kočevske
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Stanovanjska zadruga da ali ne
Letnik II., št. 2 Petek, 8. 3.1985
V decembru lanskega leta je Stanovanjska zadruga Kočevje sprejela sklep, da preneha sprejemati nove člane. S sklepom je seznanila Izvršni svet občine Kočevje ter družbenopolitične organizacije. Predsedstvo OK ZKS Kočevje je zato v januarju 1985 imenovalo predsedstvo problemske konference o zadružni gradnji z nalogo, da čim prej pripravi gradivo in izhodišča za problemsko konferenco. Na dveh delovnih sestankih je predsedstvo problemske konference o zadružni gradnji pripravilo gradivo oziroma izhodišča za razpravo, ki bo potekala v Zvezi komunistov do 12. 2. 1985, ko bo izpeljana problemska konferenca.
Zadružna stanovanjska gradnja je organizirana in usmerjena gradnja individualnih stanovanjskih hiš. Graditelju nudi organizirano zbiranje dokumentacije za gradnjo, skupno nabavo materiala, nasvete s področja gradbeništva ter mu omogoči hitrejšo gradnjo. V pripravah na gradnjo pa občana informira o možnostih in pogojih gradnje na določenih področjih ter o načinu financiranja.
V občini Kočevje je bilo že nekaj stanovanjskih zadrug. Stanovanjska zadruga Kočevje, ki sedaj deluje, se je najbolj razmahnila, saj se v njenem okviri|ygradi 149 stanovanjskih hiš. Pri delovanju
te stanovanjske zadruge pa so se pojavili problemi, ko ni bilo na razpolago dovolj parcel in tudi večina OZD ni nudila pomoč svojim delavcem pri izpolnjevanju pogojev za ta način gradnje. Primer, kako naj OZD pomaga delavcem pri zadružni gradnji, sta DO Lik Kočevje in Posestvo Snežnik Kočevska reka, ki na ta način uspešno rešujeta stanovanjsko problematiko svojih delavcev. Kljub temu pa težko rečemo, da je individualna stanovanjska gradnja usmerjena, saj nimamo pregleda nad številom hiš, ki se gradijo ali so že zgrajene, gradnja v Stanovanjski zadrugi Kočevje pa je razdrobljena. Z individualno stano-
	
IZ VSEBINE:	
• Aktualna vprašanja	
S Inovacije	* 3
• Iz oči v oči	3
• lz krajevnih skupnosti	4
• Iz dejavnosti organizacij in društev	4—5
S Kultura	6
• Šport in rekreacija	7
• Zanimivosti v besedi in sliki	8
S Delegatska priloga	
	
vanjsko gradnjo je potrebno nadaljevati, vendar se morajo urediti naslednja vprašanja:
1.	V letošnjem letu pristopamo k izdelavi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1986—1990. V planskih aktih občine, krajevnih skupnosti, SIS materialne proizvodnje in v OZD je potrebno opredeliti tudi individualno stanovanjsko gradnjo. V občinskih dokumentih in dokumentih krajevnih skupnosti in SIS pa je potrebno opredeliti lokacije za individualno stanovanjsko gradnjo, vrste gradenj, komunalno opremljanje in obveznosti posameznih udeležencev z roki izvedbe posameznih del.
2.	Zadružna stanovanjska gradnja naj bi praviloma bila na zaokroženih parcelah. Tak način gradnje je potrebno vzpodbujati. To pa pomeni, da morajo biti parcele vnaprej pripravljene. Kljub vzpodbujanju tega načina gradnje pa ne bi smeli zavirati gradnje na več lokacijah, saj je potrebno pozidati tudi področja, ki so v zazidalnem načrtu predvidena za pozidavo. Upoštevati pa je potrebno prazen prostor, ki ga je potrebno ponovno naseliti.
3.	Usmerjanje in vzpodbujanje individualne stanovanjske gradnje morajo spremljati ugodnosti, ki pa so lahko različne:
— v usmerjeni stanovanjski gradnji na eni oziroma dveh lokacijah hkrati, bi morali ustvariti pogoje za hitro gradnjo. To bi dosegli z ugodnejšimi pogoji pri najemanju posojil v OZD, Samoupravni stanovanjski skupnosti in Ljubljanski banki;
Dvajset let kasneje
V letošnjem letu mineva dvajset let, odkar so se občani odločili, da s samoprispevkom zgradijo potrebno sodobno poslopje osnovne šole v Kočevju.
Gradnja je potekala od leta 1965 do 1968, in sicer v treh etapah. Z izgradnjo šole so bili tudi razrešeni prostorski, organizacijski in drugi problemi sodobnega pouka.
In kako je danes, dvajset let kasneje?
Pred nami so vzniknili isti problemi: utesnjenost, neenakost delovnih in drugih pogojev, ponovno premišlianje o večizmen-skem pouku, iskanje trenutnih rešitev z uvedbo pouka v razpadajočih prostorih zgradbe nekdanje gimnazije itd.
Nehote se poraja vprašanje, ali je sedanje razreševanje družbeno tako pomembnih problemov pravilno?
— usmerjanje gradnje na podeželju v bližini obratov OZD ter pozidave ostankov parcel, ki so v zazidalnem načrtu predvidene za pozidavo. (Tudi tej obliki gradnje je potrebno omogočiti organizirano zadružno gradnjo). Usmerjanje gradnje pod navedenimi pogoji je možno samo ob opredelitvi usmerjene stanovanjske gradnje v planskih dokumentih nosilcev planiranja. Predvsem je potrebno opredeliti možnosti odprtja novih lokacij, ki so pogoj za planiranje v OZD, Samoupravni stanovanjski skupnosti in LB.
4. Zagotoviti se mora strokovnost gradnje. Graditelje je potrebno izobraževati in seznanjati z novostmi v gradbeništvu. Prav tako je potrebno v pripravah obča--nov na gradnjo le-te pripraviti za namensko varčevanje, jih informirati o lokaci-
jah in pogojih gradnje, vrsti gradnje, financiranju in nudenju drugih strokovnih nasvetov. V to dejavnost bi se lahko vključilo Društvo GIT Kočevje.
5.	V dosedanji zadružni gradnji ni bilo enotnega nadzora, kar ima za posledico neenotne pogoje kot tudi neenotno izvajanje del. Pri nadaljnji zadružni gradnji bi morali nadzor poenotiti.
6.	Strokovna dela v zvezi z zadružno gradnjo so izvajali zadružniki sami, redko pa OZD. Mnenja smo, da bi te naloge lahko prevzela Samoupravna stanovanjska skupnost ali druga delovna skupnost oziroma OZD, ki organizira zadružno gradnjo za svoje delavce. Samoupravno organiziranost pa bi zadružniki vodili sami. Ta dejavnost bi se lahko financirala iz članarine ali z delom prometnega davka.
7.	Organizirala naj bi se ena stanovanjska zadruga, ki bi imela več enot. Enote bi se po določenem času razformi-rale. Enoto bi vodili zadružniki sami ob pomoči OZD in SIS.
Predsedstvo problemske konference predlaga, da se prično aktivnosti za ustanovitev nove stanovanjske zadruge, ter da se poskuša preko obstoječe Stanovanjske zadruge Kočevje zapolniti vrzel v prehodnem obdobju in tako omogočiti organizirano stanovanjsko gradnjo.
Cilj zadružne gradnje v občini Kočevje bi moral biti usmerjanje gradnje na določenem prostoru, nudenje pogojev za hitro usmerjeno gradnjo individualnih hiš ter informiranje potencialnih graditeljev o pogojih in načinih gradnje ter oblikah financiranja.
Urban DOBOVŠEK
Ob dnevu žena
Od druge mednarodne konference žensk socialistk v Koben-havnu je preteklo 75 let. Tedaj je bil na predlog Klare Zetkin sprejet sklep, da postane 8. marec mednarodni delavski praznik — dan žena. Do danes se je vloga žene v svetu bistveno spremenila. Z razvojem človeške družbe se je iz stoletnih okov osvobajala tudi žena. Izborila si je politične pravice, pravico do državljanstva, volilno pravico, pravico do zaposlovanja, izobraževanja, načrtovanja družine, pravico do opravljanja javnih funkcij, pravico, da tudi svobodno izbirajo zakonca in da sklepajo zakonsko zvezo po svobodni volji.
Seveda pa v svetu ni povsod tako. V naši samoupravni socialistični družbi ima žena enake pravice kot moški. Vendar to še ne pomeni, da pravice zagotavljajo enakopraven položaj žene v vsakodnevnem delu in življenju. Veliko ovir je še iz preteklosti, ki jih ni mogoče premagati niti danes in tudi jutri še ne. Zato je tudi prav, da se ob praznovanju dneva žena zavemo pomena praznika, ki nam mora biti vzpodbuda v premagovanju vsega tega, kar ženo onemogoča, da v svojem delu in življenju uresničuje že izbojevane pravice.
Ni dovolj, da se ob tem prazniku zadovoljimo le s čestitko in pozornostjo. Potrebno je tudi kritično oceniti naše življenje in v prihodnje ugotovljene slabosti odpraviti.
Uredništvo

koetvsu •
novice
			
fr,		fr,	DJ
aktualna
vprašanja
Lokalna mladinska delovna akcija »Titov park«
V	občini Kočevje je že tradicija O K ZSMS organiziranje lokalne mladinske delovne akcije. Tako je bilo do sedaj izvedenih že devet L MDA, katere so delovale na nerazvitih področjih KS Struge, Predgrada, Vas-Fare.
V	letošnjem letu bomo po programu OK ZSMS izvedli L MDA v samem mestu Kočevje. Dokončno bomo uredili Titov park, po katerem nosi akcija tudi ime.
Ker vemo, da se na L MDA, ki bo potekala v mestu, mladinci iz Kočevja ne bodo odzvali v dovolj velikem številu, smo stopili v stik z mladimi iz pobratenih KS v Baru, Prokuplju, Kočanih, Više-gradu in novega Zagreba. Tako naj bi bila v letošnjem letu akcija sestavljena iz brigadirjev vseh republik. Vsako mesto bo zagotovilo deset brigadirjev, kar pomeni, da bo L MDA štela šestdeset brigadirjev. Pričela naj bi se
1.	julija in končala 21. julija.
V	tem času morajo biti opravljena sledeča opravila:
—	izkop, zasutje in postavitev robnikov ob peš poteh
—	izkop in zasutje igrišča
—	postavitev klopi
—	izkop in postavitev kanalizacije
—	napeljava električnega omrežja
—	postavitev doprsnega kipa tov. Tita
Center za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Kočevje je že evidentiral možnega kandidata za komandanta in traserja akcije. Oba bosta sodelovala pri pripravi celotne dokumentacije, ki je potrebna za uspešno izpeljavo L MDA. Pripravljen je tudi okvirni program interesnih dejavnosti. Le ta naj bi vseboval:
—	športna srečanja
—	obisk v OZD
—	ogled Baze 20
—	ogled filmskih predstav
—	pohod na Mestni vrh
—	glasbeni večeri
Da bi se udeleženci LMDA počutili kar najbolj prijetno, smo planirali tudi stike z domačini in brigadirji. OO ZSMS, ki so ustanovljene na terenu KS Kočevje-mesto bodo občasno priskočile na pomoč, ter tako pripomogle k hitrejši realizaciji vseh nalog in medsebojnemu sporazumevanju, kar je eden izmed ciljev vseh MDA. Seveda ste vabljeni še vsi občani da se nam pridružite, v kolikor boste imeli v tem obdobju vsaj nekaj časa.
Marko Glavač
Uredniški odbor obvešča delovne ljudi in občane, da je glasilo resnično namenjeno vsem gospodinjstvom v občini. Če posamezna gospodinjstva glasila iz takih ali drugačnih razlogov ne bi prejela, naj se obrnejo na sedež svoje krajevne skupnosti.
Kam gre naša stanarina
To vprašanje si pogosto zastavljajo stanovalci v družbenih stanovanjih, čeprav dobijo hišni sveti vsako leto globalni plan delitve in porabe stanarine, ki ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Dvakrat letno dobijo tudi pregled porabljenih sredstev, s katerimi neposredno razpolagajo skupnosti stanovalcev.
Zaključki iz okrogle mize o pripravništvu naj bi bili vodilo za nadaljnje delo Foto: Marija .lelenovič
Okrogla miza o pripravništvu
Že v prejšnji številki Kočevskih novic smo vas obvestili, da bo organizirana okrogla miza o pripravništvu in mentorstvu. Organiziral jo je svet za družbenoekonomske odnose pri OK ZSMS Kočevje 8. februarja v sejni sobi OK ZKS. Nanjo se je odzvalo 54 vabljenih kadrovskih delavcev, pripravnikov, članov P OK ZSMS, predsednikov OO ZSMS, članov predsedstva OS ZSS, predstavnik SIS za zaposlovanje in drugi.
Uvodne besede in potek razprave na okrogli mizi je podal in vodil Jože Štefančič, član predsedstva OK ZSMS. Poudaril je, da vloge, ki naj bi jo imel pripravnik v OZD, ko pride s študija, ne jemljemo povsod resno tako kot je opredeljeno po zakonih. V današnjem času, ko vse gradimo na osnovi kvalitetnih kadrov, ki so pogoj za perspektivnejši razvoj, ne smemo dovoliti, da bi kadrovska politika stihijsko tekla dalje.
Nujno je pripravnika, ko prične opravljati pripravniško dobo, usmeriti v delo, ki ga bo kasneje opravljal in na osnovi tega pripraviti njegov program pripravništva. Po uvodnih besedah tov. Štefančiča so besedo prevzeli pripravniki, kateri so opisali potek pripravništva v njihovi sredini. Videti je bilo, da je le manjšina tistih, ki imajo to področje urejeno. (Melamin, ZKGP-GG). V razpravo so se vključili tudi ka-
Za praznik žena bo proslava v Šeškovem domu'. Pripravili jo bodo otroci in tovarišice iz Vzgojno varstvene organizacije Kočevje v sodelovanju z osnovno šolo in glasbeno šolo v Kočevju. Proslava, ki je namenjena vsem ženam, materam, borkam in družbenopolitičnim delavkam, bo v petek, 8. marca ob 17. uri.
Razpis
Za vložitev prošenj za delno nadomestilo stanarin
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje poziva vse imetnike stanovanjske pravice, ki imajo nizke dohodke, da na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS 26/84) vložijo prošnje za delno nadomestitev stanarine na obrazcu »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« (Obrazec 8,40).
Obrazec kupijo v knjigarni Državne založbe Slovenije v Kočevju in ga izpolnijo ter dajo potrditi po navodilih, ki so priložena obrazcu. Nadomestitev stanarine se bo obračunala za vse upravičence od 1. januarja 1984 dalje, če bo izpolnjena in potrjena vloga oddana na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje, Ljubljanska c. 19/1 do vključno 6. maja 1985.
Vloge, ki bodo oddane po tem roku, bodo obračunane s prvim v naslednjem mesecu.
Pravice do delne nadomestitve stanarine imajo družine in posamezniki, pri katerih dohodek zaposlenega ne presega 55 % in vzdrževanega člana družine 43 % od povprečnega čistega mesečnega dohodka v SRS v minulem letu. Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko znaša ta za leto 1984 din 27.750,00. Vzorčni izračun pravice do delne nadomestive stanarine je bil objavljen v 3. štev. »Kočevskih novic« dne 31. 1. 1985.
Dodatna pojasnila dobijo upravičenci pri delovni skupnosti strokovnih služb SSS, Kočevje, Ljubljanska c. 19/1 ali po telefonu 851-394 (tov. Popovičeva).
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Prehod na avtomatsko obdelavo podatkov o stanovanjskem fondu in avtomatska obdelava stanarin sta omogočila, da bodo v kratkem na Medobčinskem računalniškem centru v Kočevju izdelali nov program, ki bo omogočal izdelavo podrobnih planov prihodkov in odhodkov za vsako hišo posebej. Poglejmo, kako bo izgledal tak plan. Za primer bomo vzeli družbeno stavbo na Ljubljanski cesti št. 7.
drovski delavci iz OZD in predstavniki usmerjenega izobraževanja. Podkrepili so razpravo z nekaj konstruktivnimi predlogi, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so iskali preveč opravičljivih (tudi neopravičljivih) vzrokov in bodo v prihodnosti morali bolje zagristi v to področje. Po triurni razpravi smo prišli so skupnih zaključkov okrogle mize, ki naj bi bili vodilo za nadaljnje delo:
—	problematiko pripravništva bo ocenila vsaka delovna sredina (nosilci OO ZSMS in OO ZS);
—	stremeti moramo h kvalitetnejšemu planiranju, zlasti razvoju dela OZD, s čimer so dani pogoji kadrovskemu planiranju;
—	čas pripravništva in način izvedbe mora biti opravljen v skladu s programom, ki je postavljen v začetku pripravništva;
—	obvezno je treba organizirati usposabljanje mentorjev in izvajalcev del s pripravnikom ter urediti finančno stimuliranje;
—	čas trajanja pripravništva in nagrajevanje pripravnikov je treba izvajati po zakonu;
—	stremeti moramo k temu, da se pripravnik v času pripravništva usposablja za delovno mesto, na katerega bo kadrovan;
—	strokovne izpite moramo izvajati v skladu z zakonom in obenem zagotoviti pravilni sestav komisije;
—	zagotoviti moramo sodelovanje s štipendistom v času šolanja in prakse ter
—	aktivirati klube štipendistov.
Obliko dogovarjanja kot je okrogla miza bomo v prihodnosti organizirali še za druga pereča področja.
Marko Glavač
Plan stanarine za leto 1985
Skupnost stanovalcev: Ljubljanska c. 6 Hiša: Ljubljanska c. 6
Revalorizirana nabavna vrednost (RV): 24,757.077 din (1. 1. 1985)
Starostna kategorija: 51—60 let (zgrajena 1930)
I. PRIHODKI SKUPAJ
din 253.672
1.	stanarina (6 stanovanj)	183.772
2.	najemnina (Ljudska knjižnica)	69.900
II. ODHODKI SKUPAJ	din 253.672	Struktura 100 %
1. Amortizacija (0,6 % od RV)	148.542	58%
2. Funkcionalni stroški	35.007	13,8 %
3. Stroški civilne zaščite	2.537	. 1 %
4. Stroški upravljanja	29.933	11,8%
5. Neposredno vzdrževanje v skupnosti stanovalcev (normativno za kategorijo		15,4 %
51-60 let = 20%)	39.065	
6. Vzajemno vzdrževanje v okviru SSS (= ostanek po pokritju postavk odhodkov 1 do 5)
Obrazložitev odhodkov:
1.	Amortizacija se obračuna po zakonskih predpisih in po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje in znaša za leto 1985 0,6 % od revalorizirane nabavne vrednosti hiše.
2.	Funkcionalni stroški predstavljajo obvezno zavarovanje objekta, stroške SDK, bančne stroške in obresti na najete kredite.
3.	Stroški civilne zaščite znašajo stroške za civilno zaščito v hiši in soseski.
4.	Stroški upravljanja predstavljajo stroške hišne samouprave, materialne stroške za delovanje strokovnih služb SSS, stroške inkasa stanarine, članarino Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in 30 % sredstev za brutto osebne dohodke delavcev strokovnih služb SSS po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela.
5.	Delež sredstev za neposredno vzdrževanje v skupnosti stanovalcev je odvisen od starostne kategorije objekta in doseganja ekonomske stanarine. Višino določa zbor uporabnikov skupščine SSS z letnim planom, ki se sprejema na podlagi planov hišnih svetov.
6.	Vzajemno vzdrževanje v okviru SSS se realizira po letnem planu, ki ga sprejme zbor uporabnikov skupščine SSSS in zajema velika popravila in adaptacije stanovanjskih hiš. Za ta popravila je treba praviloma pridobiti gradbeno dovoljenje ali priglasiti dela na Oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Kočevje.
Kočevje, dne
Odbor za graditev, prenovo
in gospodarjenje skupščine SSS občine Kočevje
Kaj nam pove gornji primer? To, da nizka stanarina zagotavlja le bedno gospodarjenje s hišo! Prve štiri postavke odhodkov so fiksni stroški, ki jih ni mogoče zmanjševati, skupnost za stanovalce bo sama razpolagala z okrnjenimi sredstvi, o vzajemnem vzdrževanju pri večjih popravilih pa ni govora. Tudi amortizacija, ki bi morala biti obračunana v višini 1 % od RV, ne zagotavlja enostavne reprodukcije, torej velikih konstrukcijskih prenov in nadomestne gradnje. Ta primer kaže, zakaj se toliko govori o potrebi prehoda na ekonomske stanarine.
D. O.
Koordinacijski odbor, ki pri predsedstvu OK SZDL Kočevje deluje na področju urejanja odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, je 6. februarja pripravil sprejem za predstavnike verskih skupnosti na področju občine Kočevje. Poleg članov odbora in predstavnikov verskih skupnosti so se sprejema udeležili tudi (fredstavnaiki skupščine občine in Socialistične zveze delovnega ljudstva.
katmfci m
—-------------------------------novice------------------
Inovacije — temeljni kamen razvoja
Ce bi želeli danes na kratko oceniti položaj inovacijske dejavnosti v gospodarstvu kočevske občine, bi bila ocena takale: Izredno veliko možnosti je za uvajanje te dejavnosti, toda v večini delovnih organizacij, razen nekaterih izjem seveda, teh možnosti ne izkoriščajo.
Občinski komite ZK in druge družbenopolitične organizacije so že pred časom dale več pobud, ki naj bi prispevale k širitvi inovacijske dejavnosti. Letos bo komisija za inovacijsko dejavnost OK ZK pripravila dva posveta na to temo. Prvi bo aprila, drugi pa jeseni. Sicer pa
lahko za razvoj te dejavnosti največ storijo v delovnih organizacijah. Število izumov in koristnih predlogov je izredno tesno povezano s tem, kako vodstvo delovne organizacije gleda na to. Praksa kaže, da tam kjer vodstvo (ne gre le za direktorje, ampak predvsem nižji
vodstveni kader) temu ni naklonjeno, tudi izumov in izboljšav ni in seveda obratno.
