Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. februarja 2018 - Leto XXVIII, št. 8 stran 2-3 SLOVENSKI PENZIONISTI PÁ RAZVESELILI VARAŠANCE FAŠENEK PA LENKA OJDLA PO GORENJOM SINIKI stran 4-5 Pustni čas v porabskih vrtcih stran 5 ŽE V ROKEJ MAM, KAK TRBEJ... stran 8 2 Pust (fašenek) za nami, post pred nami Gda te té novine obračali, mo že globko v postnom cajti. Na fašensko nedelo smo se nageli fank, na fašenski torek bi se mogli nagesti prekajenoga kučeta (štücli) s svinjskim repom pa kapüsto, če bi ga še küjali. Tak mislim, ka v Porabji tö nega več dosti kuč, gde tau gesti dejejo na sto. Pa nej samo zatok, ka mladi več ne poznajo tau šego, liki zatok tö, ka več samo pri ništrni ižaj krmijo pujcke pa majo svinjski rep. Ranč tak nejga več Fašenkov pa Lenk po vasaj (zvün, če kakšna organizacija zorganizira), ka bi plesala za »kusto repo pa dugi len«. Dapa na tejm se ne smejmo čüdivati, vej pa svejt je ovakšen grato. Gnauksvejta so po naši vasnicaj sami pavri živali, steri so cejlo zimau doma bili, več časa so meli, kak zdaj majo tisti, sterim vsakši zranek vöra cinga, ka trbej delat titi. Prva so eške prave zimé tö bilé, s snejgom pa mrazom, tak ka je rejsan trbelo zagnati zimau. Zatok so pa tistoga ipa kumin čakali, naj se nika godi, etak so se stare šege, stere so bile povezane s pavarskim živlenjom, bole goradržale. Pa vsigdar so se najšli takšni »za na vse pripravleni« moški, sterim se je nej vnaužalo »se naure redti«. Gnesden se vse tau že bole umetno (mesterségesen) goradrži, ovak se ne more, zatok ka so te šege zgibile svoj naravni fundament, pavarsko skupnost. Dapa tau je nej samo pri nas tak, liki pri drugih narodnostih pa pri drugi narodaj tö. Samo pomislite, ali bi v varaši Mohács gorostala šega, gda bušonge (podobni so kurentom) ojdijo, če bi s te šege že davnik nej turistično atrakcijo napravili, stero pride poglednit več deset gezero lidi. Pa ranč tak bi tau leko pravli za kurentovanje na Ptuji ali za cerkniško pustovanje. Mi edino šego mamo, s stere bi se dalo takšo atrakcijo napraviti, tau je borovo gostüvanje, stero je najbole po zaslugi etnologinje Marije Kozar prišlo na lišto nacionalne erbe. Dapa tau bi samo tak leko napravili, če bi vse naše slovenske vesnice vküpstaupile. Tam, gde so na fašenski torek meli program, je na konci (ali paunauči) prišla Pepelnica pa napravila konec veselice, vej pa na pepelnico se začne post. Dapa posta se več tö ne držimo tak, kak so se ga držali naši starci, pa nej samo zatok, ka je župnik tak pravo v cerkvi, liki zatok tö, ka so več nej meli mastno (mesau, žir...) za gesti. Postimo se največkrat samo na pepelnično srejdo pa na velki petek. Pa kak je zanimiva naša porabska rejč. Če se nekak svadi s kom pa nešče gučati z njim, na tau tö tak pravimo, ka posti se, vej pa špara, skopari z rečami. Dapa dja tak mislim, raj šparajmo z mesaum kak z rečami. Marijana Sukič SLOVENSKI PENZIONISTI PÁ Eške sunce je naprej prišlo zadvečerka na fašensko nedelo 11. februara, gda so pred Slovenskim domom koražne maškare že komaj čakale, ka se podajo na svojo dugo-dugo paut do središča Monoštra pa reditev,« nam je raztomačila prejdnja povorke, v šteroj se penzionisti že štrto leto nutpokažejo cejloma Monoštri. »V našom drüštvi mamo člane s cejloga Porabja, z leta v leto se je več nutna- Najnaprej sta stapala Fašenek pa Lenka s čalaricama nazaj. Če rejsan je en par dni prva dosta snega spadnilo, so se venak oblacke tö prestrašili od igraute veseli goslarov. Nej je čüda, v Varaš je na tisti den prišlo šestnajset goslarov, zvekšoga iz Slovenije. Plesalo se je v kraugi, sükale so se čalarice, male bábe, poštaši, medicinske sestre, küjarge pa eške drügi. Gda so fotografi napravili skupinski ravna za naš fašenek,« je raztomačila Klara Fodor, pa že dala znamenje maškaram. Od Slovenskoga doma se je začnila vlejčti duga kača fašenkov po varaški ulicaj. Najnaprej sta šla tradicionalniva Fašenek pa njegva (visika pa nevauna) žena Lenka, za šterima so stapale pa vküpmele čalarice, te pa eške goslarska banda. »Letos Goslarge so cejlo paut veselo sprevajali fašenke kejp o vsej - više stau - maškaraj, so vsi čakali samo na füčli glavnoga policaja: predsednice Drüštva porabski slovenski penzionistov Klare Fodor. »Tau je naš najvekši program, vej je pa varaška pri- sem vküpspisala, ka kakše tradicionalne maske gestejo, pa so zvekšoga vse tü. Depa tau ne znamenüje, ka mladi ne morejo moderne maske nasé djati. Vej gda do starejši, do vidli, kakše trbej starejšim,« je povödala Porabje, 22. februarja 2018 vsikdar letejča policajka Klara Fodor pa cujdala: »Najbola sem rada, ka smo trnok dosta mladi dobili, mlade držine z mlajšami. Pri tem je sakalauvska ves prva, uni so pripelali mlado generacijo.« S Sakalauvec je rejsan prišlo kauli 40 lüdi, med njimi 25 fašenski maškar. »Zdaj smo drügič cujprišli, predsednica Klara nas je lani oprvin zvala,« je raztomačila vesela Ciganjica, županja Sakalauvec Valerija Rogan, soorganizatorka programa. »Naše maske so bole moderne, mi smo stare eške nej poznali. Malo kaulipoglednemo, pa se navčimo, kak so se ravnali naši stariške.« Kak je dugi red povorke dale üšo, se je vsikdar več pa več domanjoga lüstva cujprikapčilo. Gledali so s poštije, z balkonov, ništerni so se eške z autonami stavili, ka bi s kamerov gorvzeli vesele penzioniste. Té so tö nej manjasti bili, lidam so talali krofline, mlajšam pa cuker. Če je koga žöu mantrau, so krepko vrastvo za tau mele male bábe v svoji cuclinaj. Zdrüženi goslarge pod pelanjom Stankona Črnkona so igrali: »Regiment po cesti gre«, pa rejsan so stapale paverkinje, rauraške, apatice pa eške sama smrt tö. V redej so mogli maškaraši skrb meti, aj ne staupijo na male mlajše, šteri je ranč tak dosta bilau. Na polonje poti so se muzikanti malo zdenili, depa nej preveč, za en malo so že pá mogli igrati, vej so pa steli fašenki plesati. Gda je povorka prejk mostá do cerkve prišla, je najgir lüstvo stalo pa fotograferalo že na bejdvej stranaj poštije. Veselo rogatanje porabski penzionistov je gvüšno vsakšoga gorzgonilo z dremanja po obödi. Na Glavnom trgi so fašenki stanili, depa plesanje se je nej enjalo. Tam je bilau že pet fu- 3 Kulturni večer v Sakalovcih Á RAZVESELILI VARAŠANCE dašov vküper, ka od drügi goslarov na bobén ali klarinet ranč ne gučimo. Bili so s Prlekije, z ov kraj Müre tö, depa srečali smo muzikante iz gorički Rogašovec ranč tak. »Mi smo že štrto leto soorganizatori pa škemo malo vöpomočti svoje porabske penzioniste z maskami,« nam je ovado predsednik Drüštva upokojencov Rogašovci Milan Gaber pa cujdau: »Zatok odimo po Varaši, ka aj s te tradicije nika ostane lidam za nami. Želejmo zagnati zimau, ka aj bau s kem prva sprtolejt. Če rejsan je dosta snega nej bilau.« V centri Monoštra je vküper plesalo staro pa mlado, če rejsan so se oprvin sükali fašenki samo med sebov. Na gnauk pa je policajski füčli vrejzo v luft pa se je na srejdi med lidami napravilo veuko slobaudno mesto. Na igranje Borisa Velnera pa s pelanjom Anice Szalai so na srejdo stapali šaularge Dvojezične osnovne šaule Števanovci. Lüstvo je zamuknulo, tak so gledali mlašeče ljudske plese, samo gda pa gda je štoj zadjufko. Pojbičke pa dekličine v narodni gvantaj so nutpokazali, kak so se navčili plesati porabske pa prekmurske plese. Med lidami je tö bilau videti dosta mlajšov, gvüšno so ništerni želejli, ka bi se leko kleti uni tö naravnali. »Gnes je fašenska nedela. Na fašenski torek že trbej delat titi, mladi se več ne morejo veseliti. Zdaj se pa stari-mladi vküper dobro čütimo,« se je smedjau Števan Pinter z Varaša v železničarskoj šapki. Z lejvi kraj pa so že nimo plesali küjarge v bejlo-redečom gvanti. »Cejli keden sem mogla förtoke pa aube šivati. Za cejlo držino sem vöšivala. Tau tak pride na fašenek,« se je hejcno žaurdjala Hugi Meggyes s Slovenske vesi pa dale gučala tak, ka je komaj sapo lovila. »Že pá norijo delamo, edno leto pá tašlau. Držina vtjüppride, mlajši vtjüppridejo, pa poznano lüstvo, pa malo skačemo.