnik.) 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Rodovitno prst na vulkanskih kamninah so na blažjih pobočjih že zgodaj kultivirali. S trebljenjem kamenja, ki so /a zložili v velike kamnite zidove, so pridobili zemljišča za intenzivno kmetovanje. Kamenje v zidovih se kroji v značilnih okroglih oblikah. Marsikje se ukvarjajo z vinogradništvom. Vinogradi segajo tudi precej prek 1000 m nad morsko gladino. (Foto: D. Kladnik.] 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK ge so prodali kot sužnje, ali pa so jih pokončale na- lezljive bolezni. Iz jezika staroselcev se je nekaj izra- zov preneslo tudi v sodobni španski jezik. Tako izraz gofio pomeni moka, potaje juha, tamarco ob- leka in aho mleko. Na otoku La Gomera se je ohra- nilo značilno sporazumevanje z žvižganjem, ki ver- jetno izvira iz obdobja Gvančev. Tovrsten »jezik« se imenuje silbo in omogoča prenos misli na razda- ljah več kilometrov. Raznovrstno izražanje omogo- čajo različna glasnost, pogostnost in trajanje žviž- gov (2). Otoki so bili tudi vmesna postaja na Kolumbovi poti v Ameriko. Leta 1492 se je na svojem drugem potovanju ustavil na otoku La Gomera. Ko je plul mi- mo otoka Tenerife, je zapisal v dnevnik, da so na njem opazovali izbruh ognjenika. Odvzeto domačinsko zemljo so španski zavoje- valci razdelili med priseljence, preživele staroselce pa so nasilno vključili v njihov družbeni ustroj. Spr- va so svobodni kmetje kultivirali le maloštevilne ro- dovitne priobalne predele, kjer so se ukvarjali s sa- mooskrbnim kmetovanjem. Kmalu pa so se predvsem na otokih Tenerife, Gran Canaria, La Palma in La Go- mera začeli ukvarjati s pridelovanjem sladkornega trsa. Pri tem so izkrčili mnogo gozda, kar se je odra- zi lo v povečani erozij i prsti in hitrejšemu vodnemu odtoku. Zaradi karibske konkurence so s to dejavnost- jo prenehali že v 17. stoletju. Kot nadomestilo se je uveljavilo vinogradništvo, ki glede vodne porabe ni bilo zahtevno. V 19. stoletju je bilo do pojava umet- nih barvil razširjeno pridelovanje škrlata (5). Zemljiško sestavo je dodobra spremenilo uvaja- nje nasadov banan, ki jih je sem leta 1 8 8 4 iz Indo- kine prinesel neki Anglež. Banane potrebujejo pre- cej vode, zato so morali poskrbeti za umetno nama- kanje. Z izgradnjo zadrževalnikov in prekopov ter povečevanjem nasadov so mnogi majhni kmetje propadli in številni prebivalci so se izseli l i v Latinsko Ameriko, predvsem v Argentino, Kolumbijo, Venezue- lo in na Kubo. Z zgodovino južnoameriške koloni- zacije so bili tako tesno povezani, da so se Kanar- ski otoki pojavili tudi na seznamu dežel, ki ga je iz- Slika 8: Staroselci Gvanči so se sicer stopili s španskimi priseljenci, vendar je njihov tradicionalni način bivanja v votlinah ponekod še vedno živ. Prebivalci so bivališča izdolbli v mehke vulkanske kamnine, vhode pa obzidali s stenami z okni in vrati. Najbolje ohranjeno tovrstno naselje je Chinamada na skrajnem severu otoka Tenerife, v hribovju Anaga. Odmaknjena vasica še danes nima elektrike, cesto pa je dobila šele pred letom dni. [Foto: D. Kladnik.) 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK delal revolucionar Simon Bolivar z namenom, da jih osvobodi izpod španskega kolonialnega jarma. Banane danes zavzemajo kar okrog 4 0 % obde- lovalnih površin. Njihov letni pridelek presega 400.000 ton. Svoje odjemalce imajo predvsem v Špa- niji. Kljub bližini velikega trga v Evropski zvezi (uni- ji) je njihova pridelava zašla v krizo, predvsem za- radi naraščajoče cene zemljišč in razmeroma viso- kih plač delavcev, kar povečuje stroške pridelave. Trž- ne cene namreč narekujejo veliki svetovni izvozniki iz dežel tretjega