Med kočevskimi delovnimi organizacijami po razvitosti inovacijske dejavnosti izstopata predvsem dve: Melamin in LIK. O inovativni dejavnosti v Melaminu smo že pisali, zato tokrat opišimo kako ta proces poteka v Lesni industriji Kočevje. V tem kolektivu so se z inovacijami pričeli resneje ukvarjati pred dvema le-
Mi med seboj
V	internem glasilu OBROČ, ki ga občasno izdaja 00 ZSMS delovne organizacije INKOP Kočevje, je bila objavljena mini anketa med delavci, ki so se vključili v njihovo sredino pred nedavnim. Objavljamo odgovore dveh delavcev.
ČAVLOVIČ OLGICA Doma sem iz občine Pri-jedor. V Kočevje sem prišla spomladi leta 1984.
Nameravam ostati in postati občanka Kočevja.
Moj prvi vtis je, da sem prišla v sredino prijateljev. Izredno sem se bala težav zaradi jezika in ker sem bila sprejeta začasno.
Začetne težave sta mi pomagali prebroditi sodelavki Marica Kordiš in Slavka Ruparčič, ki sta mi bili svetovalki. Prve dni sta govorili z mano v slovenskem in hrvaškem jeziku. Tako sta mi pomagali premostiti nepoznavanje slovenskega jezika.
Tudi ostali v remontu so bili zelo potrpežljivi z menoj in jih imam za svoje prijatelje.
V	tem obdobju me je vznemirilo sporočilo o kritičnem zdravju moje mame in negotovosti ali jo
bom še videla živo. Pravice do dopusta nisem imela. Toda organi samoupravljanja so mi omogočili, da sem jo obiskala. To mi je veliko pomenilo. Na delu nimam nobenih težav; trudim se, da bi bilo delo čimbolj e opravljeno.
TRPIN STANE Doma sem iz Kočevja. V delovno organizacijo INKOP sem prišel iz DO IT AS, kjer sem delal skoraj sedem let kot vodja konstrukcijske grupe za kiper prikolice. Končal sem višjo šolo fakultete za strojništvo v Ljubljani leta 1976.
Na osnovi objavljenih potreb po delavcih sem bil 15. 10. 1984 sprejet v DO INKOP kot vodja razvojnega oddelka. V novi sredini se dobro počutim. Glede na dosedanje izkušnje in spoznanja ter
ob primerjavi z DO ITAS, kjer sem prej združeval delo, opažam, da so tukaj odnosi in prijateljstvo med delavci ter velika volja do dela izredno dobri. To je pomembno za na-daljni razvoj in s tem tudi obstoj DO INKOP.
Že na začetku sem opazil, da kadrovska zasedba v tehničnem sektorju ni zadovoljiva. Delovna organizacija, ki ne vlaga v razvoj, ki ne skrbi za razširitev in posodobitev proizvodnega programa ter ne spremlja tehnoloških napredkov, nima perspektive v svojem delu. Za nadaljnji razvoj delovne organizacije je velikega pomena pravilno vodena proizvodnja ter poslovna politika.
XXX
Anketa mladinskega internega glasila ni imela namena opraviti raziskav in analiz. Prisluhnila je stiski in željam ljudi, ki so prišli v novo delovno in življenjsko okolje.
torna in do danes so zabeležili prav lepe uspehe. Lani so Likovi inovatorji dali 14 koristnih predlogov, od katerih so jih realizirali 12. Ekonomski efekt teh izboljšav je znašal 4 milijone dinarjev. Morebiti se komu to ne bo zdelo veliko, toda ali si lahko zamislite še preprostejši način kako priti do dohodka z delom, kot je ta? Po drugi strani pa te izboljšave uporabljajo tudi letos in jih bodo prihodnje leto, to pa ni več »tako malo«. Inovatorjem so za predloge izplačali 360.000 dinarjev, kar je sorazmerno lepa nagrada, čeprav v Liku že ugotavljajo, da inflacija načenja tudi pravilnik o nagrajevanju inovatorjev. Po njihovem mnenju jih bo treba v prihodnje boljše nagrajevati.
Kdo so inovatorji? Zanimivo je, da so inženirji oziroma visokoizobraženi ljudje v manjšini, največ predlogov je prišlo iz vrst kvalificiranih delavcev in to iz vseh tozdov razen enega, približno enako število.
Delavci inovacije največkrat predlagajo sami, za njih pa skrbijo tudi preko natečajev. Lani so razpisali dva in odziv je bil zadovoljiv. Tudi letos bo nekaj natečajev, prvi bo razpisan marca, inovatorji pa bodo skušali rešiti tehnološki problem v Tikovem tozdu v Podpreski. Pobude za iskanje izboljšav dajejo tudi priprave dela v posameznih tozdih. V Liku menijo, da so glede inovativne dejavnosti šele na začetku, saj se ubadajo z vrsto tehnoloških problemov, in katera rešitev je lahko cenejša in boljša kot domača? Potrebe po inovacijah najbolj čutijo pri tehnologiji sušenja lesa, tu bi se po
eni strani dalo veliko prihraniti po drugi pa izboljšati kvaliteto lesa. Strokovnjaki se ne morejo zediniti kateri način sušenja je boljši, naravni ali umetni, po mnenju poznavalcev stvari pa bo po vsej verjetnosti prevladala neka vmesna rešitev, ki pa jo bodo morali šele izdelati.
Vsekakor je mogoče reči, da je vzpon inovativne dejavnosti v Liku tudi posledica odločne podpore vodstva kolektiva. To potrjuje naslednji primer. Vodstvo enega izmed Likovih tozdov inovativni dejavnosti ni naklonjeno in iz tega tozda ni bilo niti enega koristnega predloga.
Miran Čupkovič
Program sodelovanja občin Dolina pri Trstu in Kočevje v letu 1985
V začetku februarja sta se v Dolini pri Trstu sestali delegaciji obeh občin in sprejeli program sodelovanja za leto 1985.
Analiza izvedbe programa sodelovanja za preteklo leto je pokazala, da je bil program realiziran v celoti ter tako prispeval k poglabljanju stikov med občani obeh občin. Zato lahko služi kot dobra osnova programa sodelovanja tudi v prihodnje.
Skupno stališče obeh delegacij je bilo, da mora biti program racionalen in v okviru materialnih možnosti obojestranskih nosilcev sodelovanja. Iz programa izhaja, da se bosta uradni delegaciji srečali na obeh občinskih praznikih, 4. maja na Majnici — občinskem prazniku občine Dolina in 3. oktobra — občinskem prazniku občine Kočevje. Na področju športa je dogovorjeno vključevanje posameznih sekcij na turnirjih v Dolini in Kočevju, kakor tudi na tradicionalnih prireditvah in trim akcijah. Odprta pa je tudi obojestranska možnost organiziranja priprav in treningov za posamezne športne ekipe. Izmenjava na kulturnem področju bo potekala med KUD Fran Venturini in KUD Kostel v okviru kulturnih organizacij občine Kočevje. Sodelovanje šol bo potekalo z izmenjavo srečanj pedagoških delavcev in učencev. Na področju gospodarstva se bo v letošnjem letu poleg kmetijstva vključila tudi DO OPREMA. Ugodno ocenjujemo sodelovanje med organizacijami in društvi, ki se bo nadaljevalo tudi v tem letu. Novost v programu sodelovanja pa bo »Štafeta miru«, ki bo prišla 27. aprila v Kočevje iz občine Dolina pri Trstu.
V letošnjem letu se pričakuje še povečan obseg dopisovanja in obiskov posameznih občanov obeh občin, med katerimi si stiki prerasli že v iskrena prijateljstva.
Jože Lindič
(IZ OČI V OČI
D
Spoznajmo jih
šali pogoje za delo in da bi nam v ta namen nakupili razne strojne pripomočke, s čimer bi odpadlo toliko ročnega dela«.
Db praznovanju dneva žena smo se odločili, da vam v tej stalni r,|briki na kratko predstavimo delo treh tovarišic iz Kočevja.
ŽAGAR NEVENKA je rojena L 11.1945 v Adlešičih. Že enaidvajseto leto dela v Tek-stilani, trenutno kot vodja kuhinje. Ima sina, starega 19 Jet, in hčerko, staro 15 let, ni°ž je zaposlen na Itasu. stanovanjski problem ima resen, saj 'sta z možem dogradila hišo.
»Tu v kuhinji nas je trenutno zaposlenih 5 delavk. Pred kratkim smo imeli razpis za eno izpraznjeno mesto kuharice, vendar kot kaže za ta Poklic ni zanimanja, saj prijav za zasedbo ni bilo. Dnevno pripravimo okoli 500 mahe. Delo opravljamo z vese-hem, pa vendar prejemamo na kvaliteto hrane vse več Pripomb. Zaradi tega smo velikokrat užaloščene, ker ni v naši moči, da bi mogle vplivati na izboljšanje. Namreč vse več materialov, iz katerih pripravljamo hrano, je Poprej zamrznjenih in razumljivo je, da iz manj kvalitetnih materialov ni mogoče Pripraviti kakovostne hrane.
Sicer pa bi ob dnevu žena želela, da bi naša družba bolje poskrbela za mladi rod, predvsem v pogledu možno-
sti za izobraževanje, zagotavljanje delovnih mest, reševanje stanovanjskih potreb in podobno. Želim, da bi v svetu vladal mir, da bi bilo manj nasprotij med narodi in da bi te reševali po mirni poti. Delavkam želim veliko delovnih uspehov, nam kuharicam pa, da bi nam izbolj-
Stanka Menard rojena 18. 5.1956 v Šalki vasi pri Kočevju. Je poročena in ima dva otroka v starosti 10 in 5 let. Mož dela v Melaminu. Družina stanuje v Turjaškem naselju v Kočevju. Tovarišica Stanka se je izučila za poklic prodajalke in vseskozi dela pri Mercatorju v trgovini Hrana.
»Poklic prodajalke me je veselil že od otroških let, toda v zadnjem času sem nad delom vse bolj razočarana. Delo je naporno, predvsem pa premalo cenjeno. Prodajalec v naši trgovini zasluži borih 23 tisoč dinarjev (drugod še toliko ne) in če k temu dodam še deljen delovni čas ter delo ob sobotah, je povsem na dlani, da ne morem biti zadovoljna. (To je tudi odgovor vsem tistim, ki se sprašujejo, zakaj prodajalec ni vedno razpoložen in nasmejan.)
Pred leti smo v naši trgovini, upoštevajoč potrebe in želje potrošnikov, uvedli neprekinjen delovni čas. Pri tem bi bilo vse v redu, če bi trgovi-
na po svoji urejenosti ustrezala času. Potrebno bi jo bilo razširiti in s tem nam prodajalcem omogočiti boljše pogoje za delo, potrošnikom pa nuditi boljši pregled nad blagom in seveda kakovostnejšo in hitrejšo postrežbo. Sicer pa menim, da je trgovina v mestu dobro razvita, saj nekateri podatki govore, da je v Kočevju 0,60 m2 površin na prebivalca, medtem ko znaša republiško povprečje le 0,26 m2. Za razliko od nekaj let poprej, ko je primanjkovalo določenih vrst blaga, je danes mogoče kupiti vse, opažam pa, da primanjkuje denarja. Če bodo cene rasle tako neusmiljeno naprej, me tudi samo skrbi, kako bo to prenesel družinski proračun. O vsem tem se veliko govori
in piše, vendar prave rešitve še vedno ni.
Ob Dnevu žena želim vsem kupcem boljši jutri«.
MARINKA ŠKORJANC je rojena 28. oktobra 1938 v Kosovski Mitroviči. Po rodu je Slovenka. Oče — napredno usmerjeni delavec, komunist, je bil preganjan, zato se tudi družini ni godilo bolje. Je poročena in ima dve hčeri v starosti 26 in 18 let. Starejša je že poročena. Mož je zaposlen na Glasbeni šoli Kočevje.
»V pisarni delam odkar sem pri Zidarju, t. j. od leta 1960. Najprej sem opravljala razna pisarniška dela na TOZD Strojni obrati, od leta 1963 pa delam v računovodstvu DSSS. Čeprav sem opravljala najrazličnejša dela (blagajničarka, saldakon-tistka, likvidatorka) lahko rečem, da je to delo monotono, nerazgibano, predvsem pa premalo cenjeno. Pogoji dela so danes, ko imamo vrsto pripomočkov za delo in še posebno, ko smo obnovili delovne prostore, mnogo boljši kot so bili nekoč. Grdo bi bilo, če bi se o tem izrazila drugače. Reči pa je potrebno, da je zaradi številnih predpisov in še posebno, ker se ti hitro menjavajo, delo
zahtevnejše. Vendar se človek vsemu privadi. Z delom sem zadovoljna. Moti pa me, da delo v gradbeništvu še vedno ni izenačeno s pogoji dela in z možnostjo enakega zaslužka v drugih delovnih
organizacijah. To pa je danes izredno pomembno, saj cene in življenjski stroški naraščajo izredno hitro. Sprašujem se, kako bo mladi rod reševal svoj eksistenčni razvoj, če se bo tako nadaljevalo.
Ob dnevu žena želim, da bi se na tem področju obrnilo na bolje, da bi v svetu vladal mir in sožitje med narodi, delavkam — materam, ženam povsod po svetu pa želim, da bi živele človeka vredno življenje.«
V.	Mavrin
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Iz Strug
V	Strugah se je lani po nekaj desetletij trajajoči stagnaciji pričelo hitreje razvijati kmetijstvo. V povezavi s TOK Kmetijstvo Kočevje so se trije večji kmetje lotili modernizacij kmetij. Dograjeni so bili trije novi hlevi s 110 stojišči. Hlevi so že napolnjeni z živino. Letos bodo v Strugah uredili vsaj še eno usmerjeno kmetijo. Kot kaže se bodo letos struški kmetje lotili tudi pridelovanja silirane krme, tako da bodo zgradili tudi dva ali tri silose. V Strugah so dobri pogoji za pridelovanje silažne koruze, resen korak naprej na tem področju pa bo kot kaže storjen šele letos.
XXX
V	Strugah so lani končno pričeli graditi večnamenski objekt, o katerem se pogovarjajo že nekaj let; v njem naj bi bila pošta, šola in prostori krajevne skupnosti. Gradnja pa je že v samem začetku spet zastala. Najprej je projektant s projektom zamudil več kot pol leta, nato pa se je izkazalo, da v Strugah nikakor ne bi mogli zbrati potrebnih 28 milijonov dinarjev, kolikor naj bi veljala gradnja, saj je v blagajni krajevne skupnosti le 7 milijonov. Čakanje bo gradnjo seveda še dodatno podražilo. Zato se bodo dokončno odločili, kaj storiti z večna-
Iz Kočevja
Politični aktiv * krajevne skupnosti je nedavno tega razpravljal o preoblikovanju krajevne skupnosti. Ustanovljen je bil 5-članski odbor, ki naj bi izdelal predlog za preoblikovanje. Možnosti so tri: Kočevje naj bi razdelili na tri krajevne skupnosti ali celo šest, tretja možnost pa je, da bi krajevna skupnost ostala taka kot je. Ko bo predlog izdelan, bo pripravljena javna razprava.
XXX
Krajevna skupnost Kočevje bo v kratkem dobila nove prostore v zgradbi, kjer je sedaj poročna dvorana in dvorana krajevne skupnosti. V novih prostorih bo mogoče
menskim domom, potem ko se bo sestalo vodstvo krajevne skupnosti s predstavniki kočevskega izvršnega sveta.
XXX
Slabe ceste in nerazvitost telefonskega omrežja sta dve poglavitni težavi Strug. V celi krajevni skupnosti imajo le dober kilometer asfalta ter le nekaj telefonskih priključkov. Pošta je sicer pripravljena urediti avtomatsko telefonsko centralo in napeljavo, a problem je prostor. Pošta naj bi ga dobila v novi večnamenski stavbi, ki je še ni in tudi nič ne kaže, da bo kaj kmalu zgrajena.
XXX
V minulem letu je pričela oživljati tudi vas Polom. Na novo sta bila urejena dva hleva, oba oba kmeta pa sta pričela z delom lani, ko sta dobila v najem družbena zemljišča. V Polomu je namreč večina zemlje v družbeni lasti. Elektriko Polom ima, problem pa je voda. V Strugah so pripravljeni pomagati, da bi tudi ta zaselek dobil dobro pitno vodo, vendar zaenkrat še ni jasno, kako naj bi ta pomoč konkretno izgledala. Za sedaj prebivalci Poloma uporabljajo kapnico. Vsekakor pa je razveseljivo, da se je tudi ta doslej zapuščen in zaraščajoč predel kočevske občine pričel hitreje razvijati.
delo bolje organizirati, svoje prostore pa bo dobila tudi civilna zaščita. Za ureditev novih pisarn blagajna krajevne skupnosti ne bo dodatno obremenjena, saj bo prostore, iz katerih se bodo izselili stanovalci, uredila stanovanjska skupnost.
XXX
Na sestanku delegacije krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti v občinski skupščini so delegati sklenili, da bodo skupščini predlagali, naj se odlok o odvozu smeti razširi tudi na Mahovnik. Tam je v zadnjih letih zraslo veliko naselje individualnih hiš, tako da je vključitev v mestni komunalni sistem postala nujnost.
Iz Kostela
V tej krajevni skupnosti so v minulih letih zgradili vrsto novih vodovodov za manjše vasi v zgornjem delu kostelske doline. Sedaj pa je na vrsti obnova centralnega vodovoda za Faro, Vas, Pirče, Petrino in Grivac. Ta vodovod je bil zgrajen 1.1956; salonitne cevi so v tridesetih letih popolnoma dotrajale. Zaradi izgub ob vsaki večji napaki cele vasi ostanejo brez vode. Zato je obnova nujna. Seveda krajevna skupnost za kaj takega nima denarja, pa tudi drugih virov ni. Zato je vodstvo krajevne skupnosti podprlo predlog, da bi novi samoprispevek, o katerem se že nekaj časa razpravlja, namenili obnovi vodovoda. V kolikor samoprispevka ne bo, ne vidijo možnosti, da bi zbrali dovolj denarja vsaj za najnujnejša popravila centralnega vodovoda.
XXX
Krajevna skupnost Kostel že desetletja tesno sodeluje s sosednjo krajevno skupnostjo Brod na Kolpi. Zadnja skupna akcija, ki so se je lotili lani, je bila zagotovitev
telefonske napeljave za vas Kuželj. Ta vas, ki sicer stoji na slovenski strani Kolpe, bo vključena v novo telefonsko centralo, ki jo bodo postavili v Brodu na Kolpi.
XXX
Značilnost Kolpe v zgornje-kolpski dolini so jezovi. Zal je v minulih desetletjih večina že propadla, s tem pa se je pričel spreminjati tudi vodni režim. Zato sta se območni vodni skupnosti Slovenije in Hrvatske, ki skrbita za Kolpo, odločili obnoviti vsaj nekaj jezov. Lani je bil tako obnovljen jez pri Ma-ljenci, ribiči so- s prostovoljnim delom pomagali obnoviti jez v Dolu, popravili pa naj bi še jez pri Kužlju. S tem se bo vsaj malo ustalil vodni režim Kolpe, ki bi sčasoma, če jezov ne bi obnavljali, postala hudourniška reka, v spodnjem toku, v Beli krajini pa bi popij avljala. Povečan rečni pretok pa je močno škodil tudi ribam, zlasti plemenitejšim vrstam.
Miran Čupkovič
bMi m
--------novic«--------
Iz dejavnosti AMD Kočevje_______________
Koliko telefonskih priključkov več v novi zgradbi PTT — Kočevje
PTT med potreba možnostmi
V Podjetju za ptt promet Ljubljana in v Območni SIS za ptt promet Ljubljana ocenjujejo, da bodo ob koncu iztekajočega se srednjeročnega obdobja načrtovana vlaganja v razvoj ptt dejavnosti uresničili le polovično. Vzroke za to gre iskati predvsem v neuresničenih predpostavkah, na katerih je temeljil sedanji srednjeročni program razvoja ptt prometa na območju ljubljanske regije in Cerknice in ki so zapisane v samoupravnem sporazumu o temeljih plane.
Delo z mladino
V polletnih počitnicah je AMD Kočevje organiziralo brezplačne tečaje z zaključnimi izpiti iz poznavanja prometnih predpisov za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem.
Prijavljeno je bilo 79 šoloobveznih otrok v starosti nad 13 let. Tečaj je uspešno zaključilo 33 otrok. Vsi so opravili tudi zaključni izpit. Ostali prijavljeni so postopoma odstopili; k izpitom bodo raje pristopili takrat, ko bodo stroške krili starši.
Za uspešno sodelovanje v preteklih letih je AMD Kočevje 7. 2. 1985 prejelo priznanje Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje.
Tečaji za voznike
Tečaj za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, E, in KT bo zaključen v začetku marca.
Naslednji tečaj bo v drugi polovici marca. Prostih je še nekaj mest.
Na področju Kočevske Reke bo organiziran tečaj za krajane KS Kočevska Reka. Pričetek tečaja je predviden v začetku aprila.
Vodstvo krajevne skupnosti je pred kratkim pripravilo z osnovno šolo Vas-Fara sporazum, po katerem bodo poslej dvorana in športni objekti ob šoli na voljo vsem krajanom. Ta sporazum bo zlasti koristil kulturno-špor-tnemu društvu, ki ga v kostelski dolini pravkar ustanavljajo.
Članstvo in ugodnosti
V	letu 1984 je bilo včlanjenih v društvo 24 % lastnikov osebnih vozil, registriranih v občini Kočevje. Tako je društvo doseglo glede na procent peto mesto med devetdesetimi društvi v Sloveniji. Včlanjenih je bilo 881 avtomobilistov, 5 članov brez vozil, 2 motorista in 91 članov podmladka. Članstvo se obnovi ob izteku veljavnosti izkaznice.