« Edna maska je nej počivala. pripravlo pa tau včinijo, ka je,« je bila zadovolna glavna organizatorka Klara Fodor, štera je na pauti nazaj prauti Slovenskomi domi že gvüšno ležejše srcé mejla. (Če rejsan V soboto, 3. februarja 2018, sta v sakalovskem kulturnem domu potekali gledališki predstavi dveh porabskih skupin kot tudi predvajanje krakega filma dijakov monoštrske gimnazije. Dogodek je organizirala sakalovska Slovenska narodnostna samouprava. Na povabilo Slovenske narodnostne samouprave Sakalovci sta gledališki skupini ZSM Veseli Pajdaši in ZSM Nindrik-Indrik predstavili vsaka svojo najnovejšo igro in v porabskem narečju zabavali sakalovsko občinstvo v domačem lila z gledališkimi igrami v maternem jeziku. Predsednica je na kratko predstavila skupini. Najprej so nastopili Veseli pajdaši ZSM iz Števanovcev, naslov njihove igre je bil »Mejsec«, program pa je nadaljevala Nindrik- Maškare so krofline talale - z vsej slovenski vesnic so prišli gledat Slovenskoga generalnoga konzula Borisa Jesiha so oprvin razejri pa frizerge počejsali, sledik pa ga je eške policajka poštrafala na gezero euronov (zaman se je taužo, ka »imuniteto má«). Vsi so že plesali, maškare so gorprosile najgir lüstvo. »Mi smo planerali en lejpi, veseli pa karažen zadvečerak, gde se nauri redimo, je eške poštrafala dva drvara, šteriva sta stejla vözosejčti edno drejvo.) Čalarice so cejlo paut mele pred fašenki, ka aj bi tazamele zimau. Tau pa je nej dojšlo, dvej od nji sta se popaščili prauti Slovenskomi domi, pa tačas, ka so maškare nazajprišle, sta zakürili ogenj z barojce prauti zimi. Plesanje je dale šlau, goslarge so nej pa Člani gledališke skupine Nindrik-indrik med gledalci (v prvi vrsti) kulturnem domu, kjer so se ljudje zbrali v lepem številu. Program se je začel ob 17. uri z uvodnim govorom predsednice samou- -indrik ZSM z igro »Miss Porabja«. Na koncu programa so predvajali kratek film z naslovom »Pet prijateljev na razpotju Evropskega Gasilska slika števanovske gledališke skupine Števanovski šaularge so nutpokazali porabsko-prekmurske plese hejcamo, plešemo, djučemo, popejvamo, vsefelé delamo. Tak brodim, ka smo po Varaša skaus šli, v Varaša smo se vöpokazali. Tau je nej malo delo. Moremo se zavaliti vsejm tejm, šteri so za tau kaj djali. Ne dobiš ti vsikši den vsakšoga za tau, ka bi se teba na tau nej gorenjali. Po dobroj güžini (šunki s krumplinami, kapüstov pa kroflinami) se je veselica dale pelala. Porabski slovenski penzionisti so pá pokazali, kakšo veseldje pa kak velko srcé nosijo v sebi. -dmfoto: M. Kozar prave, ki je najprej pozdravila občinstvo in omenila namen tega večera. SNS Sakalovci vsako leto organizira kulturni večer v mesecu februarju, saj je največji slovenski praznik prav v tem obdobju. To je 8. februar, dan slovenske kulture, obletnica smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je med drugim avtor Zdravljice, katere predzadnja kitica je besedilo slovenske himne. Zato je SNS povabila vaščane, da bi jih ob kulturnem prazniku razvese- Porabje, 22. februarja 2018 parlamenta«, ki so ga posneli slovenski dijaki Gimnazije Mihálya Vörösmartyja v sodelovanju s TV AS iz Murske Sobote v okviru EUprojekta. Večer se je zaključil s pogostitvijo udeležencev ter publike. Samouprava upa, da lahko organizira take prireditve tudi v prihodnosti in da bo občinstvo zmeraj tako aktivno. Lilla Fasching Foto: L.R.Horváth 4 PREKMURJE Žagar in picopek Na fašensko soboto so tüdi v Prekmurji od rama do rama odile takše in ovakše maske. V gorički vesnici Prosečka ves je bilou malo ovak. Ta so prišli tisti, steri radi z motornimi žagami plojeke žagajo. Domanje gasilsko drüštvo in Oldtimer klub Abraham sta že drügo leto po redi organizerala tekmovanje v hitrostnom žaganji z motorno žago. Tekmovalo je 37 žagarov in tau v štirih kategorijah: do 4 km, od 4.1 do 5 km, od 5.1 do 7 km in nad 7 km. V prvi kategoriji je gvino Valter Gomboc, v drügi in štrti je biu najbaukši Primož Sukič, v tretji pa Janez Jančar. Gda so sešteli vse točke, so ugotovili, ka jih je največ nabro Primož Sukič iz Dolnjih Slaveč. On si je, tak kak tüdi lani, prislüžo naziv Naj gorički žagar. Skor bole kak tau tekmovanje je lüstvo zanimalo tekmovanje v metanji motorne žage. Med trestidvema tekmovalcoma je motorno žago, stera vaga več kak deset kil, najbole dale (7,5 metra) lüčo Damir Flegar. Ka so Prekmurci nej dobri samo pri žaganji, dokazüvle tüdi novica, stera je prišla iz Ljubljane. Sekcija picopekov pri Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije je organizirala že 6. mednarodno prvenstvo Slovenije v pripravi pice. Tekmovalci so morali pripraviti dve pici, margherito in ške eno, za stero so sami vözbrodili recept. Komisijo je s svojo »drvarsko« pico najbole prepričo Martin Žökš iz Okrepčevalnice pri Cimeštru iz Kovačevec. Zanimivo je, ka je té Goričanec, steri de mejseca aprila zastaupo Slovenijo na svetovnom prvenstvi v Neaplji, po poklici gozdar, tak ka v svojoj krčmi pice peče bole za hobi, samo ob koncih kedna, od petka do nedele. Trbelo de titi v Kovačevce in sprobati tau dobro pico. Silva Eöry FAŠENEK PA LENKA OJDLA PO GORENJOM SI Mlajši z gorenjesinčarske srečanje, ka aj bi gorprebidili pa v künji po indašnje pekli lidgé inda pavri, od toga so šaule so se venak sploj čüdi- indašnje fašenske šege pa tra- kroflinge (fanki) pa skaldje. živeli, ka so pripauvali. Brodivali, gda sta v kulturni dom v dicijo. Največ lidi je prišlo z Glavni küjarci sta bili Eva li so, ka je v zemli pa na nébi najvekšoj slovenskoj nikši düh, zatok so vesnici - gde so šauvsikdar nika šatrivali. large ranč fašenek drVö so si zbrodili svetžali - nutstaupili trake, ka bi leko prosili dicionalni porabski Bogá pa postrašüvali figuri Fašenek (Laci višiše sile. Nemeš) pa Lenka Takši svetek je fa(Šanji Labritz). Biu šenek tö, je cujdala je fašenski torek, 13. etnologinja pa razfebruar, zatok sta tomačila znamenje dvej stari porabski reči »fašenek« pa »farmaškari ojdli po vesi, sang« (nemški: vöspisprevajali pa so jiva ti slejdnjo posanco) gorički goslarge pod ino »pust« pa »karnekomandov Stankona val« (püstiti mesau). Črnkona. Na fašenski torek je Kama koli sta šla, po naši vesnicaj ojdlo sta mauž Fašenek pa več fašenkov, mladi Etnologinja Marija Kozar je raztomačila, zakoj sta tak oblečena Fašenek pa Lenka žena Lenka plesala podje pa moški so se nutnaravnali. Drügo Balogh Papp pa Gyöngyi lüstvo je nej Kozar, ranč tak z domanje maske gordjavesi, navzauči pa so leko cuj- lo, samo gda gledali pa komenterali tö. Tak je na fašensko smo zvödali, ka na Goričkom nedelo borovo v testau gda pa gda bejlo vino gostüvanje bicujdajo, na Siniki pa rum. »Ta- lau. nače leko davam, delati več »Fašenek« má ne morem,« so za en malo v na glavej štük künjo nutstaupili strina Ilon- s farbastimi ka Braunstein, za štere je nej pantlikami, ka gvüšno bilau, ka leko v tistom prej iz zemlé mrazi doj z bregá pridejo. more vöpriti, Flajsni »küjarci« Éva Balogh Papp pa Gyöngyi Kozar sta dobro testau »Inda smo za fašenski torek ka smo v geomejsili za krofline Na fašenski to do oböda delali, od tretje seni posejali. vöre zadvečerka pa smo v Njegvi gvant krčmau šli. Tam smo se vese- je stari ronjalili do paunauči.