sveta, z njimi pa kanarski pridelo- valci ne morejo pokriti niti osnovnih stroškov pride- lave (4). Pomembno je tudi pridelovanje zgodnje ze- lenjave v sodobnih rastlinjakih, predvsem paradiž- nika, in gojenje vinske trte. Mesto La Laguna (danes 120.000 prebivalcev) v notranjosti otoka Tenerife, na nadmorski višini 5 0 0 m, so Spanci kot glavno mesto Kanarskih oto- kov ustanovili že leta 1494. V njem je tukajšnja edi- na univerza, ki je začela delovati že leta 1701. Da- nes sta pomembnejši in večji pristaniški mesti Las Pal- mas (360.000) na otoku Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife (230.000) na največjem otoku. Razvoj turizma, danes najpomembnejše gospo- darske panoge, sega skoraj 200 let v preteklost. Že takrat so se za raznoliko pokrajino z zanimivimi geo- loškimi pojavi in raznovrstnim rastlinjem začeli za- nimati naravoslovci. Med obiskovalci je bil tudi Ale- xander von Humboldt (1769-1859), ki je leta 1799 obiskal otok Tenerife. Skokovit razvoj turizma se je začel kmalu po 2. svetovni vojni. Izgradnja letališč je omogočila hi- ter in razmeroma poceni prihod mnogih turistov iz razvitih zahodnoevropskih držav. Tako se je število dopustnikov samo na otoku Tenerife v tridesetih le- tih povečalo s 15.000 na okoli dva milijona. Tu za- služijo samo s turizmom okoli 200 .000 DEM na me- ter plaže (6). Večina plaž je umetnih, narejenih z do- važanjem in nasipavanjem puščavskega peska, ali pa bolj premišljeno, z načrtno gradnjo valobranov (špansko barra), ki se zajedajo v morje. Z njimi so na območjih močnejših tokov upočasnili gibanje mor- ja in omogočili naravno naplavljanje peska v vme- snih, na novo nastalih zalivih (6). Kanarski otoki so prve zametke notranje samou- prave dobili že leta 1912. Leta 1927 so jih razde- lili na dve provinci: Vzhodno (Las Palmas) z otoki Gran Canaria, Fuerteventura in Lanzarote in glavnim me- stom Las Palmas ter Zahodno (Santa Cruz) z otoki Tenerife, La Palma, La Gomera in El Hiero in glav- nim mestom Santa Cruz de Tenerife. V novejši špan- ski zgodovini so pomembni tudi zato, ker je tu ge- neral Franco zbral prve čete, ki so se udeležile vo- jaškega pohoda proti republikanski vladi. V obdob- ju njegove diktature so bili Kanarski otoki, tako kot vsa Španija, mednarodno osamljeni. Po ponovni vzpo- stavitvi demokracije leta 1975 pod kraljem Juanom Carlosom I. je avtonom¡stično gibanje dobilo nov za- gon. Leta 1 983 so otoki postali avtonomni in dobi- li popolno notranjo samoupravo. Znotraj Evropske zveze imajo poseben status, ki jim zagotavlja pro- dajo neobdavčenega blaga ter poceni prodajo pi- jač in tobaka. Zagotovljena je tudi višja cena kme- tijskih pridelkov v primerjavi s konkurenti, kakršna sta na primer Maroko in Izrael (6). Vse bolj privlačni postajajo tudi za stalno nase- ljevanje tujcev. Po podatkih notranjega ministrstva ži- vi samo v provinci Santa Cruz dobrih 23.000 tujcev, kar je 3,3 % celotnega prebivalstva. Največ (7000) je Britancev, sledijo jim Nemci (6000), Indijci, Bel- gijci in Francozi. 1. Ashmole, M., Ashmole, P. 1989: Natural History Excursions in Tenerife. Kidston Mill Press, Scotland. 2. Beese, G. 1992: La Palma, La Gomera, El Hier- ro. Du Mont Buch Verlag. Köln. 3. Herrera, S., L. 1978: The Canary Islands through History. Graficas Tenerife. Santa Cruz de Tenerife. 4. Huber, J., P. 1992: Kanarische Inseln. Edition Er- de Reiseführer. Nürnberg. 5. Ljudstva sveta, 5. knjiga. Mladinska knjiga. Ljub- ljana, 1980. 6. Tenerife and the Western Canary Islands. Insight Guides, APA Publications. Singapore, 1989. 7. Tenerife Explored and Explained. Marry Maps Pub- lications, Patronato de Turismo Tenerife, 1992.