V	letu 1985 so enotni kriteriji višine članarine in ugodnosti za vse člane Avto-moto zveze Slovenije oziroma Jugoslavije, včlanjenih v matičnih društvih. Letna članarina je za avtomobiliste 700.00 din, motoriste 490.00, za člane brez vozil 360.00 din in podmladek 25.00 din.
Član prejme izkaznico z 11 kuponi, članski priročnik, pomanjšano avtokarto Slovenije, nalepko YU in člansko nalepko, redno pa prejema tudi Moto revijo, ki izide vsak mesec.
Članske ugodnosti so: brezplačni prevoz do 500 km v prometu poškodovanega vozila, kreditno pismo za potovanje v inozemstvo, tehnične usluge (brezplačne ali po ceniku za člane) v bazah AMZS, od 5 do 30 % popust v kempib in posameznih gostiščih ter hotelih (spiski objavljeni v Moto reviji) in 10 % popust pri sklenitvi zavarovanja vozila. Navodila so izpisana na kuponih. Matično društvo si državljan izbere po svoji presoji. Včlanitev lahko opravi v enem izmed društev ali na sedežu AMZS.
Na začetku tega srednjeročnega obdobja je bilo predvideno in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana tudi dogovorjeno, da bodo
cene za ptt storitve rasle vsaj usklajeno z rastjo cen proizvodov in drugih storitev, da bodo 20 odstotkov od vrednosti telefonskega im-
Pogled v preteklost
Zgodovina roških gozdov
Slika roške žage v letu 1928, ki je natisnjena v teh Kočevskih novicah, bi morala biti objavljena že ob članku o roški žagi v prejšnji številki. Nič pa ni narobe, če jo objavljamo šele sedaj, saj je bila roška žaga pomemben mejnik v izkoriščanju roških gozdov. Ogromni gozdni kompleksi se dolgo časa niso izkoriščali za pridobivanje lesa, kajti še takšno bogastvo lesa ni nič pomenilo, ker ga ni bilo moč poslati na trg. Šele gradnja železnice na Dolenjsko in kasneje v Kočevje (1893) je omogočila prevoz lesa in dejansko sprožila velike sečnje roških gozdov.
Vsi roški gozdovi so bili do zemljiške odveze v letu 1848 v lasti veleposesti Ausperg. Prebivalci vasic na Rogu so imeli pravico do lesa za svoje potrebe v gozdovih v okolici vasi, po letu 1855, pa so
postali tudi lastniki teh gozdov. Večji del gozdov na Rogu je bilo okrog leta 1850 še v pragozdni obliki, saj so v njih le redkokje pridobivali pepeliko in nabirali kresilno gobo. Predvsem pa so gozdovi enako kot še danes služili za lov divjadi, ki pa jo je bilo bistveno manj kot danes, kar dokazujejo ohranjeni podatki o odstrelu vseh vrst živali.
Leta 1793 so že prvič izmerili lesno zalogo gozdov. V tem letu so namreč začeli graditi železarno na Dvoru pri Žužemberku, pa so morali oblastem dokazati, da je na Rogu dovolj lesa za pridobivanje oglja, ki ga je potrebovala ta železarna. Gozdove so v ta namen sekali na golo in iz lesa skuhali oglje ter s smreko pogozdili poseke. Tedaj posajene smrekove gozdove srečamo ob roški cesti na
njenem najbolj strmem delu že na novomeški strani Roga. Železarna na Dvoru je delovala do 1891. leta in do tega časa so posekali na golo in pogozdili okrog 1200 ha gozda.
Večji del roških gozdov se do začetka obratovanja roške žage ni sekal. Sečnje so se začele šele v letu 1895. Te so do leta 1928 zajele ca 7500 ha roških gozdov. Sečnje niso bile enakomerne tako kot sekamo danes; sekali so predvsem debela drevesa bukve in jelke. Bukve je bilo takrat v roških gozdovih več kot jelke, saj je bila udeležena v poseku z 2/3, jelka pa le z 1/3.
Leta 1895 so že izdelali prvi gozdno-gospodarski načrt za Rog, ki je uvedel prebiralno gospodarjenje. Ta načrt, ki ga je izdelal gozdarski strokovnjak L. Hufnagel, je bil
za tiste čase revolucionaren, saj so z gozdovi takrat gospodarili tako, da so jih sekali na golo in sadili smreko. Zahvaljujoč omenjenemu gozdarju, pa so na Rogu in drugod na Kočevskem sekali le posamezna drevesa in skušali ohraniti čimbolj naravno obliko gozda.
Svetovna gospodarska kriza in druge.gospodarske razmere so povzročile propad "roške žage v letu 1931. Gozdovi so postali z nacionalizacijo državna last, vendar so bile sečnje zaradi gospodarskih težav zelo majhne. Med II. svetovno vojno je bil Rog glavno zatočišče narodnoosvobodilnega gibanja. Kaj vse je bilo na tedaj težko prehodnem Rogu? Baze političnega in vojaškega vodstva, skladišča, tiskarne, cela vrsta bolnišnic itd.
Po II. svetovni vojni so se tja do 1950 leta na Rogu izvajale
Žaga v Rogu leta 1928 Foto: Arhiv ZKGP
Pulza združevali vsi uporab-: nfki, in ne le tisti, ki so podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana (paradoks je že, da je po zakonu i Ustanovitev sisa za ptt pro-: uiet obvezna, članstvo v ujem pa ne), in da bo ptt promet izenačen z drugimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena pri plačevanju družbenih obveznosti in prispevkov za manj razvite republike in pokrajine. Zgo-
[
2elo intenzivne sečnje, ki so *aPustile težkje posledice na estojih roških gozdov. Od uta 1950 se gospodari z goz-uovi po vseh sodobnih načelu stroke. Strokovni proble-J?11 niso majhni, ker so goz-°vi stari, zaradi divjadi se j,6 pomlajujejo, jelka hira ot povsod v Evropi in še bi ahko naštevali, gozdarji skušajo ugotoviti ,rajnost roškim gozdovom, I ar je težka naloga. Pravdni ostanek v odd. 31 na ^•0gu nam to naj lepše doka-; u3u. Čeprav v gozd tega n°v^nega oddelka človek ni jkoli posegel, v njem danes ,.1 Pomladka in tako ni zagotovljen njegov obstoj. Ker | °*j cenimo svoje užitke kot ®°zd, nam bodo ti vse bolj popadali ali pa se bo njiho-a oblika spreminjala iz na,-avne v umetno.
Anton PRELESNIK
dilo pa se je ravno nasprotno. Tako se je ptt dejavnost znašla v položaju, ko ji kljub izjemnim naporom, gospodarnemu obnašanju in vedno večji produktivnosti reproduktivna in akumulativna sposobnost upada, za razvoj pa ostaja celo v absolutnih zneskih vedno manj denarja. Če k temu prištejemo še splošno neugodne gospodarske	razmere,
(pre)ostre kreditne pogoje, pomanjkljive proizvodne programe naših proizvajalcev telekomunikacijske opreme in dolge dobavne roke zanjo, pa pomanjkanje vseh vrst kablov, ki so za ptt promet življenjskega pomena, se slika stanja v ptt prometu zaokroži. Zaradi vsega naštetega obseg načrtovanih investicijskih vlaganj ne bo uresničen v celoti, prav tako pa tudi ne nekatere temeljne postavke srednjeročnega plana: namesto načrtovanih 102 pošt bodo imeli na območju Podjetja za ptt promet Ljubljana konec leta 1985 samo 96 ptt enot, namesto načrtovanih 21 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev jih bo predvidoma le 16 in namesto 23 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev jih bo samo 21. Vseeno pa ostaja območje, ki ga pokriva Podjetje za ptt promet Ljubljana, daleč naj razvitejše v Jugoslaviji. Lani je bi na tem območju v promet vključen 100.000. telefonski naročnik, poleg tega pa je bil telefonski promet v celoti avtomatiziran, saj je bila tik pred koncem leta ukinjena še zadnja ročna telefonska centrala. Ob vsem tem pa ne gre prezreti dejstva, da bo tekoče srednjeročno obdobje minilo v znamenju velikanskih vlaganj v ptt zmogljivosti skupnega slovenskega pomena, brez katerih bi lahko ptt promet doživel pravi prometni infarkt. Te zmogljivosti pogojujejo nemoteno delovanje in razvoj ptt dejavnosti na regionalnem nivoju.
Tudi v planu za zadnje leto sedanjega srednjeročnega obdobja imajo prednost investicije skupnega slovenskega pomena (telekomunikacijske zveze v SR Sloveniji, javno omrežje za prenos podatkov, povečava magistralnih in tranzitnih zvez itd.), za njimi pridejo na vrsto investicije, katerih gradnja se je začela že lani, in pa glavna telefonska centrala v omrežni skupini 061, brez katere bi se razvoj telefonije na območju Podjetja za ptt promet Ljubljana ustavil. To pa kajpak ne pomeni, da bo zamrla investicijska gradnja v posameznih občinah in krajevnih skupnostih. V okviru danih možnosti bo tudi letos dokaj živahna, ker velja morda še zlasti za občino Kočevje, kjer so v krajevnih skupnostih pokazali izjemno pripravljenost za sofinanciranje in pomoč pri gradnji krajevnih kabelskih omrežij. Od pomembnejših investicij v tej občini gre omeniti predvsem nadaljevanje gradnje ptt stavbe v Kočevju in gradnjo krajevnih kabelskih omrežij in visokofrekvenčnih sistemov.
Že danes pa v Podjetju za ptt promet Ljubljana snujejo načrte za naslednje petletno obdobje, ko si bo ptt promet moral priboriti mesto, ki mu gre kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Zavedati se je namreč treba, da bi stagnacija ali celo nazadovanje v razvoju ptt prometa v obdobju nove tehnološke revolucije, ki je še zlasti očitna prav na področju telekomunikacij in informatike, utegnila biti prav katastrofalna za razvoj gospodarstva in družbe nasploh. V smernicah za pripravo planov za naslednje srednjeročno obdobje so vsa vlaganja v raz-
Mmki m
novice
voj ptt zmogljivosti na območju Podjetja za ptt promet Ljubljana ovrednotena na 12 milijard dinarjev po cenah iz leta 1983, medtem ko bi po sedanjem načinu financiranja ptt dejavnosti sami lahko zagotovili komaj dobro tretjino te vsote, to je 4,4 milijarde dinarjev. Zato so v smernicah predvideni nekateri ukrepi, z uresničitvijo katerih bi lahko finančno pokrili predvideni srednjeročni program razvoja, ki je že itak precej okleščen in vključuje zgolj najnujnejšo investicijsko gradnjo. Ob doslednem stabilizacijskem obnašanju in uveljavljanju kakovostnih dejavnikov gospodarjenja znotraj stroke same, kar je sicer za ptt dejavnost značilno že danes, bi morali ptt promet v okviru možnosti v planskih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti zagotoviti prednostno mesto, poleg tega pa bi morale biti izpolnjene še tele predpostavke:
—	cene ptt storitev morajo naraščati vsaj usklajeno s cenami proizvodov in drugih storitev;
—	cene poštnih storitev, ki danes pokrivajo v povprečju komaj 70 odstotkov enostavne reprodukcije, morajo postopoma postati ekonomske;
—	20 odstotkov od vrednosti telefonskega impulza morajo za razvoj združevati vsi uporabniki;
—	sredstva Poštne hranilnice, zbrana na območju Slovenije, se morajo v celoti nameniti za razvoj ptt prometa;
—	ptt promet se mora izenačiti z drugimi infrastrukturnimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena pri plačevanju družbenih obveznosti in prispevkov ter pri kreditnih pogojih;
—	Za gradnjo novega glavnega slovenskega poštnega centra je treba zagotoviti dodatni sistemski vir financiranja.
Take usmeritve in zahteve Podjetja za ptt promet Ljubljana in Območne SIS za ptt promet Ljubljana so odločno podprli tako v skupnosti občin ljubljanske regije in Cerknice, v medobčinski gospodarski zbornici, v ljubljanskem mestnem komiteju za promet in zveze kot na nedavnem zasedanju skupščine OSIS za ptt promet, o problematiki razvoja ptt dejavnosti pa bo predvidoma še letos razpravljala tudi republiška skupščina. Kajti če predpostavke, na katerih temeljijo smernice razvoja, ne bodo uresničene, se lahko pripeti, da bodo konec leta 1990 vse ptt kapacitete do konca izkoriščene, da ne bo mogoče v promet vključiti niti enega novega telefonskega priključka, da se bo skratka razvoj ptt prometa ustavil, česar pa si nikakor ne bi smeli privoščiti. Sicer pa je v smernicah razvoja za naslednje srednjeročno obdobje predvideno, da naj bi imele prednost investicije skupnega slovenskega pomena, za njimi pa pridejo na vrsto investicije na regionalni ravni, ki pa so spet razdeljene na tako imenovano prvo in drugo prioriteto. Na nedavnem sestanku med predstavniki skupščine občine Kočevje in Podjetja za ptt promet Ljubljana je bilo dogovorjeno, da bo imela v občini Kočevje prednost gradnja ptt zmogljivosti v Kočevju (centrala, omrežja, visokofrekvenčne povezave) in gradnja kabelskega omrežja na nekaterih nerazvitih območjih te občine. V drugo prioriteto pa sodi gradnja zmogljivosti na območju Strug. Nadaljevala se bo gradnja in aktiviranje nekaterih omrežij, ki so že v gradnji, proučile pa se bodo tudi možnosti zamenjave centrale v Mozlju.
Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje
Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje je izobraževalna organizacija za odrasle. V svojem 25-letnem delovanju je DU odigrala pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladine in odraslih. Pri prehodu na usmerjeno izobraževanje so skrbi za pridobitev strokovne izobrazbe prevzeli centri usmerjenega izobraževanja. Od uvedbe usmerjenega izobraževanja do danes se je dejavnost delavske univerze močno skrčila. Glede na to, da se je število oddelkov šol močno zmanjšalo, usmerjamo aktivnost delavske univerze na druga področja, kot so: samoupravno in družbenopolitično področje, področje SLO in družbene samozaščite, področje pridobivanja strokovnih in posebnih znanj za opravljanje določenih delovnih nalog v OZD, osnovno izobraževanje odraslih, organizirane oblike za kreativno preživljanje prostega časa.
V preteklem letu smo izvedli naslednje oblike izobraževanja:
— šolo za voznike motornih vozil, ki jo je obiskovalo 33 slušateljev (šolanje so uspešno zaključili),-
—	šolo za varuhinje, ki jo je zaključilo 26 varuhinj,
—	srednjo ekonomsko šolo,
—	intenzivni osnovni tečaj nemškega jezika,
—	osnovni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja,
—	tečaj za voznike viličarjev,
—	osnovne in obnovitvene tečaje iz varstva pri delu za obrtnike in delavce v zasebnem sektorju ter
—	tečaj za pridobitev osnovnega znanja iz higiene živil.
V letošnjem letu vpisujemo kandidate v oblike strokovnega izobraževanja za potrebe OZD in občane (tečaje): iz varstva pri delu, za mostne žerjaviste, telefoniste, za pridobitev osnovnega znanja iz higiene živil, za voznike viličarjev in strojnike gradbene mehanizacije, za skladiščne delavce in gostince, iz strojepisja in vodenja poslovnih knjig.
Zaradi nenehne bogatitve življenja, humanizacije odnosov, razvijanja kulture človeka in okolja, umetnostne kulture ter prometne in tehnične kulture, organiziramo za potrebe OZD, KS, društev in občanov, naslednje oblike izobraževanja:
intenzivne tečaje tujih jezikov (nemški jezik, angleški jezik, italijanski jezik) za odrasle in otroke, tečaj slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti, tečaj za vodnike motornih čolnov, tečaje strojnega in ročnega pletenja ter krojenja in šivanja.
Ob zadostnem zanimanju pa bomo organizirali še naslednje oblike:
slikarstvo, uporabna umetnost, makrame, vezenje, tapiserija, notranja oprema stanovanja, začetni in nadaljevalni plesni tečaj, vrtičkarstvo in sadjarstvo.
Osnovno splošno izobraževanje predstavlja eno temeljnih nalog naše ustanove, s katero odpiramo občanom možnost, da po končanem osnovnem šolanju nadomestijo zamujeno in se vključijo v nadaljnje izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, hkrati pa lahko enakopravneje sodelujejo v procesu samoupravljanja, družbene samozaščite in družbenopolitičnega delovanja. Šolanje v osnovni šoli je brezplačno.
Darja Butina
Vlaganja v zasebno kmetijstvo
Medtem ko drugod po Sloveniji naložbe v zasebno kmetijsko zadnja leta usihajo, je v Kočevju ravno narobe. Interes zasebnikov za vlaganje v kmetijstvo se je v zadnjih dveh treh letih izjemno povečal. Kmetje so temeljni organizaciji kooperantov za letos prijavili toliko programov, da so morali nekatere celo zavrniti. Letos bo TOK Kmetijstva kljub dragim kreditom banki v odobritev predlagala 40 programov, kar je za kočevsko občino izredno veliko. Pred desetimi leti, ko je obrestna mera znašala tri odstotke, je bilo letno povprečno le 5 prosilcev. Zanimiva je tudi struktura programov, saj kmetje relativno vlagajo v gradnje. Med prijavljenimi oziroma sprejetimi programi je kar 16 novogradenj oziroma adaptacij, kar pomeni predvidoma 200 novih stojišč za
govedo in 300 za ovce. Razveseljivo je tudi, da bo večina kmetij zrasla v Dragi, Kostelu in Strugah, torej na področjih, kjer so sicer dobre možnosti za razvoj kmetijstva, vendar so bile doslej slabo izkoriščene. Povečevanje interesa za sodobno kmetovanje pa tudi dokazuje, da je program, ki si ga je kočevska občina zastavila na področju razvoja zasebnega kmetijstva pred dvema letoma, pravilno naravnan. Odprto pa seveda ostaja vprašanje, ali bo TOK Kmetijstva zmogla tak naložbeni tempo? Brez širše družbene pomoči gotovo ne. Kaj kmalu se lahko zgodi, da se bo število naložb pričelo zmanjševati oziroma, da se bo zaustavil proces modernizacije zelo zanemarjenega kočevskega podeželja in proces revitalizacije zaraščenih kmetijskih zemljišč. Bila bi nepo-
pravljiva škoda, če bi se kaj takega zgodilo, saj kočevsko kmetijstvo v svojem razvoju tako in tako že zamuja kakih dvajset let.
Miran Čupkovič
Prvenstvo regije za pionirje — ekipno
Na regionalnem prvenstvu v Novem mestu so 16. februarja sodelovale pionirske ekipe iz Ljubljane, Posavja, Notranjske in Dolenjske. V konkurenci 14. ekip je pionirska ekipa v postavi Spelič Marjan in Murn Damjan zasedla odlično 2. mesto. Uvrstili so se za ekipo Vesne-- Zalog, ki je druga v državi. V polfinalu so Kočevci premagali tudi Olimpijo, ki je tretja v državi.
MARJAN ORAŽEM
Vinku Rakoviču v slovo
23.1.1985 je po dolgi in hudi bolezni v 55. letu starosti umrl vidni družbenopolitični delavec v naši občini Vinko Rakovič. Do invalidske upokojitve leta 1982 je opravljal dela in naloge direktorja splošnega sektorja v delovni organizaciji Tekstilana Kočevje. V svoji kratki, a pestri in bogati življenjski poti je opravljal številne najodgovornejše naloge v DO Tekstilani in občini Kočevje. Med drugim je bil tudi prvi predsednik zbora združenega dela občinske skupščine in član delegacije v zboru občin republiške skupščine. •Vinko Rakovič se je rodil 3. 4.1930 v kraju Jasika, občina Kruševac. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina zaradi očetovega službovanja preselila na Gorenjsko, kjer je v Tržiču, v Sovodnju v Poljan-
ski dolini in Škofji Loki obiskoval osnovno šolo. Že kot 13-letni deček se je po okupaciji Italije na osvobojenem ozemlju v
Zgornji Poljanski dolini vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Bil je komandant pionirske organizacije in septembra 1944. leta je bil sprejet v
SKOJ. V NOV je stopil 20. marca 1945. V letih 1947 in 1950 je uspešno končal podoficirsko in oficirsko šolo narodne milice. V tem času je tudi služboval na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani in v Beogradu, od leta 1951 do 1955 pa na notranji upravi v kočevski občini. 1. 9.1955 se je zaposlil v DO Tekstilana.V KPJ je bil sprejet leta 1949.
Ob delu je uspešno končal srednjo ekonomsko šolo in prvo stopnjo pravne fakultete. Aktivno je deloval na področju obveščanja. Tako je bil pobudnik ustanovitve glasila Kočevski tekstilec in tudi njegov urednik več kot 20 let.
Vsi, ki smo z Vinkom skupaj delali in bili njegovi sodelavci in prijatelji, bomo njegov lik ohranili v trajnem spominu.

kočevske •
novice
Kultura
Cankarjev dom Ljubljana se predstavlja
Da bi tudi delovnim ljudem in občanom naše občine nekoliko širše predstavili in jih seznanili s programom prireditev v letu 1985, je Občinski svet ZSS Kočevje v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Kočevje in predstavnico Cankarjevega doma organiziral razgovor namenjen kulturnim animatorjem in vsem tistim, ki jih to področje zanima.
Iz razgovora je mogoče razbrati, da morata biti Cankarjev dom in njegov program bolj podrobno predstavljen širšemu občinstvu.
Ugotovili smo, da je možnosti veliko, le treba jih bo znati izkoristiti. Do sedaj smo v Kočevju že nekajkrat poskušali organizirati ogled kakšne prireditve v Ljubljani, a žal so se večkrat pojavile težave (največkrat finančne) in vsa stvar je padla v vodo. Za organizirane skupine nad 20 oseb pa je 40 %-ni popust oz. z izkaznico Cankarjevega doma 50 %. Odločili smo se, da bi si prvo predstavo ogledali 23. 3. 1985 ob 19.30 uri — »Srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov«. Cena ogleda je 450.00 din, brez stroškov prevoza. Vsi, ki ste zainteresirani, se lahko prijavite pri svojem kulturnem animatorju ali na Kulturni skupnosti Kočevje.