« Strina Bi- vi, na lačaj má darna Ilonka so eške tapravli, pantlike, tau ka so na tisti den od slejdnjin je staro, tau je mesau geli pa povödali, ka sta zima. »Lenka« dvej mladi sinčarski vertinji je tö moški, dobro testau zmejslili pa vö- v žensko navrejzali. ravnani, tak Tačas, ka so se kroflinge pa želej hüdoga skaldje pekli, se je lüstvo spa- düha znaurikivalo nazaj v ižo, gde so ranč ti. Lica mata tak fejst kürili. Do tistoga caj- namazana s Kroflinge so se lepau pršikali ta sta Fašenek pa Lenka že tö sajami, zakrita Na konci veselice je prišla prišla z vesi, goslarge so skoro s štrümfami »za kusto repo pa dugi len«, Gorenjoga Sinika, depa sreča- na glavau obrnauli cejli ram. ali laflinami. S kak je tau stara šega, tačas ka li smo najgir goste s Sakalau- Dvej maškari sta staupili na- vsakšim plešeta po vesi pa v sta gor po Soboti nej priplesa- vec, Slovenske vesi pa eške s prej, gde jiva je že čakala etno- cejkar zbérata dare. Sprevaja la do Hiše jabolk, gde jiva je že Šalovec tö. Goričanske ženske loginja Marija Kozar pa se je jiva fudaš, kolena na visko kauli štirideset lüdi čakalo. so za program čüle na Radio- začnilo pogučavanje o indaš- zdigavata. Za té zadvečerak je Sloven- ni Monošter pa eške förtoke nji slovenski fašenski šegaj. Tau vse so leko tistoga zadveska zveza zatok organizerala so s sebov prinesle, vej so se Od Marije smo čüli, ka so bili čerka čüli, šteri so prišli v Hišo Porabje, 22. februarja 2018 5 INIKI jabolk. Pa vidli tö, vej sta pa Fašenek ino Lenka tö cuj bila. Marija Kozar je eške raztomačila, šteri je pravi »tüčen četertek«, kak se računa 40-dnevni post pa zaka se najvekši krščanjski svetek »vüzem« zové. Za konec pa je vsikšoma zaželejla, aj ga ne odnesé grdi, črni »baukaš«, šteri je daubo imé po rimskom baugi Bacchusi. S künje je že sploj denilo, kroflinge pa skaldje so bili že gotovi. Vsikši je rad koštavo dobraute, zvün sladkoga eške šunko z na oli krumplinami. Fašenek pa Lenka sta nej manjastiva bila, vsakšoga sta gorprosila za ples. Kak je cajt taminau, je v ižo staupila bejla skazanca, štera je vsikšoga na obrazi namazala s pepejom. Bila je »Papanica« - vsakši si je Pustni čas v porabskih vrtcih Pust je čas zabave in rajanja. V vrtcih smo se že nekaj časa pred pustom pogovarjali o tem norčavem prazniku. Na fotografijah smo si ogledali različne pustne šeme, jih poimenovali in risali. Izdelovali smo nasmejane klovne in različno pustno dekoracijo za igralnico. Spoznali in utrjevali smo slovenska poimenovanja za barve, preko igre Klovnova frizura. Naučili smo Že zdaj so vse sobe zasedene Skupinska slika v dolnjeseniškem vrtcu se pesmico Krica kraca, deklamacijo Pajac, razposajeno pa smo rajali ob pesmici Vesela maškara. Na pustni torek so se v vrtcu Dolnji Senik zbrali miške, zajčki, vile, super junaki in druge pustne šeme. Sladkali smo se s krofi in z veselim rajanjem preganjali zimo. Ali nam je uspelo? Igra klovnova frizura v monoštrskem vrtcu Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela VESELI PUST V VRTCU ŠTEVANOVCI orek se do paunauči smej plesati Vesele maškare a »Papanica«, stera je vsakšoga namazala s pepejom malo zbrodo na svoje greje, ka bi ma drügi den - na istinsko papanico - plebanoš v cerkvi čelo namazali. -dmFoto: K. Holec Naredili smo pustno povorko in igrali na instrumente ŽELEZNA ŽUPANIJA Pust je čas norčij, zabave, plesa in različnih mask. Tudi v našem Vrtcu Števanovci so na pustni torek, 13. februarja, oživeli princeske, vile, metulji, klovni, čarovnice, zajčki, muce, indijanci, gusarji in gasilci. Na pustni dan smo se v vrtcu pripravljali že prejšnji teden, in sicer z učenjem novih pesmic in deklamacij ter s pustnim plesom in rajanjem. Tudi igralnico smo vzgojiteljice in otroci okrasili s pustnimi okraski in drugimi zanimivimi izdelki. Otroci so v vrtec prinesli čudovite pustne maske in se seznanili s pustnim časom kot časom zabave, veselja, plesa, rajanja in sladkanja s slaščicami. Pustno obarvan dopoldan v našem vrtcu je tako mineval v zabavnem predstavljanju zanimivih pustnih mask, petju slovenskih pustnih pesmic, recitiranju deklamacij, veselem plesanju in rajanju ter tudi fotografiranju pustnih mask. Veselemu pustovanju otrok in vzgojiteljic v našem vrtcu so se pridružili tudi starši in še nekateri drugi, ki so prav tako poskrbeli za to, da nam ni zmanjkalo dobre volje. Vsi skupaj smo glasno prepevali pesmice in z vriskanjem preganjali zimo ter klicali toplo pomladno sonce. Vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Porabje, 22. februarja 2018 V leti 2018 dosta več dugi vikendov mo meli kak lani, zato ka svetki zvekšoga vsi na petek ali pondejlek spadnejo ali en den prej. Tau tö nej baja, če en den ostane na srejdi, za te den mo te edno soboto mogli delati. Zavolo tauga se trno niške ne žaurga, zato ka bar etak, gda so dugi vikendi, lüstvo leko se kama pela ali na kakšni welnes de, ka je gnesden fejst popularno. Tisti, steri na tejm zmišlavate, že zdaj morate rezervirati sobe v hoteli, zato ka za 15. marciuš pa na vüzem so že vse sobe zasedene po hotelaj, kak po cejlom rosagi tak v Železni županiji. Statistični urad od leta do leta vöda te podatke, de se dobro vidi, ka vsigdar je več taši lidi, steri za duge vikende kama dejo. Lani nji je za 6,7 % več bilau kak predlani. Tau tö istina, ka pri nas v Železni županiji so tej podatki nižeši, samo za 2% več sob so rezervirali kak leta 2016. Tau se tö vidi s podatkov, ka v hotelaj v Železni županiji je vleti (junija, julija, avgusta) več družin, ovak pa bola pari pridejo za goste. Dosta je taši, steri prejk različni spletni strani rezervirajo sobe, dapa tej je še itak samo tak frtau, drügi vsi direktno prejk telefona ali po e-maili poiščejo hotele. Največ sob je na dva, tri, dni vödanih, malo je taši lidi, steri na en keden dejo kama. Če za duge vikende škemo kama titi, te mejsec ali še več naprej moramo rezervirati, ovak brezi sobe ostanamo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor obiskal Kosovo Slovenski predsednik Borut Pahor se je na povabilo kosovskega kolega Hashima Thacija mudil na dvodnevnem obisku v Prištini, v okviru katerega se je srečal tudi s slovenskimi vojaki, ki sodelujejo v Natovi misiji. Približevanje Kosova Evropski uniji, nujne reforme, krepitev institucij, vladavine prava in varnostne razmere so bile glavne teme pogovorov v Prištini. Iz Bruslja so sporočili, da je za napredek Kosova, pa tudi Srbije ključen celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki ga predsednik Thaci pričakuje še letos. Jasne evropske perspektive na Kosovu niso dobili, dialog z Beogradom pa je bil prekinjen po umoru srbskega politika Oliverja Ivanovića v Kosovski Mitrovici. Pahor se je pogovarjal o gospodarskem sodelovanju ter predstavil načrte v okviru pobude Brdo-Brioni - vrh bo aprila potekal v Skopju. Vojaki v zakonski boj za višje plače Sindikat vojakov je pripravil svoj predlog zakona o interventnih ukrepih za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske (SV) in ga poslal na vlado. Predsednik sindikata Gvido Novak upa, da bodo poslanci pomagali pri sprejetju. Sindikalni interventni zakon upošteva, čemu vse se morajo vojaki odrekati, je povedal Novak in dodal, da so vse dejavnike ovrednotili in za sedem takih ovrednotenj predlagali dvig vojakove plače za po 60 evrov. Predlagajo tudi druge bonitete, od subvencije vrtca do vojaških popustov v trgovinah. Število pripadnikov SV se stalno zmanjšuje, poklic pa tudi zaradi plače ni dovolj privlačen, da bi pritegnili zadostno število novih kandidatov. Leta 2010 je bilo v SV 7.600 pripadnikov stalne sestave, lani pa le še 6.900. ELIZA NAGY IN GIULIO BRUNETTO NA NATEČAJU »B ROMANCE SREDNJEGA VEKA« Učenca DOŠ Jožefa Košiča Eliza Nagy (7. r) in Giulio Brunetto (6. r) sta se pod mentorstvom učiteljice slovenščine Szilvie Kocsis in učitelja asistenta Nina Gumilarja odzvala povabilu OŠ Grad, ki je že jeseni skupaj z Občino Grad razpisala mednarodni literarni natečaj na temo »Balade in romance srednjega veka«. Spodbuda, da sta graška šola ka Eliza prevedla in s pomočjo in občina razpisali ta natečaj, mentorjev uredila balado Lepa je bila prav gotovo vsem znana Ilonka, Giulio pa balado Welški pripovedka o dobrem zmaju pevci. Kaču, ki mu je zlobni grof dal