Mirica Dimitrijevič
Jezero in turizem
Letos se bo kot kaže končno le nekaj premaknilo okrog ureditve Rudniškega jezera. Raziskava o samem jezeru in okolici je narejena. Raziskava vode in okolja bo osnova za idejni projekt ureditve, ki naj bi bil narejen do srede marca, ko naj bi stekli pogovori, kako jezero in okolico urediti. Delovna organizacija Oprema, ki je upravljalec jezera in okolice ter investitor omenjenih projektov, že zbira posamezne predloge in pobude, a zaenkrat so se temu odzvali le gozdarji in ribiči.
Vzporedno z ureditvijo jezera pa bo treba pričeti razmišljati tudi o formiranju turistične ponudbe kočevske občine. Občinski odbor gospodarske zbornice je lani za to dal pobudo, izvršni svet pa je sprejel ustrezen operativni program. Vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi se kdo nameraval resno lotiti izvrševanja sprejetih nalog. Očitno odgovornim za razvoj turizma v občini še ni jasno, da je Kočevska pravzaprav »prag« Jadrana, da imamo Kolpo, gradove, enkratne gozdove, polne divjačine, skratka, da bi lahko zaslužili mnogo več prepotrebnih deviz kot jih
danes. Miran Čupkovič
Narodna noša Kočevja
Ob ugotovitvi, da pravzaprav Kočevje nima svoje narodne noše, s katero bi se lahko predstavili ob raznih priložnostnih praznovanjih in sprejemih, je hotela kulturna skupnost občine Kočevje ugotoviti, kakšna je bila v preteklosti noša, ki so jo nosili Slovenci na področju današnjega mesta Kočevja z bližnjo okolico.
V ta namen je v sodelovanju s Tekstilno fakulteto v Ljubljani kot razisko-
valno nalogo to temo obdelala študentka Barbara Peterca. Njena mentorica je bila znana slovenska etnologinja dr. Marija Makarovičeva.
V petek, 8. februarja je bilo v avli SŠTUD v Kočevju predavanje o tej temi. Razstavljena je bila tudi noša — osnutek. Rezultat raziskovalne naloge je pokazal, da bi bila najbolj podobna preprosta noša iz domačega lanenega be-
ljenega platna, izdelana na podlagi drugih znanih elementov takratnega časa in prostora.
Ker so dosedanji rezultati pravzaprav osnova za nadaljnjo raziskavo, odpira kulturna skupnost javno razpravo na to temo. Vse pripombe in predlogi bodo dobrodošli. Ugotoviti bomo namreč morali ali primerno nošo osvojimo ali pa se ji sploh odpovemo.
P
mm !i
-mm T?;>	,
!
,A
t/wv »•-.-Y’l'-tiEB , n m	-
GAŠPER — osrednja osebnost pustnih norčij v Mozlju
Gledalci z dolgimi nosovi
p" ;
H §§ §§f m /
ililllP:
;
V

Foto: Klavdija Jelenovič
Ustanovili kinološko društvo
V Kočevju je bilo 1. februarja 1985 ustanovljeno kinološko društvo za vzrejo službenih in športnih psov. Namen ustanovitve je, da tudi v Kočevju pospešujemo pravilno smotrno vzrejo, šolanje psov za potrebe športa in služb ter področij organov za notranje zadeve in sploh širjenje kinologije. Za predsednika smo izvolili Silva Guština, za tajnika Milana Kajt-
na. Imamo tudi izvršni odbor, ki šteje 7 članov.
Na ustanovnem občnem zboru se nas je zbralo 30 članov. V program dela smo zapisali, da se bo v marcu začel na društvenem poligonu (na strelišču v Dolgi vasi) tečaj za šolanje psov. Organizirali bomo tudi predavanja o prehrani, vzgoji, vzreji in zdravstvenem varstvu psov. V začetku nam bo potrebna po-
moč izkušenih kinologov od drugod, poskrbeli pa bomo, da bomo vzgojili dobre kinologe iz svojih vrst. Vse ljubitelje in lastnike vabimo, da se včlanijo v kinološko društvo. Vse informacije dobite ob uradnih urah, ki so vsako prvo soboto v mesecu v do-,mu telesne kulture, I. nadstropje (rokometna soba). Tekoče informacije pa so na oglasni deski, ki je pritrjena na stavbi krajevne skupnosti mesta Kočevje.
Vlado Škulj
Če prisluhnemo utripu današnjega časa, lahko ugotovimo, da so danes pustna veseljačenja in norčije še kako dobrodošle. Preobremenjenost, utesnjenost in razdvojenost ljudi prav kliče po vsesplošni sprostitvi in veselosti. Verjetno pa danes marsikateri ne pozna več pravega pustnega veselja.
Včasih so bili pustni dnevi polni svatovskih sprevodov (s konjsko in kravjo opremo), pustne šeme so s kmečkimi orodji razbijale lonce, zvončkljale, plesale, neporočenim nameščale posebne plohe, prikazovale kmečka dela, oponašale živali... Danes pa večinoma stare izvirne pustne običaje izpodrivajo kičaste dekoracije, ki oznanjajo slab okus posameznikov oziroma njihovo nepoznavanje pustnih tradicij. Z raznimi zapadnjaškimi poštolskimi rekviziti posiljujejo svojo okolico in jo tako zastrupljamo z nasiljem, sovraštvom, strahom ... Drugi spet izkoriščamo pustne običaje za preobilno uživanje hrane, pijače in druge že ustaljene vinske navade. Nerožnato gospodarsko stanje pa danes narekuje in dovoljuje dobršno mero pikro-sti ali javno kritiko. Zadnje čase pa je videti, da se nekateri v Kočevju prav tega močno bojijo. Bojijo se nepreverjenih pustnih manifestacij, na katerih bi se lahko kdo pregrešil in izvajal javno kritiko s preveč konkretnimi imeni. Mozeljča-
nom je bilo letos posredno in neuradno rečeno, naj se povežejo z organizatorji pustnih prireditev v Kočevju in naj sestavijo skupni program. Na žalost pa niso znali povedati, kdo je v Kočevju nosilec pustne akcije, zato niso vedeli, s kom bi se povezali oziroma dogovorili. Zaradi tega so letos Mozeljčani opravili 5-dnevne pustne ceremoniale kar doma. Svojega pustnega patrona Gašperja so krepko obdelali, brez strahu, da bi jih kdo prijel za besedo. Prisrčno in sproščeno so se zabavali tudi na Trati, še posebej izvirni pa so bili v Livoldu, kar gre nedvomno vsa zahvala zagnanim članom tamkajšnjega Kluba mladih. Tako so bila vsa letošnja pustna dogajanja izven Kočevja, le v samem mestu se ni dogajalo ničesar. Tudi v sredo, na dan pustnega pogreba, je večje število Kočevcev zaman čakalo na organiziran pokop pusta. Pričakovali so sprevod iz Trate, Livolda ali Mo-zlja. Po enournem čakanju so obupali in odšli domov z dolgimi nosovi.
Na dlani je, da je dobre volje in domiselnosti po vaseh dovolj, le v samem mestu Kočevju ni nikogar, ki bi znal te želje povezati in organizirati osrednjo pustno prireditev. Morda pa je posredi bojazen pred javno kritiko, bojazen, da ne bi nekdo nekomu odkril masko, pod katero se skriva že vrsto let.
Ive Stanič
Lep primerek nemške ovčarke
Podeljene značke in plakete
Krajevna organizacija RKS Rudnik-Salka vas je 3. 3. 1985 v gostinskem lokalu ALČ v Salki vasi svečano podelila priznanja 55 krvodajalcem, ki stanujejo v krajevni skupnosti Rudnik-Šalka vas, organizirani pa so v osnovnih organizacijah RK
Rudnik-Trdnjava, Rudarsko naselje-Roška cesta, Cvišlerji--Onck in Šalka vas.
Jubilejna priznanja RKS ob 30-letnici krvodajalstva in redne značke za tridesetkrat darovano kri so prejeli:
Rus Milan, Goljevšček Jože, Koželj Mohor. Rus Vasja, Zadravec Franc, Antolin Andrej, Antolin Karel, Pevec Alojz, •Maričič Jože, Ambrožič Jože in Jerman Ivan.
Plakete za petindvajsetkrat darovano kri so prejeli: Markovič Jože ml., Mrak Albert, Dukič Ivan, Gričar Leo-poldina in Hrovat Matija.
Znak za dvajsetkrat darovano kri je prejelo 6 krvodajalcev, za petnajstkrat 8, za desetkrat 12 ter za petkrat darovano kri 14 krvodajalcev.
V prisrčnem kulturnem programu "so nastopili recitatorji mladinske organizacije Šalka vas. Govornica na svečani prireditvi pa je bila predsednica KK SZDL Branka Kajina.
Prostorska ureditev centra mesta
Program ureditve centra mesta in dela Ljubljanske ulice z neposredno okolico je izdelal Projektivni atelje Ljubljana na osnovi predhodnih posvetov, razgovorov, pobud, oblikovanih mnenj in idej.
Po sklepu sveta KS Ko-čevje-mesto je bila organizirana javna razprava s predhodno razstavitvijo projekta v Likovnem
salonu Kočevje od 27. 2. do 5. 3. 1985.
Razstava je bila odprta vsak popoldan. Obiskovalcem je bil na razpolago strokovnjak, ki je odgovarjal na postavljena vprašanja. Pripombe so bile zaželjene.
V javni razpravi, ki je bila organizirana v centru usmerjenega izobraževanja v amfiteatrski
dvorani, so strokovnjaki projektivnega ateljeja predstavili projekt in podali komentar na že dobljene pripombe.
Vse pripombe in sprejeti sklepi bodo v pomoč pri zaključni izdelavi dokumentacije o oblikovanju in namembnosti centra mesta s priključki neposrednega okolja.
Vinko Zajec
Šport
Pionirji še naprej uspešni
23.	2. 1985 je bil v Zalogu Vi. tradicionalni pionirski turnir »JAKHLOV MEMORIAL«, na katerem je nastopilo 96 pionirjev iz Slovenije in 6 iz Zadra. Kočevci smo nastopili s štirimi pionirji in dosegli nepričakovani uspeh. Špelič Marjan je v igri posameznikov osvojil I. mesto. Na poti do prvega mesta je moral v iinalu premagati tudi trenutno najboljšega pionirja v državi, Smrekarja (2:1). Dobro sta se uvrstila še Murn (med Ih) in Struna (med 32).
24.	2. 1985 pa je bilo v Ljubljani prvenstvo regije za pionirje posameznike in dvojice. Pionirji NTK Kočevje so se tudi tokrat dobro odrezali, tako kot na ekipnem prvenstvu v Novem mestu.
V	igri posameznikov je tokrat slavil Smrekar, Špelič pa je osvojil drugo mesto. Med prvih osem v regiji sta se uvrstila tudi Murn in Struna.
V	igri dvojic sta se igralca Kočevja, Špelič in Murn, prebila do tinala, kjer pa sla moralapriznati premoč Smrekarju in Losanu. Dvojica Strvna—Lesar se je uvrstila med prvih osem.
MARJAN ORAŽLM
Humana družbena akcija
Občinski odbor Rdečega križa in Svet za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu konference SZDL sta se vključila v akcijo za pomoč prebivalstvu afriških držav. Oba organa sta se zavzela za organiziranje široke družbene akcije zbiranja pomoči ogroženim zaradi lakote. Za lažje vodenje te akcije v delovnih organizacijah, šolah in drugod so ponudili posebne denarne bone po 10, 20, 50, 100, 500 in 1000 din. Organizatorji te akcije pričakujejo, da se bodo tudi občani kočevske občine odzvali tej akciji in na ta način pomagali stradajočim v Afriki.
Občinski odbor RK Kočevje
Pionirji za svoj dom in Kopaonik
Podružnica Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje v Livoldu, ki šteje 50 pionirjev nižje stopnje, se je izkazala v akciji zbiranja sredstev za izgardnjo pionirskega dom v Dolenjskih Toplicah in za prizadete v potresu na Kopaoniku. Za dom pionirjev so zbrali 5.200.-din. Želijo si, da bi bil dom čimprej zgrajen.
Svoje sočutje in pripravljenost pomagati prizadetim v nesrečah so pionirji Livolda pokazali s svojo spretnostjo, znanjem in prizadevnostjo z zbiranjem sredstev za prizadete v potresu na Kopaoniku, saj so v tan namen zbrali kar 44.718.- dinarjev.
STANE JAJTlC
k očmi« m
novice
Smučarski teki imajo vedno več privržencev Foto: Janez Konečnik
Priznanja telesnokulturnim delavcem in športnikom
Na tradicionalni prireditvi ob zaključku športnega leta so bila telesnokulturnim delavcem in športnikom izročena priznanja za njihovo delo oziroma športne dosežke v letu 1984. Telesnokulturna skupnost Kočevje je podelila Bloudkove značke. To je republiško priznanje, ki ga podeljujejo občinske TKS za dolgoletno delo na področju telesne kulture.
Bronasto Bloudkovo značko so za več kot l()-letno delo prejeli: Muller Rudi, Dcržek Ernest, Klun Ivan, Žuk Tone in Zalar Marija.
Srebrno Bloudkovo značko so
za več kot 2()-letno delo prejeli: Golob Jože, Semler Janez in Žerjav Ivan.
Zveza telesnokulturnih organizacij pa je za prispevek pri razvoju telesne kulture podelila svoja priznanja — plaketo ZTKO Kočevje.
Bronasto plaketo so prejeli: Deržek Anica, Bižal Danilo, Osterman Edi, Novak Franc, Štalcar Franc, Letnar Jože, Kovačič Srečko, Jurjevič Franc, Lovko Dušica, Stjepič Dordže, Šulman Zdenko, Kovač 'fone in Deržek Otmar.
Srebrno plaketo so prejeli: Bejtovič Benjamin, Piškur Tone in Bcrlan Stane.
Zlato plaketo so prejeli:
Novak Dušan ter Rokometni klub H AS Kočevje.
Za športnotekmovalne dosežke v preteklem letu je Zveza nagradila športnike z značkami ZTKO — priznanjem za športnike. Značke se po pravilniku podeljuje le za pomembnejše dosežke v regionalnem, republiškem ali zveznem merilu. Iz podelitve je razvidno, da so naši športniki dosegli v letu 1984 obilo dobrih rezultatov, ki so plod skupnih naporov telesnokulturnih delavcev in športnikov.
Bronasto značko ZTKO so
prejeli:
—	za osvojeno I. mesto v streljanju na področju — člani: Novak Miran, Hajdinkaj Vlado in Malnar Živko;
—	za 1. mesto v streljanju na področju — mladinci:
Krese Tomaž, Skebe Danilo in Pevec Roman;
—	za 1. mesto na prvenstvu
regije v kegljanju — invalidi:	Rus Milan, Hrovat
Miha in Legan Jože;
—	za 1. mesto na prvenstvu regije v streljanju — invalidi: Markovič Jože, Osvald Franc in Šafar Željko;
Srebrno značko ZTKO so prejeli:
—	za osvojeno 4. mesto v zveznem tekmovanju — medre-
publiška liga v rokometu — članice: Jerič Marinka, Jerič Stanka, Stefanišin Darja, Zalar Zdenka, Novak Andreja, Oražem Barbara, Fajfar Andreja, Bejtovič Irena in Saftič Sendi;
—	za 3. mesto v SRS v ekipi kadetinj — rokomet, ženske:” Vrbovšek Renata;
—	za osvojeno 3. mesto v SRS — streljanje, članice: Zalar Marija, Učakar Nada in Milešič Zinka;
—	za 3. mesto v 1. skupini SRS — nam. tenis, pionirji: Murn Damjan;
—	za 3. mesto ekipno v namiz.
tenisu v SRS:	Pogorelec
Borut;
Zlato značko ZTKO so prejeli:
—	za osvojeno 1. mesto v ŠRS na prvenstvu ŠŠD — rokomet, pionirke: Klarič Alenka, Abramovič Mira, Delič Milena, Krizmanič Duška, Mitrovič Vanesa. Vuk Andža, Jurkovič Romana, Kovač Iris. Krese Alenka, Filipovič Julija, Saftič Antonija in Sešek Tamara;
—	za uvrstitev v reprez. SRS — nam. tenis, kadeti: Komac Gregor;
—	za uvrstitev v reprez. SRS — namiz. tenis, mladinci: Špelič Dušan;
—	za uvrstitev v reprez. SRS — nam. tenis, pionirji: Špelič Marjan;
—	za uvrstitev v reprez. SRS — namiz. tenis; Pogorelec Samo;
—	za I. mesto v SRS — streljanje invalidi in 3. mesto v SFRJ — streljanje, invalidi: Pavlič Slavko;
—	za uvrstitev v reprez. SRS — nogomet, ki je osvojila I. mesto v SFRJ — Prvenstvo reprezentanc republik in pokrajin za pionirje: Marjanovič Drago.
JERIC MARINKA — najboljša športnica
Je članica rokometnega kluba od leta 1975. Nastopila je v vseh republiških selekcijah — reprezentancah, in to zelo uspešno. V medrepubliški ligi je bila ena najboljših igralk, sedaj pa je v 1. republiški rokometni ligi na 5. mestu med strelkami. T reninge poleg študija obiskuje redno in na njih dela vzorno — zavzeto. Poleg tega, da je dobra športnica, zelo pridno študira, saj bo v tem letu končala fakulteto. Najde si tudi čas za organizacijske aktivnosti v klubu. Ob študiju, treniranju in igranju je uspešno končala trenersko šolo in si pridobila naziv trener rokometa.
KOMAC GREGOR — najboljši športnik
Je eden izmed boljših igralcev namiznega tenisa v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji se prebija v sam vrh. Že kot pionir je bil reprezentant Slovenije, ki je osvojil kar 5 prvih mest. Bil je tudi peti pionir Jugoslavije pri posameznikih in v dvojicah. V konkurenci mladincev j, bil peti v zvezni selekciji, prvi na članskem selekcijskem turnirju SRS 2. sk., tretji—četrti na zveznem mladinskem tekmovanju v Ljubljani in tretji na mednarodnem mladinskem prvenstvu Avstrije. Dosegel je tretje mesto na prvenstvu sRs za mladince v dvojicah, z reprezentanco osvojil 1. mesto v Avstriji, z mladinsko ekipo Kočevja 4. mesto v SRS, s člansko ekipo pa 3. v SRS. Je eden od stebrov ekipe Kočevja, ki posega po dobrih uvrstitvah. Po merilih ZTKO je v perspektivni skupini SRS. Na treningih je marljiv in dosleden, saj trenira 5—6-krat tedensko po 2.5 ure. Veliko pomaga tudi mlajšim igralcem pri njihovem razvoju.
Namiznoteniški igralci Kočevja v borbi za slovenski vrh
V	Novi Gorici je bilo dne 9. in 10. 2. 1984 38. prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za člane posamezno in dvojice. Veliko presenečenje je naredila dvojica iz Kočevja Špelič—Komac, ki se je uvrstila v finale, kar je največji uspeh Kočevja v konkurenci članov. V Iinalu sta'izgubila proti dvojici Kvač— —Urh. ki sta državna reprezentanta.
V	konkurenci posameznikov bi z malo več sreče tudi lahko presenetili, toda neizkušenost je prispevala svoje.
Špelič je v drugem kolu igral proti članu ljubljanske ILIRIJE Založniku, ki igra v II. zvez-
ni ligi. Vodil že 2:0 v setih, v tretjem pa je vodil s 15:9, toda trenutna nepazljivost ga je stala tega seta in nato še naslednjih dveh. Uvrstil se je med 32 najboljših.
Komac je premagal v prvem kolu s 3:0 člana Maribora Kun-terja, ki je prvi igralec v 11. zvezni ligi. V drugem kolu je s 3:1 premagal lanskega finalista B. Raka, v tretjem pa izgubil z Markovičem iz Hrastnika, ker mu je v odločilnih trenutkih popustila koncentracija. Uvrstil se je med najboljših 16 članov v SRS.
MARJAN ORAŽEM
Tradicionalni odbojkarski turnir
Odbojkarski klub je 2. februarja že drugič organiziral tradicionalni turnir, imenovan MLDO. Na turnirju so sodelovale nekatere boljše slovenske ekipe ter ekipa iz druge zvezne lige — PIONIR Novo mesto. T urnir je bil izveden v ženski in moški konkurenci.
Pri ženskah so presenetljivo zmagale Kočevke pred igralkami Bleda in Tabora iz Ljubljane.
Rezultati:
Kočevje:!abor 3:0 (15:9, 15:9, 17:15)
Tabor.Bled 0:3 (5:15, 14:16, 3; 15)
Kočevje:Bled 3:1 (15:10, 11:15, 15:12, 15:10).
V moški konkurenci so bili po predvidevanju najboljši igralci
PIONIRJA iz Novega mesta, vendar so do zmage prišli težje kot je bilo pričakovati. Igralci Kočevja so odigrali eno najboljših »partij« in le poškodbe dveh najboljših igralcev so verjetno izključile presenečenje. 1 retje mesto so osvojili igralci Narodnega doma iz Ljubljane.
Rezultati:
Kočevjemarodni dom 3:1 (14:16, 15:5, 15:3, 17:15) Narodni dom:Pionir 1:3 (5:15, 8:15, 15:13, 1:15) Kočevje:Pionir 2:3 (11:15,	15:9,	15:13,	12:15,
5:15).
K uspešni organizaciji turnirja so pripomogli tudi pokrovitelji: AVTO Kočevje, LIK. ZKGP in Krajevna skupnost.
Občinske rekreacijske lige v rokometu
V	moški konkurenci je sodelovalo 5 ekip. Prvo mesto so osvojili TRENERJI, drugi so bili NAVIJAČ! in tretji GOZDARJI.