Podelitev nagrad in priznanj, ukrasti krono. Tako je večina ki je sovpadla s praznovanjem Podelitve nagrad se je zaradi slabega vremena udeležil samo učitelj Nino učencev, ki so sodelovali na natečaju, pisala balade in romance o zmaju Kaču. Vsega skupaj je šola dobila kar 28 prispevkov. Naša učenca sta ubrala slovenskega kulturnega praznika, je potekala v sredo, 7. februarja ob 11. uri, v kulturni dvorani občine Grad. Žal sta dogodek okrnila močno sneženje Nasmejana in ponosna nagrajenca ob prejemu priznanj in nagrad na šoli drugačen način razmišljanja in pisanja. Za osnovo sta vzela madžarska izvirnika – baladi, ki ju učenci berejo v osnovni šoli pri madžarščini: Vörösmarty Mihály: Szép Ilonka in Arany János: A walesi bárdok. Besedili sta najprej iz prvotnega jezika prestavila v »enostavnejšo madžarščino«, potem pa sta ju začela prevajati. Tako je učen- in slabe razmere na cestah, a so učenci OŠ Grad kljub več odsotnim šolam pripravili prisrčen program in razglasitev rezultatov. Kot predstavnik DOŠ Jožefa Košiča sem nagrado prevzel jaz, učitelj asistent iz Slovenije. Predsednica žirije, znamenita pisateljica s kar 25 izdanimi knjigami, Karolina Kolmanič, je pred razglasitvijo dejala, da je razlika med balado in romanco lahko zelo majhna. Res je, da naj bi pri baladah bilo nekoliko več napetosti in bi naj bil konec bolj temačen ali nesrečen, pri romancah pa je konec pomirljiv in je dogajanje bolj vezano na življenje grajske gospode, je bilo ne glede na teorijo včasih prav težko uvrstiti pesem v določeno pesniško vrsto. In vse pesmi so bile še kako izvrstne in odlične. Vsem sodelujočim je iskreno čestitala. Nagrade so podeljevali v dveh kategorijah: posebej kategorija učencev sosednjih držav in posebej kategorija učencev slovenskih šol. Na koncu pa so podelili tudi nagrado absolutnemu zmagovalcu. Prvo mesto v kategoriji sosednjih držav, kjer so poleg Madžarske sodelovale tudi osnovne šole iz Avstrije in Hrvaške, je za državo Madžarsko dosegla učenka Eliza Nagy z balado »Lepa Ilonka«. Priznanje za trud in delo, ki je bilo vloženo v pisanje balade, pa je prejel tudi učenec 6. r Giulio Brunetto. Naj omenim, da se učenec slovenskega jezika uči šele drugo šolsko leto, zato velja še toliko večja pohvala, da se je lotil tega pisanja. Absolutna zmagovalka natečaja pa je postala balada učenke iz 7. razreda OŠ I. Murska Sobota z naslovom »Legenda o goričkem zmaju Kaču«. Učencema Elizi in Giuliu iskrene čestitke, da sta se odzvala vabilu za sodelovanje na mednarodnem literarnem natečaju in sta na ta način zopet pokazala delček dejavnega življenja porabske dvojezične šole. Zagotovo brez pomoči mentorjev ne bi šlo, pa kljub temu morajo biti tovrstne dejavnosti še kako slišane, pohvaljene in podprte tudi s stani javnosti. Naj bo tako še naprej. Obe nagrajeni in pohvaljeni baladi si lahko tudi preberete. besedilo: Nino Gumilar, učitelj asistent na DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik sliki: Nino Gumilar in arhiv OŠ Grad Porabje, 22. februarja 2018 Eliza Nagy: L (Balada prirejena po pesniku Mih 1. Lep lovec čaka na divjad, mim' njega pride deklič mlad. Pa srce njega kar žari, dotikat se dekle želi. 2. Pospremi dekle on domov, kjer stari oča ž njo živi lepou. Na zdravje pijejo do dna, še kralja častit vsakdo zna. 3. Povabi lovec ju k njim, v varaš pred Matjažev spomenik. Se Ilonka z očon veseli, da hitro lovca vid'la bi. 4. V Budi čaka množica, na kralja svojga, vel'kega. Prijezdi kralj iz Avstrije, tam Ilonka sprevidi vse. Giulio Brunetto Balada prirejena po madžarskem avt 1. Kralj Edvard, mlad angleški kralj izpod svoj’ga kopja gleda rad. Ponosen, radoveden je, kako je Wales osvojil zase. 2. Zavzel ga je, podjarmil vse, da pokrajina večja bi postala še. Bo vladal, poveljeval vsem: „Angleški kralj največji je!” 3. Kralj Edvard odjezdi veselo naprej, na gradu Montgomery sprejmejo ga zdej. „Sijaj” za kralja velikega, na mizi ga čaka velika pojedina. 4. A kralj Edvard temu upira se: »Zakaj tako lepo sprejeli ste me? Kot pse napadel, podjarmil sem vse, a vi kot kralja častite me?« 5. So pevce brž poklicali, da kralja bi slavili vsi. »V pozdrav zapojte, radujte se, ker kralja imate, to pomembno je!« 6. Pred kralja pevci pridejo, mu pesem na glas zapojejo: 7 BALADE IN Lepa Ilonka halyu Vörösmartyju: Szép Ilonka) 5. Kralj v bistvu mladi lovec je, ki Ilonki srce očaral je. Dekle dobiva bel obraz, pred njo stoji kraljevi stas. 6. Žalost v Ilonko se naseli, solzave njene lepe so oči. Z očon pojde zdaj domov, na reven dom svoj negotov. 7. Deklič ljubezen žalosti, ji druge več rešitve ni. Oča od starosti umirajo, še mlado Ilonko v grob odvlečejo. 8. Ko kralj spet pride na obisk, pričaka vsepovsod ga mir. Ljubezen ni počakala, Ilonki smrtno rano je napravila. o: WELŠKI PEVCI torju Jánosu Aranyu: A walesi bárdok „Podjarmil nas si, kralj postal, zakaj bi kdo hvalo tebi dal?” 7. „Si ljudstvo naše si pokoril zadušiti hotel si našo kri! In čakaš, da pojemo radostni ti, pozabi, kralj zate vesele pesmi ni!„ 8. Kralj Edvard je jezen hudo postal, cel narod welški s pevci je na grmado poslal. „Ne rabim teh pesmic poslušati zdaj, naj z ognjem zgorijo vsi pevci vekomaj!” 9. Odjezdil domov je na svoj dvor misleč, da se rešil sovražnikovih not. A ko misli se spočit, oditi v svet sanj, se zunaj zasliši glasen direndaj. OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU PODELILI ŠE ENA PRIZNANJA V lanskem šolskem letu so učenci gledališke skupine DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik sodelovali na vseslovenskem natečaju »Vsaka vas ima svoj glas«, ki ga je v mesecu oktobru lani drugič priredila OŠ Sečovlje (prvo leto je bil dogodek na OŠ Muta na Koroškem). Čeprav je od takrat minilo že nekaj časa, in smo v tem šolskem letu že snovali nove ideje za nov natečaj (letos bo prireditev na OŠ Draga Kobala v Mariboru), je prav, da vas seznanimo z rezultatom. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo učencem podelili tudi priznanja za sodelovanje. Na drugem natečaju slovenskih šol »Vsaka vas ima svoj glas« je s svojimi raznovrstnimi narečnimi prispevki sodelovalo 120 učencev in več kot 30 mentorjev iz 16-ih šol. Učenci so v narečju oblikovali skeče in dramske prizore iz vsakdanjega življenja, popisali tradicionalne praznike, pripravo določenih jedi. Dogodek je potekal 12. oktobra 2017, na OŠ Sečovlje. Učenci DOŠ Jožefa Košiča so na njem sodelovali s predvajanim video prispevkom »Sakramen- Posnetek videa, ki je bil posnet v zaselku Sobota na Gornjem Seniku (Foto: Nino G.) ska laž na Gornjem Seniku«, ki je bil odigran in zrežiran v naravi. Čisto enostavno: »Toplega junijskega dne smo se skupaj z učenci odpravili na njivo, polno zelja in posneli kratek video zapis. Res je, da kvaliteta video posnetka ni bila najboljša, a vendar smo samo za natečaj prispevek preuredili tako, da je Fotokopija priznanja, ki so ga dobili učenci DOŠ J. bil skoraj v čis- Košiča ob slov. kulturnem prazniku (Foto: Nino G.) 10. Pred dvorom 500 pevcev glasno doni, kralj Edvard pa skoraj ponori. Straži in godbi da ukaz: „Piščali in bobni zadušite sovražnika glas!„ 11. So bobni in piščali peli na glas, a v Edvardovi glavi še vedno bil je sovražnika glas. Kot kazen za zločin, ki storil ga je, Edvard za vedno zblaznel je. Dogodek je potekal 12. oktobra 2017 na OŠ Sečovlje (Foto: arhiv OŠ Sečovlje) tem gornjeseniškem narečju. Spletna stran Radio Televizije Slovenija je poročala: »Šolsko telovadnico na OŠ Sečovlje sta na zaključni prireditvi natečaja, ko so najboljšim podelili tudi nagrade, napolnila humor in radoživost narečij Štajerske, Koroške, Dolenjske, tržaškega Krasa in slovenske Istre. Slovenski osnovnošolci iz Madžarske pa so pozdrave poslali v video zapisu /…/« Učenci Mate Labric, Čenge Toth, Kevin Takač, Levente Nagy in Eliza Nagy (slednja na posnetku ni nastopala, ker je bil posnet le eden prizor) so si vsi zaslužili velik aplavz in posebno nagrado za sodelovanje. Prav tako hvala Balintu Labricu za snemanje. Predsednica žirije na vseslovenskem natečaju je namreč bila akademikinja, dr. Zinka Zorko, največja poznavalka slovenskih narečij. Z željo, da bi sodelovali tudi letos, smo na šolo tudi letos že dobili vabilo. Kaj bomo posneli oziroma s čim se bomo predstavili tokrat, pa naj bo zaenkrat še skrivnost. Nino Gumilar, učitelj asistent na DOŠ Jožefa Košiča Porabje, 22. februarja 2018 ... DO MADŽARSKE Vsakdo mora dobiti obvestilo o volitvah Državna volilna pisarna je 12. februarja začela pošiljati volivcem obvestila, v katerih jih informira o parlamentarnih volitvah, med drugim o tem, na katerem volišču lahko oddajo svoj glas 8. aprila. Na Madžarskem živi kakih 7,9 milijona volivcev, ki morajo v tednu dni dobiti obvestila. V kolikor jih ne bi dobili, se lahko oglasijo na upravni enoti občine, kjer imajo stalni naslov. Registriranje zamejskih Madžarov, ki imajo dvojno državljanstvo, bo potekalo do 24. marca. Do sedaj se je registriralo več zamejskih volivcev kot kadarkoli prej. V registru je že več kot 340 tisoč takih volivcev, ki nimajo stalnega naslova na Madžarskem. Manjšinci, pripadniki trinajstih narodnosti, se lahko registriramo do 23. marca, s tem izrazimo, da svoj glas hočemo dati narodnostni – v našem primeru slovenski – listi. Listo slovenske manjšine je postavila Državna slovenska samouprava, vodi jo dosedanja zagovornica Erika Köleš Kiss, na drugem mestu je predsednik DSS Martin Ropoš, na tretjem pa članica slovenske samouprave Monošter- Slovenska ves Ilona Bartakovič. Zakonska zveza spet priljubljena med mladimi »Zakonska zveza ni iz mode, mladi se na Madžarskem danes bolj pogumno pripravljajo nanjo in načrtujejo skupno življenje,« je rekla državna sekretarka za družino in mladino Ministrstva za človeške vire Katalin Novak na tiskovni konferenci ob proslavi Kluba mladih družin. Klub je praznoval prvo obletnico akcije »Darilo za mladoporočence«. Državna sekretarka Katalin Novak je izpostavila, da je med letoma 2003 in 2010 drastično – kar za 23 odstotkov – upadlo število porok. Trend se je spremenil po letu 2010, v zadnjih sedmih letih je namreč za 46 odstotkov naraslo število tistih parov, ki so se uradno poročili. 8 ŽE V ROKEJ MAM, KAK TRBEJ... Prejšnji keden, na fašenski torek, so v Števanovci fašenki nej odli, zaman nji je lüstvo tak fejst čakalo. Istina, tau je v vsakšoj porabskoj vesi tak bilau, zvün Gorenjoga Senika, gde sta »Zvezina Fašenek pa Lenka« plesala za kusto repo pa za dugi len. Leko ka fašenki več ne odijo po vasaj, dapa lüstvo se na fašenski torek zato kreda dejva, ranč tak kak gnauksvejta. Tašoga reda fanke pečejo pa okajeno mesau, najbola kučet z repom vred, kak je tau vsigdar šega bila. Šolina Marika, po možej Gmeindl, iz Števanovec tö vsigdar tau küja pa peče na fašenski torek, sploj pa zdaj, ka je že v penziji. - Marika, kak vidim, vi tau staro šego fejst držite še gnesden. »Tau so moji stariške tak delali, ka so na fašenek okajeni kučet tjöjali pa fantje pekli pa dja tau tak držim, pa tau tö, ka gnes nej slobaudno delati.« - Prvin tašo nej bilau, ka bi nej odli kauli po vesi fašenki? »Gnauksvejta so trgé pari odli, ranč nej eden, eden odišo, drügi je prišo, cejli den so odli, večer je pa bal bejo v krčmej. Zdaj je že nej tak kak prvin, te so si dopust vzeli tisti, steri so kaulak odli, zdaj se s tejm že niške ne spravla. Gnesden že lüstvo ne odi vküper, vsakši samo v svojom rami je nutrazaprejti pa fertik, nika je ne briga, samo internet, telefon pa televizija. Zdaj je že strašno, lüstvo se te sreča, če v Varaš dé ali tisti, steri še v cerkev odimo, te kaj malo pripovejdamo pa čöjemo, ka se kaj godi kaulak nas.« - Prvin je tö bilau okajeno mesau na fašenek? »Prvin so v zimi zabadali pa na fašenek so vsigdar tjöjali mesau, potistim je pa že tak post bejo.« zato para nega domanji vsigdar žmaučaj (maslo) - Vi ste rep gornjali na ku- krumčom, ka koli pravijo, dejan v testau, zato ka tak četi, ka ga küjata? bautini pa domanji, tau je so fantje najbaukše. Najpr»Na našom kučati že vin tak kvas, cutjar pa nega gora repa, dapa mlejko vtjüpzmejšam prvin je mati vsigdar pa da goraprejde, te z repom vred tjöjala. vcujdejem djajce pa Moj mauž je te rep melo, pa te tašo rajo najbola rad djo, prvin testau napravim, steje tauga zo pa samo re se lopau zdigne.« sledkar redno okaje- Od koga majo fanno mesau. Dja vcuj k tje tisti lejpi štraf okajenoma mesa še kaulak? krompiče napravim »Tau je od tistoga, kak s tikvinim oljom, tau je pečeš.« je vsigdar tak na feše- Vam se že od tauga nek.« nej trbej bojati, ka - Sto pri vas mesau se ne posrečijo, nedo kadi? dobre fantje, zato ka »Tau pojep dela, zato prakso že mate. ka pravi, če dja ka»Mena že nej trbej dim, te je mesau vsiggledati recepte, vse, dar črno, zato ka po- Šolina Marika, po možej Gmeindl iz Števanovec ka nutra trbej djati, malek trbej kaditi, dja tau že v rokej mam, pa velki odjen napravim, stau pa edno. Bautini so če vidim, kaj nej dobro, te pa tau je nej dobro.« nej taši kak domanji, niši vöpopravim, tau, tisto še - Prvin so z brojcov kadili taši vodeni so, domanji so vcujdejem. Testau je te dopa itak dobro bilau, nej? tak dobri, ka tak na samo bro, če mejsiš pa te dola z »Te so tö nej z brojcov kadili ga leko dješ, tak so žmani.« roke dé testau.« cejli čas, samo naslejdnje - Mesau pa kromče se - Tau ste prajli, ka čas so malo goraličili, aj lejpo goradejejo pa se tjöjajo, mate, zato ka vam nej trbej že delat odti, od steroga leta ste v penziji? »Gda sem petdesetdevet lejt stara bejla, te sem v penzijo odišla, tak ka zdaj že šest lejt sem v penziji. Zdaj v nedelo sem bejla 65 lejt stara, v soboto smo pa krstili malo vnukico, tak ka nagnauk smo svetili vse v Apat hotelu.« - Te šest lejt, ka ste doma, je brž tašlau? »Ranč ne guči, tau je tak brž tašlau, ka človek ranč vpamet ne vzeme. Še sreča, ka zdarvje zato mam, telko ka me koleno malo boli, vejn zato, ka sem krepka.« Vnukico so krstili v števanovskoj cerkvi - Gde ste vi delali? »V židanoj fabriki, dosta pa farbo ma mesau pa dober dapa s fantji je že več dosta lejt, naslejdnje, gda žma.« dela, nej? so go zaprli, te sem sé v Šte- Kromče ste svoje pripau- »Fantje pečti je velko delo, vanovce na fatelep prišla vali? če tau štjemo, aj lejpe pa delat, gde sem stauce šmir»Dosta njiv ne delamo, žmane baudejo. Dobro tes- glinivala. Tau je tö nej leko telko smo pripauvali, ka tau moramo naredti pa delo bilau, cejli den sem nam trbej, če ne dojde, te topla tjöjnja mora biti, aj stala pa se čauvala, dosta si malo vcujtjöpimo. Dapa se testau lopau zdigne. Dja se nej mogo škrabati, zato Porabje, 22. februarja 2018 ka normo trbelo naprajti. Pa te da smo še rame zidali, tisto je tö velko delo bilau. Mi smo prvin tam pri Šolini laknivali, pa gda smo zidali, te sem dja odtistac zajtrik pa obed prejknosila delavcom, te dva mlajša sem ranila, materi trbelo pomagati, tak ka nej čüda, če človeka tü pa tam kaj boli.« - Gda ste zidali ram? »Osemdesettretjoga leta smo ga zidali. Dja sem pri tau rami tö sploj dosta delala, zato ka nej mali ram, sto tau nej delo, ranč ne vej, ka je tau, ka zidati.« - Gda ste začnili delati v židanoj fabriki? »Gda sem vö iz šaule prišla potistim včasin, sprvoga sem se včila, dapa tisto sem tamnjala pa tak sem te v židano fabriko prišla, gde sem več kak tresti lejt delala. Prvin je nej tak bilau kak zdaj, ka če si nej osemnajset lejt star, ne smejš vnoči delati. Kak so me goravzeli, drügi keden sem že vnoči üšla delat, pa te smo še v soboto tö delali. Doma tö vsigdar bilau delo, kokauši, svinje smo meli, kak se že prajla, zidali smo, mlajše sem ranila, tak ka vsevküp je dosta bilau.