V	ženski konkurenci so sodelovale 3 ekipe. Najboljše so bile VIJOLICE, za njimi pa so se uvrstile MARJETICE in MAČICE.
Rokometna zveza Slovenije ob zaključku leta razglasi najuspešnejše trenerje, ki prejmejo zlate značke RZS.
Za leto 1984 je zlate značke prejelo šest trenerjev in med njimi je tudi višji trener RK IT AS Kočevje, tov. Žerjav
Ivan, ki mu je to že tretje priznanje zapored.
Skrb za strokovne kadre Da bi bilo delo v klubih čim kvalitetnejše, je Rokometni klub 1TAS Kočevje v letu 1984 poslal na šolanje nekaj svojih članov. Trenersko šolo so uspešno končali in si pridobili naziv trener rokometa štirje člani, in to: Mesojedec rado, Jerič Marinka, Jurjevič Franc in Lesar Jože. Na strokovnem izpopolnjevanju v Slovenski rokometni šoli, ki je bila januarja v Ajdovščini, pa so bili Mesojedec Rado, Zamida Dušan, Jurjevič Franc in Žerjav Ivan.
VIII. revija mladih glasbenikov v Kočevju
I. marca 1985 je po nekaj letih Kočevje spet gostilo mlade glasbenike iz Ljubljane, Zasavja in Notranjske. Revijo prireja Društvo glasbenih pedagogov te regije. 23 mladih umetnikov se je zvrstilo s svojimi spremljevalci na odru Šeškovega doma. Revija je potekala ob dveh pomembnih poudarkih, štiridesetletnici osvoboditve in evropskem letu glasbe. Uvodoma je spregovoril predsednik skupščine občine Kočevje tov. Jože Novak, ki je pozdravil vse nastopajoče in jim zaželel dobrodošlico. O evropskem letu glasbe je spregovoril tovariš Miloš Humek. Poudaril je predvsem pomen J. S. Bacha, čigar 300--letnico rojstva praznujemo letos, za evropsko glasbo. Zaželel je, da naj tudi naše glasbene šole doprinesejo svoj delež k čim bolj uspešnemu praznovanju teh jubilejev.
Nato so svoje znanje prikazali mladi glasbeniki od nižjih raz-
redov glasbenih šol do študentov akademije za glasbo. Prišli so iz Ljubljane, Vrhnike, Gro-suplja, Trbovelj, Hrastnika, Ribnice, Rakeka, Kamnika in od drugod, a vsi so se počutili kot doma, saj jih je združevala ista volja in skupno navdušenje za lepo stvar.
Poslušalci smo zadovoljni odhajali iz dvorane in z zavestjo, kako pomembno vlogo imajo mladi glasbeniki za širjenje glasbene kulture. Udeleženci revije v Kočevju se bodo gotovo spominjali gostoljubnega Kočevja in bodo vsak v svojem kraju še z večjim navdušenjem in voljo nadaljevali svoj študij. Upajmo, da bodo tudi v prihodnje s svojim podajanjem glasbenih umetnin razveseljevali in plemenitili sebe in druge.
M. H.
Krempa maja
Fotografijo je odstopil iz svoje zbirke Lado Smole in posredoval okvirne podatke.
Na Krempi maja 1934
Slika je bila posneta na Krempi. pevskega zbora glasbene matice
priljubljeni izletniški točki pred- Kočevje.
vojnega obdobja Kočevske. Od leve proti desni:
prva vrsta — Horvat Mirjan, Na posnetku so člani mešanega padel v NOB, Bastar Gojko,
Mmki m
novic«
padel v NOB, Čuček Katica, živi v Kočevju. X ni prepoznan, X ni prepoznan. Prijatelj Hilda ( + ), Smole Mimi ( + ), Kajtež Mira, živi v Ljubljani. Druga vrsta: Štolfa Zdravko ( + ), Stariha Anica, živi v Ljubljani, Levstek Olga ( + ), X ni prepoznan, Stariha Zora, živi v Ljubljani, Trošt Mirko (+), dirigent pevskega zbora, Jože Šeško, gost pevskega zbora ko, gost pevskega zbora (narodni heroj ustreljen v gramozni jami 1942), Medic Viktor (umorili so ga pripadniki Črne roke), Kajtež Dušan (padel v Jelenovem žlebu), X ni prepoznan. Tretja vrsta: Kralj Vilma (?), Češarek ... učiteljica (?), Be-nulič Marijo ( + ).
Četrta vrsta: X ni prepoznan, X, ni prepoznan, Lazar Zora ( + ), Turzansky ... umrla v koncentracijskem taborišču, X ni prepoznana, Turzansky ... umrl v koncentracijskem taborišču, Rusija ... (?), X ni prepoznan, X ni prepoznan, X ni prepoznan, X ni prepoznan, X ni prepoznan.
Zadnja vrsta: L.ičan Alfonz ( + ), Hren ... (?) ( + ), X ni prepoznan, Jenko Karel ( + ), X ni repoznan, Dorbnič Mica ( + ), eško Gizela, živi' v Kočevju in popolnoma v ozadju z baretko na glavi Smole Lado, udeleženec NOB "in polioda XIV. divizije na Štajersko. Moški pevski zbor je bil sestavljen iz moškega in ženskega pevskega zbora. Dirigent je bil Mirko Trošt. Vaje so imeli enkrat tedensko. Nastopali so v
dvorani Hotela Trst v Kočevju (Zgradba Trg zbora odposlancev 10, dvorana je bila med vojno popolnoma uničena v bombnem napadu), v Sokolskem domu (sedanji Seškov dom), v dvorani na Trdnjavi ter na prostem.
IN ZAKAJ JE JOŽE SESKO MED'NJIMI?
Ena izmed osnovnih nalog predvojnih komunistov je bila vključevanje v kroge, kjer se je nekaj dogajalo. Opredelitve so bile jasne: vključiti se v posamezne sredine in kreativno delovati.
Jože Šeško je v tem letu dosegel, kar je bil cilj komunistične partije, da se je igralska skupina" Sokola iz Kočevja pod vodstvom režiserjev Vekoslava Figarja in Franja Hartmana združila v skupnem delu z delavskim društvom Svoboda iz Rudnika, katere tajnik je bil eden izmed najstarejših predvojnih komunistov Alojz Ko-merički.
Z združitvijo skupnih nalog in programov je bila dosežena tesna povezava na področju kulture in športa in s tem tudi politične usmeritve.
Doseženo je bilo večje vključevanje delavcev v vrste Sokola in obratno, dvorana Svobode na Trdnjavi je bila obogatena s stalnimi kulturnimi programi. To so bili pomembni in daleko-sežni uspehi komunistične partije pri jačanju enotnosti delavskega razreda in idejne usmeritve ljudi na Kočevskem.
VLADIMIR GAŠPARAC
Gremo v kino
Spored filmskih predstav za marec 1985
L NOČNI MAŠČEVALEC, ameriški triler
2.	3. BLAGO V IZGUBLJENEM LETALU, angl. akcij.
4.	5. RESNIČNE ZGIDBE XII, nem. erot. komedija
6.	BALKANSKI VOHUN, jug. družbena drama FG
7.	8. INŠPEKTOR HAR1, ameriška kriminalka
8.	9. DEKLETA GREDO V MUNCHEN, nem. erotični
9.	10. POBEG IZ EL DIABLA, am. akcijski FM 11. 12. KALIFORNIJSKE LUTKE, am. komedija
13.	ŠTIRJE PRIJATELJI, am. socialna drama FG
14.	15. ŠAMPION NEŽNEGA SRCA, am. akcijski 16. 17. KRVNI BRATJE, nemški vestern
16. 17. ZMAJ BRUCA LEE, Hong Kong karate
18. 19. NOČI V NEW YORKU, am. dokumentarni erot.
20.. ZELJNATA JUHA, francoska komedija FG
21.	22. CENA NEVARNOSTI, francoski akcijski
22.	23. SVET SEKSA, ameriški erotični
23.	24. ZVEZDNATE STEZE, am. znan. fant. spektakel 25. 26. ZADNJA AMERIŠKA DEVICA, am. komedija
27.	DEKLE IZ TRSTA, ital. psihološka drama FG
28.	29. KARIERA POLICAJKE, ital. erot. akcij, komedija 30. 31. ŽENA APAČ, italijanski vestern
30. 31. GOSPODAR ZMAJ, Hong Kong karate
V februarju je bilo na programu 20 filmov. 60 predstav je obiskalo 8969 obiskovalcev (v povprečju 153 na predstavo). Najbolj je bil obiskan film Pobesneli Maks z 906 obiskovalci, najslabše pa film Človek slon s 171 obiskovalci.
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš,. Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
Spomeniki NOB na Kočevskem
Deveta SNOUB — Kočevska ima štiri spominska obeležja: spomenik padlim v Makošah, grobišče v Srbskih Mora vicah, brigadno obeležje na osnovni šoli v Kočevju in obeležje L bataljona v Kočevski Reki na hiši, kjer je bil njegov štab. IX. SNOUB — Kočevska je bila ustanovljena z odredbo Glavnega štaba NOV in POS 14. 9. 1943. Tedaj je bila ustanovljena tudi XVIII. divizija, in so jo s tem dnem sestavljale tri brigade: 8. — Levstikova, 9. — Kočevska in 10. — Ljubljanska. Deveta je nastala s preimenovanjem Zapadno-dolenjskega odreda, ki je imel takrat štiri bataljone m je štel nad 580 dobro oboroženih borcev. Vzrok za njen nastanek je bil pogojen z razvojem partizanskih enot nasploh, ki so po kapitulaciji Italije postale številnejše in bolj oborožene. Zato je Glavni štab predvidel tudi drugačno njihovo organiziranost, taktiko in strategijo. Deveta je tako postala operativna enota, ki ni bila več vezana samo na določen teritorij, v bojih pa je delovala koordinirano z drugimi enotami.
Samo mesec dni pozneje je brigada imela že 1.036 borcev. V njej je bilo 56 članov in 65 kandidatov KP Slovenije. Njeni borci so bili malone iz vseh krajev Slovenije in so pripadali vsem družbenim slojem. Med njimi so bili tudi antifašisti iz drugih držav.
Brigada je začela s svojimi bojnimi in vojaškimi akcijami takoj po ustanovitvi. Težke in številne boje je vodila vse do osvoboditve, in to na izredno obsežnem ozemlju: na Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem, v Suhi krajini in v Gorskem Kotaru. Prehodila je skoraj 3.000 km. 297 njenih borcev je padlo, ranjenih pa je bilo 778.
Med njenč najpomembnejše boje in dela v NOB sodijo:
—	napadanje južne železnice jeseni 1943 zaradi slabitve nemške ofenzive na Primorskem;
—	varovanje zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju;
—	večdnevni boji oktobra 1943 z Nemci na Kolpi in v okoliških krajih, kar je omogočilo, da so bili organi ljudske oblasti, bolnišnice, tiskarne in druge pomembne dejavnosti ter vojaški material pravočasno evakuirani iz Kočevja, saj so ga Nemci zasedli z enotedensko zamudo;
—	boji in pohodi v hudem snegu in mrazu v Gorskem Kotaru, ki so trajali več kot dva meseca s ciljem, da bi bilo zaščiteno svobodno ozemlje Bele krajine in s tem najvišji organi ljudske oblasti in NOV;
—	številni in uspešni napadi na Nemce in domobrance na zvezah Ribnica—Velike Lašče—Škofljica in obratno po
Spomenik IX. SNOUB — Kočevske Avtor: Akademski kipar Stane Jarm
vrnitvi iz Gorskega Kotara;
—	serija napadov na Ribnico v zgodnji pomladi 1944. kar je še bolj utesnjevalo sovražnika in slabilo njegov vojaški in politični vpliv;
—	sodelovanje v ofenzivi VIL korpusa na področju Ljubljana—Novo mesto, da bi okupatorju preprečili odpiranje novih postojank;
—	boji na Notranjskem, ki so jih izsiljevali domobranci s številnimi izpadi, da bi preprečili nastajanje novih osvobojenih ozemelj;
—	zavarovanje napada na Stampetov most in ranjencev;
—	boji proti okupatorjevim enotam v ofenzivi na Suho krajino in poizkusa vdora v Belo krajino
—	uničenje glavnine 4. domo-branskega_ bataljona v Velikem Liplju (skupni boj z jurišnim bataljonom XVIII. div.);
—	velik delež pri napadu na Kočevje od 18.—20. XI. 1944;
—	izvajanje mobilizacije na Primorskem (2.500 mož) in obsežna rušenja prog Postojna—Reka in Postojna— Trst;
—	serija napadov na sovražnika pri njegovem umikanju ob koncu vojne.
Zelo pomembno vlogo pa je brigada odigrala tudi na kulturnem in političnem področju. V njenih vrstah je bilo veliko znanih kulturnih ustvarjalcev, ki so ustvarili veliko trajnih vrednot v partizanski poeziji in glasbi. Brigada je znana tudi po številnih mitingih, na katerih so se civilisti, pa tudi borci, seznanjali s kulturo in vrednotami ki jih je prinašala naša NOB in socialistična revolucija. Še posebej je bilo to pomembno v Gorskem Kotaru, na področju Hrvaške, kjer imajo še danes borce Devete kot za svoje krajane in sovaščane.
IX. SNOUB — Kočevska je bila za delež pri osvoboditvi domovine, zmagi socialistične revolucije in prispevek k vzpostavitvi trajnih bratskih vezi s Hrvati in Srbi na mejah ožje domovine odlikovana z redom zaslug za narod L stopnje in redom bratstva in enotnosti L stopnje.
NACE KARNICNIK
Nagradna križanka 3
	S. MAREC	NAUK O tiSLAH L NOTRANJI* IZLOČANJ-	LJUBLJANA	SSL	STRMINE, KLANCI	PRIPADNIK	ZBOR PETIH^	IVAR AASEN	BLUfbA DRUŽBEN-KNJI GO VOD,	Z IME	PRELIV MED BROOKLYN IN MANN AT*	smv'
UPRAVLJAM								i i I		r	-			
SLOVEN. SMUČARKA				|								
NPDElJSKI DNEVNIK			LOJZE	Su				BLAGAJNA				
				DEL OBRAZA				GERMANIJ				
MOČNIM KLJUNOM						NARODNA GALERIJA			STRAN			
									OKRASEK V ARABSKEM SLOGU			
tuja 0GSvnim PTICA												
						VRSTA POŠTNE POŠILJKE						
h/AČl RAZGLEDI			GLAVONOJČi 2 LOVKAMI					ITALIJAN. RTV				VRŠILEC dolžnost.
			NAJVEČJE PRI&TANlU NA NIZOZEM.					SLOVENSKI gospo dars, METOD				
IRAK, ozračje				MESTO IN REKA NA slova4k«m						VALENTIN VODNIK		
										MtllCA OBRAČALNA		
				j TORINO								
Kočevje	ULCŽK*		!				CEREMONIAL					
	NENADNA SMRT						LJUBEZEN. PESNIŠTVO					
KOT£KB - roftos			1		UtAlNtlCr NEBESNO TELO							SESTAVILA A. b.
					STAROERŠIa PESNIK							
Z GL AS				RAST, ZVlt ANJE							PISAR	ILJUEIN
				TANTAL								
PESNIKI !						VRTINČASTI VIHARJI						
						«/eo						
KOČEVSKE	TRD .ZRNAT KAMEN, VULKANSKEGA							KORALNI OTOK				
								GAJ, NIZEK GOZD				
												
ST.KA				MEHANSKO URJENJE					OPPOLZER TEODOR			DRAGA AHAČIČ
				VOJNI								
									NATRIJ			
VRATA BARVE						/ME KANCLERJA ZRNAOENA-UERJA						
KOČEVSKE novice	RIMSKI BOG LJUBEZNI					TURŠKI VEUKAB				RADIJ		_
Rešitev nagradne križanke 3 pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti (s pripisom »nagradna križanka« do 30. marca 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski cesti 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno nagradno križanko bomo izžrebanim podelili tri nagrade, in sicer:
1.	nagrada: 2 melapan plošči — Melamin Kočevje
2.	nagrada: stolček s stopnicami — lnkop Kočevje
3.	nagrada: knjiga — Občinski svet ZSS Kočevje
Izmed 255 prispelih rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke so bili izžrebani:
—	IRENA KRIŽ, Mestni log 14, Kočevje — 3. nagrada, knjiga OK SZDL Kočevje —ANJA VIDRIH, Trata 1/9, Kočevje — 2. nagrada, Stol LIK Kočevje
—	DEJAN MIHELIČ, Kolodvorska 4, Kočevje — 1. nagrada, hlače Trikon Kočevje
Vodoravna rešitev križanke: Slovenska vas, legitimacija, akumulator, I, v, led, Ra, ura, Idi, aval, Sam, seno, agonija, TN, RG, dno, a, ideali, 1ST, A, kriterij, rja, Al, odiravec, terasa, RN, F, Ciril, novela, I, oje, Ibar, r, pet, cesar, KS, Apis, itd, ara.
<-------------------------------------------------------------------------------------- J
kočevske •
novice
Petek, 8. marec 1985
I GLASILO OK SZDL KOČEVJE
delegatska priloga
IZ VSEBINE:	Stran
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOČEVJE —	Plan in delovni načrt za leto 1985 —	Predlog ekonomskih cen v VYO od 1. 5. 1985 dalje —	Predlog finančnega načrta za leto 1985	2—11
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KOČEVJE — Predlog programa za leto 1985	12—16
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KOČEVJE —	Predlog programa vzgoje in izobraževanja za leto 1985 —	Predlog začasnega finančnega načrta za leto 1985	16—20
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KOČEVJE —	Predlog finančnega plana za leto 1985 —	Izgradnja Doma starejših občanov Kočevje —	Valorizacija preživnin	20—21
KULTURNA SKUPNOST KOČEVJE —	Osnutek programa za leto 1985 —	Osnutek finančnega načrta za leto 1985	21—23
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KOČEVJE — Plan za leto 1985	23—25
TELESNOKULTURNA SKUPNOST KOČEVJE — Program dejavnosti za leto 1985 s finančnim ovrednotenjem	is—n
POROČILO o uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje in poslovanju v letu 1984 ter predvidene možnosti za leto 1985	27—34
OBVESTILO
Gradivo za skupščine SIS, ki je objavljeno v delegatski prilogi, bo obravnavano tudi na sejah zborov občinske skupščine, zato naj ga delegati shranijo.
Zdravstvena skupnost
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOČEVJE
Številka: 158/1 l-l-ZS/ZA-82 Datum: 22. 2. 1985
Vabilo
Na podlagi 24. člena Statuta občinske zdravstvene skupnosti Kočevje sklicujem
11. sejo skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za torek, dne 26. 3. 1985 ob 10.30 uri v sejni sobi Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, Ljubljanska cesta 25 - Kočevje.
Za sejo predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil delegatov o sklepčnosti skupščine
2.	Obravnava in potrditev skrajšanega zapisnika 10. seje skupščine OZS Kočevje z dne 20. 12. 1984. leta, s poročilom o izvrševanju sklepov
3.	Poročilo o poslovanju in uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje v letu 1984
4.	Poročilo o poslovanju in izvajanju letnega plana OZS Kočevje za leto 1984 z realizacijo finančnega načrta in sklepom o zaključnem računu
5.	Skrajšano poročilo o poslovanju v 1984. letu zdravstvenih OZD, ki sklepajo sporazume o svobodni menjavi dela z OZS Kočevje
6.	Plan Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985 - predlog
7.	Delovni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985 - predlog
8.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1985 dalje - predlog
9.	Finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985 - osnutek
10.	Sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za leto 1985 in dopolnil k SaS o svobodni menjavi dela za obdobje 1981-1985, za leto 1985 med OZS Kočevje in zdravstvenimi OZD
11.	Medsebojna obvestila in vprašanja ter pobude delegatov.
Gradivo k 3., 6. in 7. točki dnevnega reda je objavljeno tudi v delegatski prilogi Kočevskih novic. K ostalim točkam dnevnega reda pa bodo delegati in vabljeni prejeli gradivo s posebnim vabilom za sejo.
Prosim, da zagotovite udeležbo vašega delegata na seji.
Tovariški pozdrav!
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE
Bruno CIGLlC, l.r.
Na podlagi 28. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št. 1/80) in na podlagi določb Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981-1985, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji obeh zborov sprejela
PLAN
OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE ZA LETO 1985
1.	UVOD:
Letni plan zdravstvene skupnosti temelji na sprejetih opredelitvah o ■ciljih, prednostnih nalogah in obsegu zdravstvenega varstva določenega z:
—	Zakonom o zdravstvenem varstvu;
—	Samoupravnim sporazumom o sprejetih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985;
—	Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981-1985;
—	Samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva;
—	Resolucijo o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v 1985. letu
—	Izhodišči o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje v 1985. letu
Z zakonom o zdravstvenem varstvu in samoupravnimi sporazumi je dogovorjena predvsem vrsta in obseg pravic iz zdravstvenega varstva, medtem ko resolucija in izhodišča zagotavljata v okviru družbenoekonomskega razvoja finančne in materialne možnosti izvajanja dogovorjenih pravic iz zdravstvenega varstva ter s tem določata raven zdravstvenega varstva v letu 1985.
S samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva so uporabniki in izvajalci podrobneje določili individualne pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki temelji na prejetih planskih dokumentih skupnosti.
Z letnim planom v zdravstveni skupnosti določamo uporabniki in izvajalci:
—	oceno potreb uporabnikov;
—	cilje in prednostne naloge zdravstvenega varstva v letu 1985;
—	naloge občinske zdravstvene skupnosti, ukrepe in način uresničevanja nalog;
—	oceno zmogljivosti izvajalcev;
—	program zdravstvenega varstva in sredstev za uresničevanje programa;
—	organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za uresničevanje plana;
—	načrt pokrivanja primanjkljaja iz leta 1984;
—	spremljanje uresničevanja plana in nadzor nad izvajanjem plana.