« - Zdaj te bar malo leko počivate. »Zdaj je dobro, samo zdaj sem že stara gratala pa gnauk me tü boli, gnauk me tam boli.« - Dva sina mata? »Dva sina mam, obadva sta doma, dapa eden že ma družino, edno hčerko, tak ka hvala baugi, nej sem sama v tau velkom rami. Samo telko, ka zdaj dosta trbej tjöjati, dapa itak je veseldje, gda smo tak vküper, najbola pa te, gda je mala vnukica paulek. Tak ka dobro je tau tak, samo aj Baug da še zdravje pa dosta lejt nam tak vküper.« Karči Holec foto: K. H. in osebni arhiv 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 3. NAUVA VÖRA DALA KNIGE V MATERNOJ REJČI Na Slovenskom je prote- človek, emo je dosta živlenj- Tak ali tak pa je sto nücati stantska vöra začnila krep- ske energije pa je vsikdar vö- domanji pa razmeni gezik, ša grtüvati po lejti 1520, držo. Že od prvi dühovniš- zatok je v njem njau dosta svoj vrejek pa je dosegnila ki lejt je čüto simpatijo do nemški rejči. V svojom pisapetdeset lejt kisnej. Ta re- protestantske vöre, kisnej je nji je vöpokazo svojo mišleformacija je bila tista, nje pa naturo tö, zatok v šteroj so začnili pisati leko povejmo, ka je slovensko literaturo na biu prvi pravi slovenšurko, gratala je redna ski pisatel. književna produkcija. Trubar je biu konzerIstina pa je, ka je slüžila vativen človek, lübo skoro samo cerkvenim pa je prausne lidi ino potrejbam, zatok ka jim želo, aj se obrabi leko vörnicke šteli, nijo Törkov, gladi pa poslüšali pa spejvali v šatringe. Nej pa jim maternoj rejči. Slovenje priporačo rabuk, ščina je gratala knjižni štere so se vsikdar žagezik, v njej se je kisnej lostno končale. Želo začnila narajati prava jim je dati včenjé, ka literatura. aj bi leko šteli vörske Tistoga ipa so proknige. Večkrat je dojtestanti napisali ali spiso svojo lübezen do dojobračali molitve, Slovencov, šteri majo katekizme, biblijske prej pravico do svoje pripovejsti pa pesmi, luteranske cerkve. predge ino teološka piPrimož Trubar je veksanja. Na začetki svoji ši tau svoji pisanj z knig so svoja mišlenja nemške pa latinske Primož Trubar je za nas eške gnesden »oča dojspisali v nemškoj rejči obračo, depa je slovenske knige« rejči, Adam Bohorič emo originalne tekste pa je napiso prvo slovensko grato ortodoksen luteranec. tö, na priliko »Prauti zidagramatiko v latinskom gezi- Vöro je razmo kak socialno nji prauškarski cerkva«. V ki. Najbliže pravoj literaturi pa moralno škér za pobauk- tom po spomini dojspiše, so bile pripovejsti ali pesmi šanje žitka, vsikdar je brodo kakšo je bilau lüstvo na Sloiz Svetoga pisma, štere so praktično. venskom srejdi 16. stoletja, mele velko umetniško vrej- Un je biu tisti, šteri je s svoji- zmejs pa guči prauti vörskodnost. ma »Katekizmom« ino »Abe- mi gibanji »štiftarov«, šteri Začetnik pa najbole glaven cedariumom« v leti 1550 so steli zidati nauve cerkve človek slovenske protestant- dau nadrukniti prvivi dvej na bregaj, gde se je prej Maske književnosti Primož slovenski knigi. Na našo rija skazala. Trubar kak proTrubar se je naraudo leta rejč je dojobrno cejli »Nauvi testant je biu sigurno prauti 1508 v dolenjskoj vesnici zakon«, s Staroga zakona pa toma, tau pa je napiso v svoRaščica v paverskoj pa mli- Davidove žoltare. Zvün toga jom poznanom štiluši. Misli narskoj držini. Na več mej- je vödau eške več katekiz- je prejkdavo prausno ino staj se je včiu, s protestan- mov pa vküppostavo regule razméno, s kratkimi stavki. tizmom se je oprvin srečo protestantske cerkve. Zvün Primoža Trubara, štepri püšpeki Petri Bonomi v Za svoje litere je odebro ri je gvüšno biu najvekša fiTrsti. Grato je plebanoš pa oprvin takzvano »gotico«, gura slovenskoga protestanvikar, vseposedik pa je pred- kisnej pa »latinico« - kak na tizma, ne smejmo pozabiti go prauti zidanji cerkva pa Nemškom. Emo je ejkstra drügi pisatelov. Sebastijan češčenji svetnikov. Zavolo znamenja za slovenske li- Krelj je vödau samo dvej toga je mogo večkrat be- tere »č«, »ž«, »š« (šumevci), knigi (»Mlašeča biblija« pa jžati, leta 1548 je odišo na depa je je nej redno nüco. »Postila slovenska«), de je Nemško. Zaman se je povr- Za fundament slovenskoga pa sploj vöpopravo litere pa no kak slovenski superin- knjižnoga gezika je vöodeb- gezik. Znamenja za sloventendent (prejdjen cerkve), ro svoj dolenjski domanji ske litere je konzekventno so ga pá vözagnali. Do smrti guč vu vesnici Raščica, če nüco, eške nauve je nutje biu predgar v nemškom rejsan ništerne nauve teo- vpelo. Svoj gezik je očisto varaši Derendingeni. rije pravijo, ka se je odlaučo germanizmov pa z njega Trubar je biu eden posaben za varaški guč Ljubljane. vönjau dolenjske posabno- sti, tak je bliže prišo h knjižnomi geziki, šteroga bi vsi Slovenci bole razmili. Rana smrt ma je nej dopistila, ka bi grato velki gramatičar. Gvüšno, ka je edno od najbole glavni del protestantiz- ino gramatik, biu je eden sami, šteri je nej dühovnik biu. Njegve »Zimske vörice«, v šteraj oprvin dojspiše regule slovenskoga gezika, so napravlene po minti latinske gramatike. Duga lejta je biu ravnatel edne ljubljanske šaule ino kak humanistično vönavčeni človek je emo čütenje, ka bi se mogo spravlati z gezikom. V svoji knigaj dojspiše, kak erični so slavski narodi (med njimi slovenski) pa gde vse živejo. Njegve misli so vrejek protestantskoga slovenskoga čütenja, oprvin pa piše o tom, ka Dojobrnauti Sveto pismo je bilau najvekše so vsi Slovenci protestantsko delo - napravo ga je Jurij Dalmatin gnaki po krvi, ma napravo predgar Jurij geziki pa zgodovini. Pri piDalmatin, gda je v nem- sanji je Bohorič ponüco Truškom Wittenbergi leta 1584 barove pa Dalmatinove litev 1500 knigaj vödau cejlo re, vöpopravlene od Krelja. na slovensko obrnjeno Sve- Zatok so toj pisavi kisnej, v to pismo. S tem je postavo cajtaj Franceta Prešerna takši gezikovni ino literar- dali ime »bohoričica«. ni fundament slovenskoga V poeziji, pripovejstaj pa gezika, šteroga so se držali dramatiki 19. ino 20. stoleteške dugo po konci reforma- ja je austo živ spomin na cije, vse do razsvetljenstva Trubara pa drüge reforma(felvilágosodás) ino roman- tore, na njine konflikte s katike, gda se je začnila nara- toličani ino na zgodovinske jati prava, estetsko vrejdna cajte, v šteraj so se trüdili književnost. Cejlo slovensko za postavitev slovenskoga Sveto pismo je lekar najvek- gezika na pravo mesto v ši rezultat reformacije, vej je cerkvi. Pisateli v svoji delaj pa Dalmatin mogo v svojo simpatizerajo s protestantmaterno rejč prejkspisati skim gibanjom, šteroga so cejlo dühovno, pripovedno na silo dojspotrli absolutispa eške pesniško mauč Bib- tični habsburški velikaši. lije. V svojom predgovori v Uni so tö nej pozabili, ka nemškoj rejči je dojspiso, so bili batrivni protestantka so Slovenci en tau veuki ski predgarge tisti, šteri so slavski narodov s svojim ejk- slovenskoma človöki dali stra dialektom, zavolo toga knige v roké pa tak njegvi so dosta vrejdni. gezik postavili v red drügi Škonik Adam Bohorič se kulturni evropski gezikov. je zvekšoga spravlo s pisa-dmnjom abecednikov, slovarov Porabje, 22. februarja 2018 10 Murska Sobota: I. Vanekov večer v letu 2018 ČLOVEKOVE PRAVICE NA KITAJSKEM: STANOVANJE, DELO IN HRANA Dolgoletni novinar, urednik, dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, rektor zasebne univerze na Kosovem, dr. Uroš Lipušček, je bil gost/predavatelj na prvem letošnjem Vanekovem večeru v Murski Soboti s temo Kitajsko stoletje? Avtor izjemno dobro obiskanega predavanja živi že več let na v znamenju Združenih držav Amerike, je zdajšnje v znamenju Kitajske, največje države na svetu. Kitajska se razvija na vseh področjih in uspešno sodeluje z največjimi svetovnimi gospodarstvi. Očiten je tudi napredek v standardu, kajti Kitajci že dolgo ne delajo za skodelico riža, marveč za dostojno plačilo, kar že nekaj Uroš Lipušček o kitajskem stoletju in Marjan Šiftar, povezovalec pogovora Kitajskem, kjer je njegova partnerica Meta Lokar lektorica za slovenski jezik na pekinški univerzi. Glede na dosedanje izkušnje, med drugim je objavil več strokovnih knjig, sodi časa čutijo evropska podjetja, ki so zaradi nizke cene dela prenesla proizvodnjo na Kitajsko. Sicer ne tajijo, da prek 20 milijonov prebivalcev še živi v revščini, kar pa namera- Odlično obiskan letošnji prvi Vanekov večer v Murski Soboti Lipušček med odlične poznavalce Kitajske. Pogovor je vodil podpredsednik Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar. Kitajsko stoletje? Vprašaj na koncu stavka je odveč, tak je lahko povzetek dveurnega pogovora o, rečeno najbolj posplošeno, Kitajski. Kajti, kakor je bilo minulo stoletje vajo v nekaj letih spremeniti in večini omogočiti dostojno življenje. Kitajska je komunistična država in takšna, vsaj sedanji oblastniki, tudi po zadnjem kongresu, trdijo, da bo tako še naprej. Ne razmišljajo o demokraciji, podobni evropski, ampak poudarjajo, da sedanja politična ureditev zagotavlja vsestranski razvoj in dvig življenjske ravni vseh prebivalcev. Zato poudarjajo, da je pri uveljavljanju človekovih pravic najpomembnejše, da imajo prebivalci delo, stanovanje in hrano. V zelo kratkem času so uspeli izboljšati kakovost življenja v velikih mestih, kjer je bilo skoraj nemogoče dihati ob nekaterih urah, ker je bil zrak tako močno onesnažen. Uroš Lipušček je dejal, da se je onesnaženost v Pekingu, kjer živi, v enem letu zmanjšala za 73 odstotkov. Kitajska vlaga velike vsote denarja v razvoj znanosti, v nove tehnologije, ki na nekaterih področjih že prekašajo najbolj razvite države Evrope in ZDA. Zgovoren primer so, denimo, akumulatorji za električne avtomobile. Razvili so tehnologijo, ki zagotavlja tisoč prevoženih kilometrov, izpraznjene baterije pa se napolnijo v nekaj minutah. Če je temu res tako, so po zdaj znanih podatkih močno prehiteli evropsko avtomobilsko industrijo, ki vlaga veliko denarja in napora za podoben rezultat, kot so ga kitajski strokovnjaki, če drži, kar je povedal Lipušček, že dosegli in je v množični rabi. Na Kitajskem dosti vlagajo v stanovanjsko gradnjo in infrastrukturo, v moderne avtoceste in hitre železniške povezave. Železniška proga, ki jo gradijo med Pekingom in Šanghajem, naj bi omogočala hitrost 1000 kilometrov na uro, medtem ko 300 ali 600 kilometrov na uro ni nobena redkost. (Ob teh podatkih se lahko dobesedno zgrozimo v Sloveniji, kjer več kot desetletje poslušamo, kako zapleteno je graditi 25 kilometrov železnice. Kaže, da še težje kot tedaj, ko je France Prešeren pisal, da se bliža železna cesta, z Dunaja...). Ena prednostnih nalog Kitajske je njeno odpiranje v svet in sodelovanje z vsemi zainteresiranimi državami, tudi s Slovenijo. Najmočneje je Kitajska gospodarsko, predvsem finančno povezana z Združenimi državami Amerike. Zelo si prizadeva tudi za sodelovanje z evropskimi državami in ne prikriva želje, da ostane Evropska unija močna skupnost za neke vrste ravnotežje z Združenimi državami Amerike. Vzpostavlja tudi takoimenovano „svileno pot“ (verjetno zato, ker je Evropa dobila svilo iz te države), ob kateri bo 67 držav iz treh celin: Azije, Evrope in Afrike. Uroš Lipušček je opozoril tudi na nekaj problemov, s katerimi se ubada Kitajska, in sicer je na prvem mestu staranje prebivalcev, kar je posledica ukrepov izpred let, ko je imela družina največ enega otroka. Zanimivo je tudi, da je na Kitajskem mnogo več moških kot žensk, zato mladeniči poskušajo privabiti dekleta iz številnih držav. Po novem omejitev rojstev na Kitajskem ni več, vendar se rodnost samodejno še zmanjšuje z višjim standardom prebivalcev. Ernest Ružič Foto: T. Milanov PUSTNO POPOLDNE Slovenska narodnostna samouprava Števanovci je 10. februarja popoldne organizirala pustno prireditev v kul- žarskimi pesmimi in tudi z zanimivim plesom, ki so ga poimenovali Ples medvedov. Program je bil zelo bogat. turnem domu. Prireditev smo malo povezali tudi s slovenskim kulturnim praznikom. V nadaljevanju so se otroci oblekli v različne pustne šeme, ena družina se je oblekla v družino Kremenčkovi (družina Flintstone). Maske so bile zelo zanimive. Predstavili so se: pikapolonica, princesa, gasilec, klovn, Zorro, čarovnica ... Žirija jih je ocenjevala in najboljši so dobili nagrade. Potem se je začel ples in veselje. Našo prireditev je obiskal tudi gospod Boris Jesih, generalni konzul v Monoštru. Dvorana se je napolnila, upam, da so se vsi dobro počutili. Najlepša hvala vsem nastopajočim. Agica Holec predsednica Zato smo povabili Ljubiteljsko gledališko skupino Zgrebaše iz Pečarovcev in tudi ženske pevke iz Budincev. Pridružili so se učenci DOŠ Števanovci, prvi razred je recitiral dve slovenski pesmi in zapel pesem Čuk se je oženil ter zaplesal Pingvinov ples. Na koncu so nastopili učenci iz drugih razredov z mad- Porabje, 22. februarja 2018 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 23.02.2018, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Otroški počitniški program: Op! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Gospod je moj pastir, 16.25 Zlata dekleta (I.): Drugo materinstvo, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Mednarodni dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Tišina morja, francoski film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PETEK, 23.02.2018, II. spored TVS 6.15 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Alpsko smučanje - kombinacija: slalom, 7.40 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 8.40 Hokej na ledu - prvo polfinale (M), 11.00 Deskanje na snegu - akrobatski skoki, finale (Ž), 12.05 Biatlon - štafeta (M), 13.50 Hokej na ledu - drugo polfinale (M), 15.30 Umetnostno drsanje - ženske, prosti program, 17.25 Alpsko smučanje - kombinacija: smuk (M), 18.20 Alpsko smučanje - kombinacija: slalom (M), 19.15 Deskanje na snegu - akrobatski skoki, finale (Ž), 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Peta veja oblasti, koprodukcijski film, 23.05 Zvezdana: Razsvetljen in neprilagojen, 23.45 Nocoj v Palladiumu, 0.30 Ema 2018: predizbor, 2.20 Glasbeni spoti, 3.20 Zabavni kanal, 3.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Deskanje na snegu – paralelni veleslalom, 5.30 Olimpijski park SOBOTA, 24.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Mateja Svet, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mame: Služba, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar, 17.45 Poskusiva znova, britanska nadaljevanka, 18.10 Sladko življenje z Rachel Allen: Evropske sladice, 18.40 Ozare, 18.45 Miriam: Papirnati zmaj, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Ema 2018, finale, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Smrt v Sarajevu, bosanskohercegovsko-francoski film, 23.50 Profil, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal SOBOTA, 24.02.2018, II. spored TVS 5.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Smučarski tek - 50 km (M), skupinski start, 9.00 Alpsko smučanje - ekipna tekma, 11.00 Deskanje na snegu - big air, finale, 11.30 Deskanje na snegu – paralelni veleslalom, 13.10 Hokej na ledu (M), tekma za tretje mesto, 15.40 Alpsko smučanje - ekipna tekma, 17.10 Smučarski tek - 50 km (M), skupinski start, 18.20 Deskanje na snegu – paralelni veleslalom, 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Umori na podeželju (XVIII.): Pretrgana veriga, britanska nanizanka, 22.35 Derren Brown: Apokalipsa, 23.25 Aritmični koncert - Prismojeni profesorji bluesa, 0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, 4.00 Glasbeni spoti NEDELJA, 25.02.