Z izhodišči o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje se predvidevajo naslednje razvojne možnosti:
—	ocenjuje se 30% rast proizvodnje za celotno gospodarstvo občine v letu 1985,
—	ekonomičnost poslovanja naj bi se povečala za 1 %,
—	rast družbenega proizvoda se predvideva 3,5 %,
—	izvoz je potrebno povečati za 18 %,
—	obseg zaposlovanja se predvideva povečati 1 % v smeri produktivnega zaposlovanja,
—	pri opredeljeni rasti dohodka in obsegu zaposlenih bo družbenoekonomska produktivnost dela večja za okoli 2,5 %.
S takšnimi razmerji se v letu 1985 zagotavlja 10% počasnejša rast sredstev za osebne dohodke, splošno in skupno porabo od rasti dohodka, kar pomeni, da bi sredstva ostala realno na ravni leta 1984.
Izvajalci ne morajo računati na sredstva od občinske zdravstvene skupnosti, povečana z enakim odstotkom kot se povečuje skupna poraba, ker skupna poraba v občinski zdravstveni skupnosti ni bila usklajena. V preteklih letih se tudi ni izvajalo prestrukturiranje zdravstvenega varstva.
11.	OCENA POTREB UPORABNIKOV
Občinska zdravstvena skupnost bo predvidoma zagotavljala zdravstveno varstvo 22.400 uporabnikom (zavarovancem).
V primerjavi s preteklim letom je 512 uporabnikov več oz. 2,3 %.
AKtivriih zavarovancev se predvideva 9900, kar predstavlja 44,2 % vse zavarovane populacije.
Poraba na zavarovanca v letu 1982 je znašala 12.278 din, v 1983 13.704 din, v letu 1984 se ocenjuje v višini 19.107 din. V letu 1985 se predvideva, da bo poraba nominalno rastla kot bo ugotovljena inflacija.
Obolevnost v občini je znatno višja od obolevnosti v regiji. Zdravstvena statistika za leto 1983 ugotavlja za občino 33698 primerov bolezni in drugih stanj, medtem ko regija beleži 366162 primerov. Na število prebivalcev pa to pomeni v občini stopnjo 180,97 in v regiji 63,80. V regiji je padec v občini povečanje nasproti preteklemu letu.
Znatno višja odstopanja so pri poškodbah izven dela, kjer je teh primerov kar 74,67 % več kot v regiji. Tudi pri drugih boleznih dihal je za 8,58 % višja obolevnost.
Nataliteta je višja od regijske in mortaliteta nižja.
Stopnja hospitalizacije je bila od 1981 leta v upadanju, po devetmesečnih pridatkih leta 1984 pa je zopet v porastu.
Povprečna ležalna doba v bolnišnici ima trend zniževanja. Zdravstvena statistika za leto 1983 kaže tudi na odstopanja pri nalezljivih boleznih in sicer za 25 krat več obolenj kot v regiji. Od leta 1980 dalje se odstotek teh obolenj povečuje, medtem ko v regiji upada.
Po številu obravnavanih primerov je na enega zavarovanca opravljenih 14 obravnav v letu 1981, v letu 1982 že 18 obravnav in v letu 1983 je 16 primerov torej manj kot leto prej, vendar več kot v letu 1981.
Ocenjuje se povečanje v letu 1984.
Absentizem je višji od povprečnega regijskega. Odsotnost z dela zaradi bolezni, nesreče pri delu in nege je v letu 1981 znašala 7.1 odstotek in je bila za 42,00 odstotkov višja od regijskega poprečja.
V letu 1982 je odsotnost zaradi bolezni padla na 6,9 odstotka, v letu 1983 pa je odsotnost 5,9 odstotna in še vedno za 15,6 odstotkov višja od regijske povprečne. V letu 1984 se ocenjuje še nadaljno znižanje na 5,5 odstotka.
Vse to povzroča višje stroške, večjo porabo. Večjo porabo povzroča tudi redka naseljenost in težka dostopnost pa tudi storitve po višji ceni (klinični center, univerzitetne storitve).
Potrebe so večje od finančnih možnosti občinske zdravstvene skupnosti vsled česar občinska zdravstvena skupnost ugotavlja primanjkljaj že četrto leto zaporedoma. Izredna prizadevanja so sicer zmanjšala porabo, s katero pa se zmanjšuje tudi realna vrednost programa zdravstvenega varstva.
111.	C1UI IN PREDNOSTNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V LETU 1985
Uporabniki in izvajalci so se izrekli za dosego določene stopnje zdravstvenega varstva s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi o skupnih temeljih planov za obdobje 1981-1985. Določili so cilje in opredelili prednostne naloge. Dogovorjene prednostne naloge iz planskih dokumentov bomo uporabniki in izvajalci uresničevali po načelih vzajemnosti in solidarnosti upoštevajoč stabilizacijske programe širše skupnosti, občinske zdravstvene skupnosti in s tem usklajene stabilizacijske programe izvajalcev. V občinski zdravstveni skupnosti se prednostno izvaja zagotovljeni program zdravstvenega varstva. Za uresničitev tega bomo v letu 1985;
—	zaostrili odnose do normativov, da bi tako vzpodbudili pre-orientacijo v boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah, njihovo boljšo strokovno in organizacijsko povezanost na vseh ravneh ter njihovo prizadevanje za izpolnitev tistih nalog, ki najbolj vplivajo na rast produktivnosti
dela;
—	zaostrili odgovornost in skrb občanov za svoje zdravje s poudarkom na samozaščitnih ukrepih,
—	s preusmeritvami zagotovili krepitev zdravja ter preprečevanja prisotnosti bolezni in ne zgolj zdravljenja obolelih;
—	uveljavili zdravljenje in nego bolnikov na domu ob istočasnem zmanjševanju bolnišničnega zdravljenja na strokovno in ekonomsko utemeljen obseg oz. raven. (V tem morajo biti delovni načrti izvajalcev bolnišnične in osnovne zdravstvene dejavnosti usklajeni);
—	zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja in skrajšali jx>v-prečno ležalno dobo v povprečju za 4 odstotke.
Ta naloga se konkretizira v delovnih načrtih izvajalcev in sklenjenimi samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Pri tem bomo upoštevali selektivni pristop do posameznih ožjih dejavnosti.
—	pospeševali širjenje dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev (medicina dela);
—	razvijali in širili obseg dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih, toda po vnaprej določenih programih izvajalcev. (Programi vzgoje morajo imeti oceno učinkov);
—	pospeševali hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njeno kadrovsko okrepitev, boljšo opremljenost in usposobljenost po določenem načrtu;
Pri tem bomo ugotovili zlasti hitrejši razvoj medicine dela, splošne medicine ter splošnega in mladinskega zobozdravstva. Izvajalci morajo v svojih letnih načrtih oz. planih predvideti spremembe in njihove učinke.
—	povečali obseg specialističnih konziliamih storitev, opravljenih v osnovni zdravstveni dejavnosti, ob istočasnem zmanjševanju ambulantno specialistične dejavnosti;
—	usklajevali razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na območju občine in na medobčinskem območju tako, da bomo upoštevali s samoupravnim sporazumom dogovorjeno delitev dela na področju zdravstva;
—	zagotovili boljšo preskrbet z zdravili v okviru finančnih možnosti in v neposrednem dogovoru;
—	razvili samoupravne družbenoekonomske odnose v skupnosti ter po njej v medobčinski skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	proučili vplive okolja na zdravstveno stanje uporabnikov, da bi odpravili negativne vplive na zdravje, ki se pojavljajo v delovnem procesu, šolah in naseljih;
—	racionalno uporabili finančna sredstva in druga sredstva ob nudenju zdravstvenih storitev ter zagotavljanju likvidnosti občinske zdravstvene skupnosti z ustrezno razporeditvijo in planiranjem finančnih sredstev;
—	še nadalje usposabljati enotni zdravstveno-informacijski sistem na računalniški podlagi;
—	organizirali zdravstvene dejavnosti v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v izrednih razmerah.
Upoštevajoč cilje iz zagotovljenega programa, finančne možnosti občinske zdravstvene skupnosti in materialne možnosti gospodarstva ter družbenih dejavnosti bomo pri določanju materialnih obveznosti za potrebe zdravstvenega varstva uporabnikov razporejali sredstva tako, da bodo v občini naraščala sredstva za:
—	osnovno zdravstvo v skladu z rastjo dohodka zdravstvene skupnosti oz. hitreje od te rasti le tedaj, ko to dovoljujejo prihranjena sredstva, dosežena s prestrukturiranjem zdravstvene dejavnosti;
—	specialistično ambulantno dejavnost največ za 20,0 % na realizirana sredstva, leta 1984;
—	lekarniško dejavnost za 35,5 % na realizacijo leta 1984;
—	bolnišnično, zdraviliško dejavnost in dejavnost univerzitetnih organizacij ter ortopedske pripomočke za 25,5 % na realizirana sredstva leta 1984;
—	denarna sredstva za nadomestila in solidarnostna sredstva za nadomestila v skladu z rastjo števila upravičencev in stopnjo rasti rednih osebnih dohodkov;
—	sredstva za ostali program zdravstvene skupnosti za največ 45,00% na planirana sredstva leta 1984.
IV.	NALOGE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI, UKREPI IN NAČINI URESNIČEVANJA NALOG
V	letu 1985 bomo uporabniki in izvajalci v skladu s cilji in določenimi nalogami p>o letnem planu, zagotavljali izvajanje:
—	zagotovljenega obsega pravic do zdravstvenih storitev po Zakonu o zdravstvenem varstvu, ki jih natančneje opredeljujemo s Samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985,
—	zagotovljenih pravic do zdravstvenih storitev poieg zagotovljenih z zakonom, ki jih opredeljujemo s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981-1985,
—	pravic do socialne varnosti (nadomestila osebnih dohodkov in povračila), opredeljenih v Samoupravnem sfjorazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva,
—	pravic do solidarnostnega jjokrivanja stroškov zdravstvenih storitev za odkrivanje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacijo poklicnih bolezni in nesreč pri delu (7. člen Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva),
—	pravic do solidarnostnega pokrivanja stroškov za nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni in nesreče pri delu,
—	drugih skupnih potreb v tej skupnosti ter v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije kot so: program nalog skupnega pomena in naložb v Zdravstveni skupnosti Slovenije, naloge s jjodročja ljudske obrambe in družbene samozaščite, naložbe skupnega pomena v medobčinski skupnosti,
—	drugih skupnih nalog za delovanje delegatske skupščine. Sredstva skupnosti za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenih storitev, pravic do socialne varnosti, solidarnostnega pokrivanja stroškov zdravstvenih storitev in nadomestil, drugih potreb ter obveznosti iz preteklih let so opredeljena po virih in namenih v prilogi I, ki je sestavni del tega letnega plana. Pri združevanju sredstev za izvajanje letnega plana-p-cgramov zdravstvene skupnosti upoštevamo usmeritve, ki so podane v izhodiščih o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985 in Resoluciji o politiki družbenega in ekonomskega razvoja SRS v 1985. letu.
V	skladu z usmeritvami upoštevamo pri planiranju in vrednotenju programov za leto 1985 družbeno dogovorjena sredstva za leto 1984, ki se bodo lahko povečala ob 90-odstotni rasti dohodka.
Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke upoštevajo izvajalci zdravstvenih storitev in drugi izvajalci letnega plana Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985.
V	letu 1985 uporabniki zdravstvenega varsta združujemo sredstva za pokrivanje neporavnanih obveznosti zdravstvene skupnosti iz leta 1984 po tem planu in izdelanem načrtu.
Občinska zdravstvena skupnost za uresničevanje dogovorjenih nalog in izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981-1985 izloča sredstva za nepredvidene rizike po stopnji 0,10 % od skupno ugotovljenega dohodka skupnosti. Sredstva se izločajo na posebni račun pri zdravstveni skupnosti in se uporabljajo v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom.
Uporabniki se dogovorimo, da v skladu s pozitivno zakonodajo oblikujemo v letu 1985 pri skupnosti tekočo rezervo v višini 2 % vseh- prihodkov občinske zdravstvene skupnosti z namenom uporabe sredstev:
—	za redno likvidno poslovanje skupnosti,
—	za upravičene valorizacije programov izvajalcev,
—	za likvidno poravnavo zahtevane in odobrene solidarnosti. Materialne obveznosti združenega dela in drugih uporabnikov za programe zdravstvenega varstva za leto 1984 se določijo z združevanjem sredstev po naslednjih prispevnih stopnjah in v planirani višini:
—	iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za uresničevanje dogovorjenih programov zdravstvenih storitev in drugih skupnih potreb po prispevni stopnji 9,67 odstotka in v planirani višini 483.750.000 din:
—	iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za pokrivanje obveznosti leta 1984 po prispevni stopnji 0,54 odstotka in v planirani višini 27.304.000 din;
—	iz osebnega dohodka za pravice do socialne varnosti vključno s solidarnostnimi sredstvi po prispevni stopnji 1,36 odstotka in v planirani višini 68.350.000 din;
—	z združevanjem sredstev drugih uporabnikov po osnovah
in stopnjah, ki jih določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti (kmetje SPIZ).	,
Planirana letna brutto masa osebnih dohodkov za leto 1985 je
5.008.951.000	din. Iz te mase izhaja izračun prispevnih stopenj za združevanje sredstev za izvajanje letnega plana.
V.	OCENA ZMOGLJIVOSTI IZVAJALCEV
Uporabniki koristijo • zdravstvene storitve v občini pri Zdravstvenem domu Kočevje in Lekarni Kočevje. Zdravstveni dom Kočevje izvaja naloge osnovne zdravstvene dejavnosti, zobozdravstvene dejavnosti, reševalne prevoze in nudenje nujne medicinske pomoči, preventivno dejavnost, zdravstveno vzgojo in organizirano ambulantno specialistično dejavnost.
V strokovnem, kadrovskem in organizacijskem pogledu je dejavnost zdravstvenega varstva organizirana tako. da je čimvečja oskrba obolelih oz. potrebnih medicinske pomoči v zdravstvenem domu.
Odstotek doma dokončno oskrbljenih bolnikov znaša za abmu-lantno specialistično dejavnost 72,5 odstotka in zobozdravstveno dejavnost 79,9 odstotka.
Lekarna Kočevje zagotavlja zdravila in sanitetni material v 83.8 odstotkih porabljenih zdravil in sanitetnega materiala. Ambulantno specialistično, bolnišnično in zdraviliško oskrbo izvaja Univerzitetni klinični center Ljubljana in zdravilišča v Sloveniji. V teh organizacijah so prostorske m kadrovske kapacitete zagotovljene. V letu 1985 za potrebe uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti zmogljivosti ni potrebno povečevati, nujno pa je prestrukturiranje sedanjih.
Kadrovski, delovni in drugi normativi in standardi ostanejo, vendar je potrebno le-te zaostriti in jih ponovno preveriti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela na osnovi predloženih delovnih načrtov.
VI.	PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA
1.	Zdravstvene storitve in dejavnosti
1)	Osnovna zdravstvena dejavnost - splošno qmbul. dispanzersko varstvo
Osnovna zdravstvena dejavnost obsega preprečevanje bolezni in poškodb, odkrivanje, diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo na ambulantni in dispanzerski način v zdravstveni organizaciji, na terenu, na domu bolnika in socialnem zavodu ter osnovno higiensko - epidemiološko dejavnost.
V to dejavnost je zajeta vsa populacija to je cca 19.800 zavarovancev in od tega 8.883 aktivnih zavarovancev. Določena populacija se obravnava dispanzersko (borci, žene, otroci) ali po vrsti obolenja (bolezni, TBC, sladkorna, itd.), ostalo v splošni medicini (splošne ambulante).
2)	Zobozdravstvena dejavnost
Zobozdravstvena dejavnost spada med osnovno zdravstveno dejavnost in obsega zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem zobnih bolezni, zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni ter indicirana zobnoprotetična dela. Obseg zobozdravstvene dejavnosti je zagotovljen v okviru »Zagotovljenega obsega pravic iz zdravstvenega varstva SRS ter pogojih in načinih njihovega uresničevanja«.
3)	Nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi
Nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi obsegajo neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja .zdravstvenega stanja ponesrečenega ali obolelega na mestu kjer je prišlo do poškodbe, zastrupitve ali nenadne obolelosti, reševalni prevozi obolelega ali ponesrečenega do zdravstvene organizacije ter zdravstvene storitve med prevozom, kakor tudi neodložljive zdravstvene storitve v zdravstveni organizaciji.
4)	Ambulantno-specialistična dejavnost
Ambulantno-specialistična zdravstvena dejavnost obsega specialistično obravnavo poškodovanega in poteka na ambulantno in dispanzerski način, ter specialistične zdravstvene storitve na področju higiene, epidemiologije in socialne medicine.
5)	Bolnišnična zdravstvena dejavnost
Bolnišnična zdravstvena dejavnost obsega dispanzersko zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, medicinsko nego, nastanitev in prehrano v bolnišnicah in v drugih socialno--zdravstvenih organizacijah.
6)	Zdraviliška dejavnost
Zdraviliška zdravstvena dejavnost obsega zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih z uporabo naravnih zdravilnih sredstev ter drugih medicinskih, fizioterapevtskih in rehabilitacijskih postopkov.
7)	Preskrba z zdravili (zdravila)
Preskrba z zdravili obsega izdelavo in promet galenskih preparatov ter promet gotovih zdravil in drugih farmakoloških sredstev za zdravljenje in zavarovanje zdravja, preskrbo s konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter preskrbo s sanitetnim materialom in ortopedskimi pripomočki.
8)	Proteze, ortopedski in drugi pripomočki
Proteze, ortopedski in drugi pripomočki se zagotavljajo, kadar so medicinsko indicirani (18. tč. zagotovljenega obsega pravic iz zdravstvenega varstva v SRS ter pogoji in način njihovega uresničevanja) in gre za funkcionalno in estetsko nadomestitev poškodovanih ali izgubljenih delov okončin.
9)	Zdravstveno varstvo po konvencijah
Zdravstveno varstvo po konvencijah se zagotavlja za družinske člane, aktivnih zavarovancev, ki so zavarovani po konvenciji.
10)	Zdravstveno varstvo v tujini
Zdravstveno varstvo oseb napotenih v tujino.
11)	Posebni nameni in drugi odhodki
12)	Preventivna dejavnost
Preventivna dejavnost se izvaja predvsem v osnovni zdravstveni dejavnosti z izvajanjem določenih akcij in aktivnosti.
V letu 1985 se planirajo naslednje akcije in aktivnosti:
—	letovanje otrok,
—	medicinska rehabilitacija,
—	socialna medicina in higiena,
—	ostale aktivnosti.
13)	Zdravstvena vzgoja
Organizirana zdravstvena vzgoja se izvaja v osnovni dejavnosti. Izvaja se v obliki individualnih navodil, nasvetov ali pouka, za ustrezno oblikovno skupino prebivalstva v obliki demonstracij in predavanja kot tudi v obliki množičnega zdravstvenega prosvetljevanja, ki se izvaja zlasti pri izvajanju na domu v mejah patronažne obravnave. Izvajajo se naslednje oblike:
T- vzgojno delo pri predšolskih otrocih v osnovnih higienskih navadah in zdravem načinu življenja,
—	zdravstveno vzgojna dejavnost pri šolski mladini glede: osebne higiene, pravilnega načina prehranjevanja, telesne aktivnosti ter življenja kot tudi spolne vzgoje, preprečevanje alkoholizma, narkomanije, tabletomanije in kajenja ter druge oblike socialno-zdravstvene zasvojenosti, okrepitev zdravja in preprečevanje nalezljivih ali kroničnih obolenj,
—	organiziranje in financiranje vzgojnega predavanja o preprečevanju nesreče pri delu in nesreče izven dela,
—	organiziranje in financiranje strokovnega predavanja o najprimernejšem načinu življenja bolnikov s sladkorno boleznijo,
—	financiranje izdaje plakata o rednem čiščenju zob (v šolah),
— financiranje zdravstveno propagandnega in prosvetnega materiala v sodelovanju z drugimi organizacijami z vsebino o varovanju pred nesrečami, o borbi proti alkoholizmu.
14)	Kritje stroškov uporabnikov na individualno zahtevo
Posamezniki se pojavljajo za povrnitev stroškov v zvezi z nabavo ortopedskih pripomočkov, zdravil in drugih storitev, ki ne gredo v breme OZS v skladu s programom. Ceni se, da je teh primerov letno 20—30 in da so stroški cca
72.000	din.
15)	Sofinanciranje društev
Sofinancira se naslednja dejavnost društev:
1.	Društvo paraplegikov ljubljanske regije Ljubljana,
2.	Medobčinsko društvo diabetikov Kočevje—Ribnica, s 413 člani iz občin Kočevje in Ribnica,
3.	Društvo mišično in živčno mišično obolelih Ljubljana,
4.	Društvo paraplegikov Ljubljana,
5.	Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje, ki organizira počitniške kolonije iz preventivnih razlogov,
6.	Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, ki izvaja tudi program habilitacije in rehabilitacije ter zaposlovanja svojih članov,
7.	Društvo za boj proti alkoholizmu občine Kočevje, ki opravlja tudi naloge zdravljenja in rehabilitacije občanov zasvojenih z alkoholom,
8.	Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne,
9.	Zveza društev diabetikov Slovenije,
10.	Občinska organizacija RKS Kočevje, ki izvaja tudi na-_______ loge na področju zdravstvene vzgoje in priprave propagandnega materiala za vzgojno prosvetne namene.
Društvene dejavnosti sodijo v zdravstveno vzgojo in preventivo.
Za leto 1985 se planira strošek v višini 625.600 din.
16)	Preventivno medicinska rehabilitacija otrok
Preventivna medicinska rehabilitacija se izvaja v Debelem rtiču in Kraljeviči. Program za leto 1985 je v Debelem rtiču 15 otrok v Kraljeviči 15 otrok, s skupno 680 oskrbnimi dnevi.
2.	Nadomestila osebnih dohodkov in povračila
Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje si z združevanjem dela in sredstev zagotavljajo naslednje pravice do socialne varnosti:
—	denarna nadomestila za čas odsotnosti z dela ob transplantaciji v prid druge osebe, dajanja krvi, zaradi izolacije ali spremstva ter pri odsotnosti zavoljo nege ožjega družinskega člana;
—	nadomestila osebnih dohodkov delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsotnosti z dela nad 45 dni;
—	povračila za pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem drugim delovnim ljudem in občanom v obsegu in pogojih opredeljenih s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva;
—	povračila nadomestil osebnih dohodkov občanov, ki so do nadomestil upravičeni na podlagi opredelitve iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva.
Delavci v združenem delu si zagotavljajo solidarnostna sredstva za nadomestila za čas odsotnosti zaradi nesreče pri delu, posledic bolezni ob pogojih:
—	da izvajajo predpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi;
—	če odsotnost z dela za določeno obdobje presega 30 % povprečno odsotnost z dela v medobčinski zdravstveni skupnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta;
—	da izplačan znesek za nadomestilo osebnega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizaciji združenega dela v določenem obdobju (obračunskem za solidarnost) presegajo praviloma 30 % zneska, ki ga je organizacija združenega dela združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve.
Višina potrebnih sredstev je v koleraciji s številom zaposlenih (cca 9.900), številom vseh zavarovanih oseb (cca 22.400) in številom izgubljenih dni zaradi bolezni (bolniški stalež). Potrebna sredstva se planirajo ob povprečnem bolniškem sta-ležu 5,5 odstotka v letu 1985.
VII.	ORGANIZACIJSKI, KADROVSKI IN DRUGI UKREPI ZA URESNIČEVANJE PLANA
1.	Podlaga za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela v letu 1985 bodo poročila o uresničitvi določil iz sklenjenih sporazumov v letu 1984, delovni načrti, finančni načrti in kadrovski plani izvajalcev. Izvajalci bodo za opredelitev fizičnega obsega zdravstvenega varstva uporabljan kadrovske, delovne in druge normative ter standarde, ki so v veljavi in se uporabljajo.
2.	Zdravstvene organizacije morajo izdelati lastne stabilizacijske programe v skladu s programom možnih ukrepov za nadalnje
' zmanjšanje skupne porabe in stabilizacijskim programom občinske zdravstvene skupnosti. Konkretizirati morajo ukrepe na področju izvajanja nalog zdravstvene dejavnosti, ki jo opravljajo, ter oceniti rezultate, kar vse pomeni načrt spreminjanja razmer, dogovorjen v prestrukturiranju zdravstvene dejavnosti.
3.	Izvajalci predložijo svoj delovni načrt, ki izhaja iz obolevnosti prebivalstva ter obdelanih problemov. Delovni načrti morajo biti izdelani v skladu z veljavno metodologijo in morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
—	kratko vsebino načrtovanega dela po ožjih strokah oziroma dejavnostih (tudi številčni prikaz);
—	opredelitev preventivnih ukrepov in aktivnosti;
—	zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost;
—	vključevanje uporabnikov v dispanzersko obravnavo (dispanzer za zdravstveno varstvo žena, dispanzer za predšolsko mladino, dispanzer za zdravstveno varstvo borcev NOV, dispanzer za medicino dela, pnevmofiziološki dispanzer) in druge oblike obravnav (splošna medicina dela, fizioterapija, laboratorij, rentgenska diagnostikajdub go-protetiko, ki naj ohrani razmerje med konzervativo
—	cilje, ki jh bodo zdravstveni delavci zdravstvene organizacije uresničevali;
—	specialistične dejavnosti, ki se bodo izvajale v ZD Kočevje TOZD ZD Kočevje, v kakšnem obsegu in v kakšni
> obliki organizacije ter obračunavanja (fizioterapija, ginekologija, laboratorij, okulistika, ortofiedija, otorinolaringologija, pediatrija, pnevmofiziologija, rentgen);
—	zobozdravstveno dejavnost s posebej obdelanimi statističnimi pregledi, zobno nego konzervativno in zobno ne-go-protetiko, ki naj ohrani razmerje med konzervativo in protetiko iz leta 1983;
—	dejavnost prve pomoči in prevozov z reševalnimi vozili;
—	izvajanje preventivne dejavnosti;
—	izvajanje zdravstvene vzgoje (katere vzgojne dejavnosti se izvršujejo, v kakšnem obsegu, času in stroški);
—	zdravstveno propagandne akcije.
Organizacije, ki opravljajo storitve osnovne dejavnosti morajo uresničevanja oz. doseganja nalog preverjati z naslednjimi kazalci:
a)	številom prvih kontrolnih obiskov ( absolutno število na 1000 pripadnikov populacije). Pri tem je mišljena populacija, za katero ožja dejavnost skrbi in ki živi na območju, občine na kateri ima zdravstvena organizacija svoj sedež.
b)	številom sistematičnih pregledov v primerjavi s številom, ki bi ga bilo potrebno opraviti po opredelitvah iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva;
c)	razmerjem med prvimi in ponovnimi pregledi oziroma obiski;
d)	številom občanov, napotenih v specialistično ambulantno dejavnost v primerjavi s številom prvih kurativnih obiskov, oz. število prvih obiskov na 1000 pripadnikov populacije;
e)	številom občanov, napotenih na bolnišnično zdravljenje v primerjavi s številom prvih kurativnih pregledov oziroma na sto pripadnikov populacije;
f)	številom zdravljenih občanov na domu (po odredbi zdravnika osnovne, specialistične oziroma bolnišnične dejavnosti oz. brez hišnih obiskov opravljenih na zahtevo občanov) v primerjavi s števildm hospitaliziranih bolnikov;
g)	številom predpisanih zdravil na recept v primerjavi z vsemi opravljenimi kurativnimi pregledi na 1000 pripadnikov populacije oz. tudi s povprečno vrednostjo predpisanega zdravila;
h)	s številom relativnih enot dela — točk iz enotnega seznama zdravstvenih storitev na zaposlenega delavca TOZD;
i)	z obsegom individualnih, skupinskih ali množičnih zdravstveno prosvetnih storitev ali dejavnosti;
j)	odstotnim deležem populacije, vključenih v dispanzersko obravnavo po ožjih strokah ali dejavnostih z jasno definirano vsebino obravnave.
— V lekarniških organizacijah s:
a)	številom izdanih zdravil na recept;
b)	razmerjem izdanih gotovih zdravil na recept v primerjavi z magistralnimi preparati;
c j poprečno vrednostjo zdravila izdanega na recept;
d) številom storitev na enega farmacevtskega • delavca.
—	V zavodu za socialno medicino in higieno z:
a)	obsegom higiensko epidemioloških storitev;
b)	izvajanjem dogovorjenih nalog s področja socialne medicine;
c)	obsegom izvršenih nalog na področju organizacije in izvajanja nalog s področja zdravstvene prosvete in vzgoje;
d)	obsegom mikrobioloških in drugih storitev;
e)	obsegom in pravočasno pripravo zdravstveno statističnih informacij za potrebe zdravstva ter spremljanje izvajanja delovnih načrtov zdravstvenih organizacij in skupnosti.
—	finančni načrt organizacije;
—	kalkulacija cene;
—	podatki o kadrovski strukturi in kadrovski plan (vključno
štipendiranje, pripravniki).
4.	V letu 1985 se pri izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti na novo ne more zaposlovati, razen v primerih nadomeščanja, upokojitve ali fluktuacije. Na novo se zaposluje le po sprejetem kadrovskem programu kateremu je dano soglasje občinske zdravstvene skupnosti (skupščina).
Na novo se zaposluje v primerih, ko gre za nove zmogljivosti in pripravnike, ki so v štipendijskem razmerju in so v kadrovskem programu.
Organizacija mora predložiti kadrovski program, kadar zaposluje pripravnika, in izdelan elaborat o razširitvi dejavnosti (novih zmogljivosti) ter stabilizacijski načrt (program).
5.	Uporabniki in izvajalci ob sporazumevanju za opravljanje nalog, dejavnosti in programov zdravstvenih storitev ter za sklepanje samoupravnega sjxtrazuma o svobodni menjavi dela za leto 1985 neposredno uporabljajo sprejeti načrti aktivnosti za sklepanje aneksov k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela za leto 1984 in 1985. plan občinske zdravstvene skupnosti za leto 1985 ter upoštevajo finančne možnosti.
6.	Izgube in primanjkljaje ni mogoče planirati v letu 1985 v samoupravni interesni skupnosti in ne v organizacijah združenega dela izvajalcev. Porabo je potrebno vskladiti in jo spraviti v okvire dovoljene porabe. Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela se lahko sklene in podpiše z izvajalci le takrat, kadar so programi vsklajeni in občinska zdravstvena skupnost zagotavlja finančna sredstva za izvajanje celotnega zdravstvenega varstva (osnovna zdravstvena dejavnost; specialistično-ambulantno dejavnost, bolnišnična zdravstvena dejavnost, univerzitetno zdravstvena dejavnost, zdraviliška zdravstvena dejavnost, prevozi z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili, zdravila in druga sredstva za diagnostiko in zdravljenje, ortopedski in drugi pripomočki).
7.	Ločeno je potrebno voditi sredstva prispevkov iz osebnih dohodkov od prispevkov in dohodka. Sredstva iz prispevkov od osebnih dohodkov so namenjena za nadomestila, povračila in za solidarnostno pokrivanje nadomestil ter določen odstotek za druge dohodke, druge namene, SLO in DS v odstotku tega programa na odstotek sredstev iz osebnih dohodkov v primerjavi z vsemi prihodki po finančnem načrtu. Ločeno se realizirajo in vodijo sredstva za pokrivanje primanjkljaja in obveznosti iz preteklih let, ki se ne štejejo med izvirne prihodke.
8.	Sredstva, ki so določena za zdravstveno varstvo, je dovoljeno strogo namensko trošiti v skladu s sprejetim planom. Izvajalci so dolžni upoštevati namensko porabo in poročati o izvajanju programov po dejanskih ter trošenju sredstev.
—	skrajšali ležalno dobo v bolnišnicah za 4 % in zaostrili kriterij za sprejem v bolnišnično zdravljenje tako, da se bo obseg bolnišničnega zdravljenja v letu 1985 zmanjšal za najmanj 4 % ob izvajanju ostalih s tem povezanih ukrepov;
—	stopnja hospitalizacije se zmanjša za 4 %. Pri hospitalizaciji je še vedno določen odstotek hospitaliziranih oseb zaradi socialne indikacije, to je uporabniki koristijo usluge bolnišnic, namesto, da so premeščeni v socialne zavode, kjer se jim nudi ustrezno varstvo. (Te oblike zdravstvenega varstva se v letu 1985 povsem odpravijo);
—	zmanjšati število specialističnih pregledov za nadaljnjih 5 odstotokov;
—	zmanjšati in racionalizirati porabo zdravil;
—	omejiti zdraviliško zdravljenje, samo na postopek nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču, zdraviliškega zdravljenja borcev NOV v skladu s programom skupnosti, medicinske rehabilitacije v zdraviliščih, ki jo določi konzilij zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonsko zagotovljenimi pravicami in letnim programom skupnosti ter preventivne medicinske rehabilitacije otrok po programu skupnosti;
—	predlagati in izvajati rešitve, s katerim bo odpravljeno nepotrebno ponavljanje zdravstvenih storitev (laboratoriji, rentgen in druge storitve) in vzpostaviti boljše medsebojne med osnovno ter bolnišnično zdravstveno dejavnostjo in ambulantno specialistično dejavnostjo;
—	uvajati zdravljenje in nego bolnikov na domu s ciljem zmanjševanja bolnišničnega zdravljenja ter skrajšanja ležalne dobe v bolnišnicah ter v ta namen predložiti zdravstveni skupnosti kontrolne programe;
—	z izvajanjem stabilizacijskega programa zdravstvene organizacije združenega dela doseči kar najracionalnejši pristop k izvajanju zdravstvenih storitev;
—	se nadalje prilagajati delovni čas v organizacijah in dežurno službo dejanskim jjotrebam uporabnikov z izvajanjem izmenskega dela za vse profile delavcev in s prizadevanjem za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času;
—	izvajati ukrepe, ki pomagajo zmanjševati stroške zdravstvenega varstva;
—	prilagajati organizacijo, postopke in metode dela novim izsledkom in dognanjem;
—	izvajati program množičnih ukrepov s področja zdravstvenega varstva in stabilizacijski program zdravstvene skupnosti za uskladitev porabe v zdravstvu z materialnimi možnostmi;
—	zmanjšati absentizem od 5,5 odstotka na 5,3 odstotka v letu 1985.
11.	Opusti se obračunavanje reševalnih prevozov po prevoženih km.
Cene teh storitev po prevoženih km se uporabljajo le še za uporabnike izven območja, ki ga pokriva občinska zdravstvena skupnost. Zdravstveni dom Kočevje — reševalna postaja predloži program (delovni načrt) reševalne postaje (služba) z vsemi elementi in izračuni, ki se financira po dvanajstinah. Vsako tromesečje se predloži poročilo po vseh elementih delovnega načrta (število prevoženih km, bolnikov, ocene stroškov itd.).
12.	Dogovorjene delovne načrte v osnovni zdravstveni dejavnosti za katere so sklenjeni SaS o svobodni menjavi dela z izvajalci, se financira po dejavnostih. Izvajalci predložijo poročilo o izvajanju delovnega načrta za vsako tromesečje in se na osnovi tega poročila po sprejetem sporazumu izvrši obračun. Izvajalci so dolžni predložiti poročilo v roku 10 dni po končanem tromesečju in k poročilu priložiti realizacijo finančnega načrta ter druge podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za vodenje statistike, za planiranje in za spremljanje rezultatov dela.
9.	Za izvajanje programa zdravstvene prosvete in vzgoje predloži občinska organizacija RK skupnosti svoj program, usklajen s programom zdravstvenega doma. kakor tudi predvideva Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju in razmejitvi nalog na področju zdravstvene vzgoje.
13.	Cene storitev se ne poračunavajo za nazaj. Za višje cene je potrebno predložiti točno kalkulacijo, da se iz nje lahko ugotovi upravičenost povečanja cen. Brez kalkulacije se zavrne vsaka obravnava za povišanje cen.
10.	Izvajalci zdravstvenih storitev si bodo s sodelovanjem uporabnikov in skupnosti prizadevali uresničiti v letu 1985 naslednje naloge:
— nadaljevali bodo z izvajanjem sporazuma o delitvi dela v zdravstvu;
14.	Ob upoštevanju organizacijskih kadrovskih in drugih ukrepov za uresničevanje plana, ki se potrdijo v zdravstveni skupnosti se osebni dohodki delavcev v zdravstvu ne smejo realno znižati v večjem odstotku kot bodo osebni dohodki delavcev v gospodarstvu.
VIII.	NAČRT POKRIVANJA PRIMANJKLJAJA IN PORAVNAVA OBVEZNOSTI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IZ PRETEKLIH LET IN 1984. LETA
L Občinska zdravstvena skupnost s svojimi vsemi prihodki, ki so bili doseženi in določeni izvirni prihodki z dovoljeno rastjo skupne porabe ni pokrila vseh odhodkov in je ugotovljeni finančni primanjkljaj.
2.	>V občinski zdravstveni skupnosti poraba ni bila usklajena in so potrebe presegle finančne možnosti skupnosti. Občinska zdravstvena skupnost je po sklepih skupščine sklenila samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z izvajalci za izvajanje programov zdravstvenih storitev in dejavnosti preko svojih finančnih možnosti in se s tem obvezala, da bo opravljene storitve in dejavnosti tudi plačala.
3.	Neplačanih računov do dobaviteljev zdravstvenih storitev na dan 31. 12. 1984 je 43.933.593,50 din. Primanjkljaj po zaključnem računu znaša 27.303.581 din in se bo pokrival s sredstvi zbranimi s posebno prispevno stopnjo v višini 0,54 odstotka iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka, ki se bodo vplačala na posebni račun pri Občinski zdravstveni skupnosti Kočevje za pokrivanje primanjkljaja.
4.	Obveznosti do dobaviteljev zdravstvenih storitev po stanju 31. 12. 1984 se bodo poravnale po vrstnem redu dospelosti v plačilo in pri tem upoštevalo:
—	upnikom-dobaviteljem zdravstvenih storitev oz. drugim dobaviteljem, s katerimi je sklenjen sporazum o svobodni menjavi dela ali drugi sporazumi oz. pogodbe in so bile storitve opravljene preko dogovora in finančnih možnosti, se ti stroški oz. zneski ne priznajo in ne plačajo;
—	dobaviteljem, ki svojih storitev niso opravičili v skladu s sklenjenim sporazumom o svobodni menjavi dela in sprejetimi ukrepi občinske zdravstvene skupnosti, se plačila ne izvršijo;
—	pri poravnavi se upošteva planirani dotok sredstev za poravnavo obveznosti.
5.	Dotok sredstev za pokrivanje primanjkljaja v višini 27.303.581 din se planira po mesecih v enaki višini in sicer 2.730.358,10 din v 10. mesecih.
6.	O združevanju sredstev, prispevni stopnji, načinu poravnave obveznosti se sprejme posebni sklep, ki se objavi v uradnem listu.
IX.	SPREMLJANJE URESNIČEVANJA PLANA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM PLANA
L Občinska zdravstvena skupnost lahko le v okviru plana sprejema obveznosti in sklepa samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z izvajalci na osnovi predloženih finančnih načrtov, ovrednotenja delovnih načrtov in kalkulacij cen ter drugih podatkov, ki jih dodatno določa ta plan. Prevzem večjih obveznosti, ki presegajo finančne možnosti po tem planu, je možen le ob spremembi plana in zagotovitvi finančnih sredstev delavcev združenega dela.
2.	Sredstva se združujejo po letnem planu s sprejeto prispevno stopnjo. Če se letni plan ne spremeni in se pojavi večji pritok sredstev, sredstva pa .se ne valorizirajo, se prispevna stopnja lahko spremeni jo odločitvi koordinacijskega odbora za razvojne in druge skupne naloge skupščine skupnosti. Odstopanja med letom zaradi hitrejše rasti dohodka in zaradi tega ugotovljenih presežkov se mora uravnavati s spremembo prispevne stopnje. V tem primeru gre za ugotovitev in izračun prispevne stopnje, kar lahko opravi strokovna služba in to spremembo sporoči komiteju za družbeni razvoj občine ter Republiški upravi za družbene prihodke Ljubljana zaradi objave v Uradnem listu.
3.	S planskimi dokumenti skupnosti se za izvajalske dejavnosti obvezno določi:
—	stopnja hospitalizacije;
—	normativ povprečne ležalne dobe bolnišnično zdravljenih občanov;
—	kadrovske normative;
—	standarde;
—	druge opredelitve do finančnega obsega, ki so navedene v akcijskem načrtu.
4.	Izvajalci so dolžni dostaviti popolna in točna poročila o izvajanju delovnega načrta, realizaciji finančnega načrta in dru-
gem poslovanju. Brez teh podatkov se ob zaključku periodičnih obdobij lahko zmanjša sredstva za izvajanje programa.
5.	Uresničevanje plana skupnosti spremljajo skupščina skupnosti in pristojni organi družbeno politične skupnosti.
6.	Skupščina skupnosti organizira in redno spremlja uresničevanje plana z obravnavo poročil, analiz in oceno uresničevanja plana ter daje pobude za izvajanje plana kot tudi za morebitne spremembe in dopolnitve plana.
7.	Koordinacijski odbor skupščine zdravstvene skupnosti prav tako spremlja uresničevanje plana, pripravlja program uresničevanja, analize in ocene o uresničevanju plana, in predlaga ukrepe.
8.	Analize o uresničevanju letnega plana in srednjeročnega plana z oceno uresničevanja ciljev in prednostnih nalog ter možnosti v tekočem letu so eden od elementov za morebitne priprave ukrepov ali predlogov za spremembo politike in letnega plana.
9.	Če pride do spremenjenih okoliščin, ki bi bistveno vplivale na izvajanje plana, predvsem zaradi sredstev in samega obsega plana, je koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge skupščine zdravstvene skupnosti dolžan predložiti skupščini predlog za spremembo in dopolnitev tega plana.
10.	Odbor za samoupravni nadzor Občinske zdravstvene skupnosti izvaja nadzor nad tem planom po lastni presoji ali na pobudo drugih. O svojih ugotovitvah je dolžan seznaniti skupščino skupnosti ter predlagati ustrezne ukrepe.
11.	Sporazumi o svobodni menjavi dela, sklenjeni v nasprotju z usmeritvami tega plana, se izvajajo po tetn planu. Za izvajanje nalog izven tega plana občinska zdravstvena skupnost ne prevzame obveznosti.
12.	Ta plan se vroči vsem izvajalcem, s katerimi se sklepa sporazume o svobodni menjavi dela.
13.	Ta plan začne veljati, ko ga sprejmeta v enakem besedilu zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti, uporablja pa se za leto 1985.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Številka: 246/1-1-ZS/ZA-84	Kočevje
Datum: februar 1985	Bruno Ciglič, 1. r.
PREDLOG
Januar 1985
Na podlagi 18. člena Statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne	sprejela
DELOVNI NAČRT OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE ZA LETO 1985
I.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, njeni organi uporabnikov in izvajalcev ter delovna skupnost strokovne službe bodo v letu 1985 skladno s svojimi pristojnostmi s ciljem prilagajanja razvojnih možnosti zdravstvenega varstva dohodkovnim možnostim združenega dela, upoštevajoč pri tem tudi usmeritve iz planskih aktov občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985 ter resolucijska izhodišča za leto 1985, pripravili strokovno gradivo oz. sprejemali ali predlagali sledeče:
L ČETRTLETJE:
1.	Delovni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985.
2.	Osnutek in predlog Plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985.
S planom skupnosti bodo opredeljeni cilji in prednostne naloge zdravstvenega varstva v letu 1985, naloge občinske
zdravstvene skupnosti, ukrepiti in način uresničevanja ter sredstva za uresničevanje teh nalog. S planom skupnosti bo določen tudi načrt pokrivanja primanjkljaja skupnosti iz leta 1984 in preteklih let.