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčina skrivnost, risanka, 10.00 Džamila in Aladin, otroška nanizanka, 10.35 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Vest, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.10 Praznik, francoski film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Na vrh, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Varuška, slovenska nanizanka, 20.30 Modna hiša Velvet (IV.): Pret-a-porter, španska nadaljevanka, 21.45 Zgoraj brez, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Fidel Castro - človek in mit, kanadska dokumentarna oddaja, 23.55 J. S. Bach/E. Elgar: Fantazija in fuga v c-molu, BWV 537, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal NEDELJA, 25.02.2018, II. spored TVS 5.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Hokej na ledu (M), finale, 7.50 Smučarski tek - 30 km (Ž), 9.20 Bob štirised, 11.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 11.55 Zaključna slovesnost, 14.00 Hokej na ledu (M), finale, 16.50 Umetnostno drsanje - revija, 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Pjongčang 2018, dokumentarni film, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.30 Avtomobilnost, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Ema 2018, finale, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, 3.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 26.02.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Evropske sladice, 10.35 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 NaGlas, 12.15 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Papež sprememb? 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Operne arije: Baritonist Marko Kobal, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Kam je šla ura, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer: Svetlana Makarovič in Madžarski nacionalni ciganski orkester Sánta - Kata, Katalena, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 26.02.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.20 Svet stav, dokumentarna oddaja, 10.25 Dobro jutro, 13.00 Ljudje in zemlja, 14.10 Avtomobilnost, 15.00 Mesto, ki se ozira v nebo, igrano-dokumentarni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Nancy na ljubo, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Čudogozd: Čudotrgovina, igrane domišljijske zgodbe, 19.10 Animiranka: Volk in lisica na motorju, animirana pravljica, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Svetovni popotnik: Vodnik po mestu: Mumbaj, 20.55 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 21.50 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.55 Kadar se sloni tepejo, ameriška dokumentarna oddaja, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 27.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Obzorja duha: Vest, 12.15 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio City, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Kalimero: Duh, risanka, 15.40 Čudogozd: Čudotrgovina, igrane domišljijske zgodbe, 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Gorivo, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Pletilni stroj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma (V.): Žarek upanja, avstralska nadaljevanka, 20.55 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Spomini: Janez Žmavc, dokumentarna oddaja, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal TOREK, 27.02.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.15 Village Folk - Ljudje podeželja: Hrana za prihodnost, dokumentarna serija, 9.45 Slovenski magazin, 10.25 Hišica v preriji (VIII.): Nancy na ljubo, ameriška nadaljevanka, 11.10 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 14.35 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 15.35 Svetovni popotnik: Vodnik po mestu: Mumbaj, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Svetla prihodnost, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, Porabje, 22. februarja 2018 OD 23. februarja DO 1. MARCA 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Opus 1, plesna miniatura 2014: Brina, 19.05 Mulčki: Vsaj malo ljubezni, risanka, 19.10 Mulčki: Predvolilni boj, risanka, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Cesarstvo rdečega zlata, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja: Podjetje GOAP, 21.30 Akcent: Umetna inteligenca, 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 23.20 Glasbeni spoti, 0.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 28.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom, 11.45 Umetnost igre, 12.20 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Franci Pivec, 14.35 Duhovni utrip: Gospod je moj pastir, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dinotačke: Kar je bilo odprto in zaprto, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Nebesa bodo počakala, francoski film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal SREDA, 28.02.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.45 10 domačih, 10.35 Hišica v preriji (VIII.): Svetla prihodnost, ameriška nadaljevanka, 11.40 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 14.15 Dober dan: Iz mariborskega studia, 15.15 Vikend paket, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Nepozaben božič, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Vse najboljše za rojstni dan: Moj rojstni dan, risanka, 19.05 Profesor Pustolovec: Tam na daljnem severu, poučna oddaja za mlade, 19.25 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Večni princ, portret Janeza Mejača, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Vlado Kreslin, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Ugrabljeni, ameriški film, 0.50 Glasbeni spoti, 1.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 01.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.15 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Akcent: Umetna inteligenca, 14.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Podjetje GOAP, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost: Študentska formula, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Slovenski parlament kamen, 18.05 Zu: Zu gre v višave, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Primer Barschel, nemška miniserija, 1.00 Ugriznimo znanost: Študentska formula, oddaja o znanosti, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal ČETRTEK, 01.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.20 Med valovi, 10.00 Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje prof. dr. Albin Pintar, 10.40 Hišica v preriji (VIII.): Nepozaben božič, ameriška nadaljevanka, 11.25 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 14.40 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Divja zver, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Oddaja za otroke in mlade, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Nova Zelandija iz zraka, ameriška dokumentarna oddaja, 20.45 Avtomobilnost, 21.20 Trgovski potnik, iransko francoski film, 23.20 Big band RTV Slovenija in Boško Petrović, 0.05 Glasbeni spoti, 1.05 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti Brinovka na Goričkem TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Ko slišim za ptico brinovko, se zmeraj spomnim na Balado Srečka Kosovela: V jesenski tihi čas/ prileti brinjevka/ na Kras.// Na polju/ že nikogar več ni,/ le ona/ preko gmajne/leti. /In samo lovec ji sledi...// Strel v tišino;/ droben curek krvi;/ brinjevka/ obleži,obleži.// Kako krut je moral biti lovec, da je ubil tako lepo ptico? Lahko pa se je pesnik odločil, da ustvari kraško balado, in balada se mora končati, kot se je življenje brinovke. (Pišem o isti ptici, z različnima poimenovanjima: kraško - brinjevka; uradno in zdaj - brinovka). Te lepe ptice se s hladnejšega severa pomikajo proti jugu, kjer je več hrane, in tako jih vidimo tudi na Goričkem (fotografija je iz Peskovec), v Porabju in še kje. V naših krajih se skoraj zagotovo ne more zgoditi Kosovelova Balada. (eR)