3.	Poročila o izvajanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela in dopolnil za leto 1984 k sporazumom, ki so bili sklenjeni z:
—	zdravstvenimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo storitve skupnega pomena za vso republiko;
—	naravnimi zdravilišči;
—	zdravstvenimi organizacijami osnovne, ambulantno-specialistične, bolnišnične in lekarniške dejavnosti;
—	drugo.
Izvajalske OZD bodo v okviru te naloge podale poročila o načinu uresničevanja nalog in obveznosti, ki so jih povzela s sklenitvijo samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela. Na tej podlagi bodo med drugim pripravljeni predlogi za potrebne spremembe v njihovih delovnih načrtih, uporabljenih merilih ali v drugih že vzpostavljenih odnosih med uporabniki in izvajalci.
V tem okviru bo poudarek na obravnavi poročil TOZD Zdravstveni dom Kočevje, DO Lekarna Kočevje in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
4.	Poročila o izvajanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za leto 1984, sklenjenih z delovnimi skupnostmi strokovnih služb, ki opravljajo naloge za zdravstvene skupnosti na nivoju občine, regije in republike, oz. poročila o izvajanju programov dela ter finančnih načrtov za leto 1984 delovnih skupnosti.
5.	Predlog Sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje.
Sklep bo obravnaval plačevanje prisjrevkov za zdravstveno varstvo in pravice do socialne varnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov ter drugih kategorij občanov.
6.	Osnutek in predlog Finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985.
S finančnim načrtom bo podrobneje opredeljena višina finančnih sredstev, ki jih delovni ljudje in občani občine združujejo v zdravstveni skupnosti za potrebe izvajanja posameznih oblik zdravstvenega varstva, pravice do socialne varnosti, solidarnost med OZD na občinskem nivoju, za skupne programe na medobčinskem in republiškem nivoju, delovanje strokovnih služb, potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za druge potrebe, ki se uresničujejo preko skupnosti.
7.	Plan izvajanja del in nalog v Delovni skupnosti Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje za leto 1985.
8.	Predlog samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med ustanoviteljicami in DS Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje za leto 1985.
Plan izvajanja del in nalog vsebuje naloge, določene na jjodlagi že sprejetih aktov, s katerimi je skupna služba ustanovljena in organizacijsko urejena. Plan določa tudi pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela za izvajanje nalog ter njegovo porazdelitev. Sporazum o svobodni menjavi dela določa merila, pogoje in zneske za oblikovanje celotnega prihodka delovne skupnosti iz sredstev ustanoviteljic strokovne službe, delovni čas v strokovni službi z uradnimi urami, reševanje sporov med ustanoviteljicami, nadzor nad izvajanjem tega akta in drugo.
9.	Poročila o jroslovanju v letu 1984 Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije z zaključnimi računi za leto 1984.
Poročila bodo obravnavala izvajanje sprejetih programov, predvsem zdravstvenega varstva, v navedenih skupnostih, realizacijo finančnega načrta skupnosti za leto 1984, delovanje skupščine OZS in njenih organov, poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev v letu 1984, poslovanje strokovnih služb. Posebej bodo prikazani najbolj pereči problemi, s katerimi so se ukvarjali delegati v skupnostih ter organi skupščine, na primer pokrivanje primanjkljaja iz leta 1983 in preteklih let.
10.	Osnutki in predlogi dopolnil za leto 1985 k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela za obdobje 1981— —1985 s TOZD osnovne, ambulantno-specialistične, bolnišnične in lekarniške zdravstvene dejavnosti.
Podlaga za dogovarjanje v svobodni menjavi dela za leto 1985 bodo finančno vrednoteni programi zdravstvenih organizacij združenega dela za leto 1985, jjoročila o izvajanju programov in realizaciji finančnih načrtov za leto 1984 zdravstvenih OZD, usmeritve in izhodišča za ovrednotenje programov zdravstvenega varstva in oblikovanje cen zdravstvenih storitev, kot bodo sprejeta v zdravstvenih skupnostih.
11.	Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela oz. dopolnila k tem sporazumom za leto 1985, ki jih sklepa Občinska zdravstvena skupnost Kočevje za opravljanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog z delovnimi skupnostmi: — Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje;
— Zdravstveno informacijskim centrom Ljubljana;
— Strokovne službe zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani;
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani.
11.	ČETRTLETJE:
12.	Predlogi za valorizacijo programov in cen zdravstvenih storitev na področju osnovne, ambulantno-specialistične, bolnišnične ter lekarniške zdravstvene dejavnosti.
Predlog predložijo zdravstvene OZD z namenom uskladitve svoiih cen in programov dejanskim gibanjem predsvem materialnih stroškov m osebnih dohodkov.
13.	Realizacija finančnega načrta občinske zdravstvene skupnosti v I. trimesečju 1985. leta.
14.	Izvajanje ukrepov za uskladitev programov izvajalcev zdravstvenega varstva s finančnimi možnostmi zdravstvene skupnosti in kritje primanjkljaja OZS Kočevje za leto 1984.
15.	Informacija o delu in poslovanju zdravstvenih skupnosti in zdravstvenih delovnih organizacij na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana s stališča uresničevanja srednjeročnih planskih dokumentov.
Informacija bo zajela podatke o poslovanju in izvajanju programov zdravstvenega varstva v primerjavi s programi in njihovim ovrednotenjem kot jih opredeljujejo planski dokumenti za obdobje 1981—1985 tako zdravstvenih skupnosti kot zdravstvenih delovnih organizacij, z ocenitvijo posledic, ki so jih prinesli slabši pogoji gospodarstva ter s tem padanje realne vrednosti sredstev za zdravstveno varstvo.
16.	Zaključni račun Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1984.
17.	Program skupnih nalog in finančni načrt Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1985.
S finančnim MoZS Ljubljana se občinske zdravstvene skupnosti ljubljanske zdravstvene regije opredeljujejo o financiranju delovanja samoupravnih organov MoZS Ljubljana, združevanju sredstev za program nalog skupnega pomena, odplačilo anuitet za nabavljeno računalniško opremo, ki jo uporablja Zdravstveno informacijski center Ljubljana za po-' trebe občinskih zdravstvenih skupnosti ustanoviteljic, občinskih zdravstvenih skupnosti - ustanoviteljic.
18.	Samopravni sporazum o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije v obdobju 1986-1990.
Na podlagi usklajenih elementov za sklepanje tega sporazuma bo pripravljen predlog kot najpomembnejši dokument za obdobje 1986—1990. Vseboval bo tudi opredelitve o skupnih razvojnih usmeritvah, prednostnih nalogah in ciljih zdravstvenega varstva v naši republiki, medsebojne pravice in obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti pri nalogah skupnega jximena, zlasti pri uresničevanju solidarnosti na republiški ravni.
19.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za obdobje 1986-199(1 V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu bo ta srednjeročni planski akt zajel skupno razvojno strategijo in politiko ter usmeritve na področju zdravstvenega varstva v medobčinski skupnosti, način zagotavljanja specialističnih in bolnišničnih zdravstvenih storitev, ki jih skupaj uresničujemo v medobčinski zdravstveni_skupnosti, normative in standarde za opravljanje specialističnih in bolnišničnih zdravstvenih storitev ter merila za oblikovanje njihove cene, obseg in način vzpostavljanja medsebojnih solidarnostnih odnosov ter merila za njihovo uresničevanje, druge skupne naloge in ev. skupne naložbe.
20.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986-1990.
S tem sporazumom bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani v OZS Kočevje na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu, Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije določili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva v letih 1986-1990, obseg, vrsto in kvaliteto storitev, ki si jih bodo zagotovili v skupnosti oz. po njej, pogoje za zagotavljanje teh storitev, merila za vzpostavljanje družbeno-ekonomskih odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, druge medsebojne obveznosti kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
V ta namen bodo s tem sporazumom opredelili tudi cilje, predi)ostne naloge, ukrepe, vzpostavili solidarnost med OZD v občini za storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in nesrečami pri delu ter pravicami do nadomestila osebnega dohodka v času začasne delanezmožnosti zaradi bolezni in poškodb, uveljavili normative, določili način vrednotenja storitev osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti ter oblikovanja cene, določili združevanje sredstev za uresničevanje programa zdravstvenega varstva, dogovorili participacijo k zdravstvenim storitvam, naloge s področja SLO in DS, računalniškega zdravstveno informacijskega sistema, združevanje sredstev na medobčinski in republiški ravni za skupne naloge.
1U. ČETRTLETJE:
21.	Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990 z zdravstvenimi OZD, s katerimi skladno planskim aktom in zakonskim ter Samoupravno dogovorjenim določilom sklepa sporazume občinska zdravstvena skupnost neposredno ali preko Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
22.	Analiza finančnega stanja Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje in realizacija prihodkov in odhodkov za 1. polletje 1985. leta.
23.	Izvajanje solidarnosti med organizacijami združenega dela v okviru občinske zdravstvene skupnosti za L polletje 1985 v zvezi s stroški zdravstvenega varstva ob nesrečah pri delu in poklicnih obolenjih ter nadomestilih osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi določenih zdravstvenih stanj uporabnikov.
24.	Poročila o poslovanju zdravstvenih delovnih organizacij z vidika izvajanja zdravstvenih storitev za uporabnike Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za L polletje 1985.
Poročilo bo zajelo realizacijo finančnega načrta in izvajanje dogovorjenih programov za OZS Kočevje v L polletju 1985 zdravstvenih delovnih organizacij, ki stopajo v odnose svobodne menjave dela z OZS Kočevje kot napr. TOZD Zdravstveni dom Kočevje in DO Lekarna Kočevje, ali pa posredno preko Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije na način, dogovorjen z ustanovitvenimi in drugimi samoupravnimi akti teh skupnosti kot na primer Univerzitetni klinični center Ljubljana in druge OZD s področja zdravstva z ambulan-tno-specialistično in bolnišnično zdravstveno dejavnostjo.
25.	Poročilo o uresničevanju Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981-1985, za leto 1981, 1982, 1983 in 1984.
26.	Poročilo o poslovanju občinskih zdravstvenih skupnosti na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana v 1984. letu.
Poročilo bo pripravljeno na podlagi letnih poročil za leto 1984 občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije, tudi z vidika uresničevanja ambulantno-spe-cialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva, kjer so te občinske zdravstvene skupnosti vezane na isto zdravstveno OZD.
27.	Analiza postopkov uveljavljanja odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji.
Analiza bo pokazala dosedanje postopke sporazumevanja med uporabniki in izvajalci v zdravstveni skupnosti v naši republiki. Ocenila naj bi primernost postopkov in opredelila nekatere nove rešitve za poenostavitev postopkov, večjo. razumljivost in zmanjšanje administrativnih opravil. Naka-
zala naj bi tudi možnost za večjo enotnost v postopkih oblikovanja delovnih načrtov zdravstvenih organizacij in oblikovanja cen njihovih storitev.
IV. ČETRTLETJE:
28.	Poročilo o delu in finančnem poslovanju Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti v obdobju od 1. 1. 1985 do 30. 9. 1985 z oceno do 31. 12. 1985.
29.	Poročilo o poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje januar-september 1985 z oceno do konca leta 1985 in realizacijo finančnega načrta.
Poročilo o poslovanju zdravstvene skupnosti bo zajelo uresničevanje posameznih oblik zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti v obdobju januar-september 1985 glede na sprejeti Plan OZS Kočevje za leto 1985 oz. veljavni finančni načrt skupnosti za leto 1985. Poslovanje zdravstvenih OZD bo prikazano posebej. V poročilu bo prikazano tudi pokrivanje primanjkljaja OZS Kočevje iz leta 1984 in ocenjeno poslovanje ter odhodki-stroški zdravstvenega varstva do konca leta 1985. Realizacija v obdobju in ocena do konca leta bo podlaga za planiranje programov skupnosti za leto 1986.
30.	Poročila o poslovanju zdravstvenih delovnih organizacij v obdobju januar-september 1985 z oceno do konca leta 1985, z vidika uresničevanja dopolnil k sporazumom o svobodni menjavi dela za leto 1985.
31.	Rebalans finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985.
OZS s finančnim načrtom razporeja možna planska sredstva, kot so bila ugotovljena konec predhodnega leta v skla du z združenimi resolucijskimi usmeritvami o rasti sredstev za skupno porabo v občini. Odstopanja v predvidenem dohodku združenega dela kot enega izmed osnov za pridobivanje prihodka zdravstvene skupnosti, povzročijo potrebo po spremembi finančnega načrta skupnosti, kar se v delegatski skupščini dogovori z rebalansom finančnega načrta.
32.	Srednjeročni plan Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986-1990.
Na podlagi sprejetega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986-1990 bo pripravljen osnutek in predlog tega srednjeročnega plana. Plan bo pomenil konkretiziranje dogovorjenih nalog, opredelitev nosilcev nalog in rokov za uresničevanje nalog vključno z materialnimi obveznostmi občinske zdravstvene skupnosti za naloge skupnega pomena.
33.	Delovni in finančni načrt Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1986
Po sporazumu o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije se predloži skupščini ta dokument, ki bo opredelil naloge skupnosti in sredstva za izpolnitev nalog v 1986. letu.
34.	Načrt aktivnosti za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela v letih 1986-1990.
Načrt aktivnosti bo predložila Zdravstvena skupnost Slovenije tudi za uporabo v občinskih zdravstvenih skupnostih za področje .ovne ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, predvsem pa iz razloga, da se veljavnost sklenjenih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za obdobje
1981-1985 za zdravstvene storitve skupnega pomena, o zdravstvenem varstvu študentov in sjjorazumov z naravnimi zdravilišči izteče konec leta 1985. Za srednjeročno obdobje 1986-1990 je potrebno sprejeti nove sporazume v svobodni menjavi dela. za ta namen pa usmeriti aktivnosti in s predloženim načrtom opredeliti naloge, nosilce in roke za pripravo sporazumov o svobodni menjavi dela.
35.	Izhodišča za financiranje zdravstvenih storitev na področju ambulantno-specialistične in bolnišnične ter zdraviliške zdravstvene dejavnosti za leto 1986.
Izhodišča bodo v skladu z resolucijskimi usmeritvami za leto 1986 predloga izvajalcem za izdelavo finančno ovrednotenih delovnih načrtov za leto 1986 tistih zdravstvenih delovnih organizacij, ki bodo po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za obdobje 1986-1990 sklepali sporazume v svobodni menjavi dela preko Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, med drugimi predvidoma Univerzitetni klinični center Ljubljana za neuniverzitetni del svojih storitev.
36.	Delovni načrt Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1986.
S tem delovnim načrtom bodo podrobneje opredeljene naloge v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1986, ki bodo izhajale iz srednjeročnih planskih dokumentov te skupnosti, sporazumno sprejetih po občinskih zdravstvenih skupnostih ljubljanske regije.
37.	Načrt aktivnosti za sklepanje dopolnil k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela za obdobje 1986-1990, za leto 1986.
38.	Izhodišča za financiranje zdravstvenih storitev s področja osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti za leto 1986. Za področje osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti bodo izhodišča upoštevala občinske resolucijske usmeritve za leto 1986, ki jih bodo uporabili izvajalci zdravstvenih storitev s tega področja v odnosih svobodne menjave dela z Občinsko zdravstveno skupnostjo Kočevje, za izdelavo svojih delovnih in finančnih načrtov za leto 1986 ter kalkulacijo svojih cen.
39.	Gradivo za izdelavo plana in finančnega načrta občinske zdravstvene skupnosti za leto 1986.
11.
1.	Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, njeni organi uporabnikov in izvajalcev ter strokovna služba bodo v letu 1985 opravili tudi naloge, ki niso posebej nevedene v tem delovnem načrtu, narekovale pa jih bodo razmere na področju zdravstvenega varstva.
Tako bodo skladno s svojimi pristojnostmi obravnavali še druge samoupravne akte, analize in poročila, ki izhajajo iz delovnih načrtov za leto 1985 Zdravstvene skupnosti Slovenije in Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, ter opravili nekatere stalne in občasne naloge kot so:
—	obravnava poročila o izvrševanju tega delovnega načrta,
—	obravnava in sprejemanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih bodo predložile druge organizacije in skupnosti,
—	spremljanje problematike osnovnega zdravstvenega varstva,
—	sofinanciranje dejavnosti društev in Občinskega odbora rdečega križa Kočevje
—	naloge s področja SLO in DS, ki so v pristojnosti občinske zdravstvene skupnosti,
—	sodelovanje z organi DPS in organizacijami pri uresničevanju družbenopolitičnih odnosov, krepitve delovanja delegatskega sistema in informiranja delegatov zdravstvene skupnosti ter javnosti,
—	sodelovanje s skupnimi in organizacijskimi za uresničevanje nalog na občinski, medobčinski in republiški ravni.
2.	Strokovne podlage in gradiva za izvajanje nalog bo pripravila Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje, strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in strokovna služba Zdravstvene skupnosti Slovenije Ljubljana.
Gradiva bodo pripravile tudi zdravstvene ter druge organizacije združenega dela in skupnosti ter nosilci nekaterih nalog tega delovnega načrta oz. kot predlagatelji samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kjer je potrebno soglasje občinske zdravstvene skupnosti.
3.	Gradiva, katerih predlagatelji ali nosilci nalog šo skupščina Zravstvene skupnosti Slovenije in njeni organi uporabnikov in izvajalcev, bodo objavljena v glasilu »Delegatski obveščevalec«, ki ga prejemajo delegacije za zdravstveno skupnost naravnost od Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Gradiva Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana bodo posredovana delegatom v celoti, v kolikor bodo objavljena v »Informacijah« MoZS Ljubljana - to je glasilu občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v MoZS Ljubljana.
Za gradiva MoZS Ljubljana, ki ne bddo objavljena v »Informacijah«, bo predsedstvo skupščine OZS odločilo, ali bodo delegati prejeli celotno gradivo ali skrajšana poročila, ki bodo služila tudi za odločitve skupščini skupnosti ter njenih organih.
4.	Na sejah skupščine, na sejah njenih organov in organov skupnosti ter na skupnih sejah z zbori občinske skupščine poročajo člani predsedstva skupščine zdravstvene skupnosti oz. predsedniki koordinacijskih odborov skupščine.
V zadevah, ki jih posebej določi predsedstvo skupščine skupnosti in kjer je glede na vrsto gradiva to potrebno, poročajo delavci strokovne ali predstavniki predlagateljev gradiva.
111.
Nosilci nalog iz tega delovnega načrta so glede na svoje pristojno^ sti, izhajajoče iz ustanovitvenega akta in statuta zdravstvene skupnosti, Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Naloge, ki jih za izvajanje tega delovnega načrta opravljajo strokovne službe OZS Kočevje, MoZS Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije, bodo njeni delavci uresničili na način in pod pogoji, ki so opredeljeni s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Številka: 30/1-1-ZS/ZA-85	Kočevje
Datum:	•	Bruno Ciglič, 1. r.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOČEVJE
SREDSTVA ZA PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA LETO 1985 PO VIRIH IN NAMENIH
v 000 din
Zap. št.		Valoriziran plan 1984	Plan 1985	Index 4 : 3
I	2	3	4 '	5
A.	VIR SREDSTEV — SKUPAJ	381.099	579.689	152,10
01.	Prihodki od prisp. iz dohodka (družb, in zaseb. sekt)	309.374	484.079	156,5
02.	Prih. od prisp. iz oseb. doh. (družb, in zasebni sektor)	47:196	68.350	144.8
03.	Prih. od prispevkov kmet. dej.	882	1.673	189,7
04.	Prispevki SPIZ	368	869	236,2
	SKUPAJ 01-04	357.820	554.971	155,1
05.	Drugi prihodki	2.257	3.696	163,8
06.	Sredstva iz medobč. solid.	21.022	21.022	100,0
B.	PORABA PO NAMENIH—SKUPAJ	381.099	579.689	152,1
1.	Zdravstveno varstvo	317.265	476.732	150,3
11.	Nadomestila za osebne			
	dohodke in povračila	13.405	21.057	157,1
111.	Drugi odhodki	12.214	18.460	151,1
IV.	Investicije	1.245	2.673	214,7
V.	Drugi nameni	2.080	3.058	147,0
VI.	Prisp. za pospeševanje izv.	2.759		
Vil.	Sredstvo za SLO in DS	3.500	10.722	306.4
Vlil.	Sredstva tekoče rezerve	5.500	ip.654	193,7
IX.	Solidarnostna sredstva za			
	nadomestila	23.131	36.333	157,1
c.	PROGRAM ZA POKRIVANJE PRIMANJKLJAJA			
	iz leta 1984 in drugih obveznosti			
01.	Prih. os prispevka iz doh.			
	(družbeni in zasebni sek.)	22.938	27.304	119,0
02.	Obveznosti za poravnavo			
	primanjkljaja za zdrav.	22.938	27.304	119,0
	storitve iz leta 1984			
Zap. št.		Valoriziran plan	Plan	Index
		1984	1985	4 : 3
1	2	3	4	5
D	DRUGI PODATKI ZA PROGRAM			
01.	Mase bruto osebnih dohodkov	3.454.449	5.008.951	145,0
02.	Prisp. stop. iz doh. za progr.	8.65	9,67	111,8
03.	Prisp. stop. iz OD za program	1.36	0.74	54.4
04.	Prisp. stop. iz doh. za primanjkl.	0.90	0.54	60,0
05.	Prisp. stop. iz OD za solidarnost		0.62	
06.	Participacija	6.360	9.100	143,10
07.	Skupaj prispevne stopnje	10.91	11.17	102,4
08.	Prispevna stopnja za zagotov. program iz brutto OD	4,79	4.30	
09.	Prisp. stopnja za zagotovljeni program od kataster, dohodka	13.31		
10.	Prisp. za zdrav, varstvo od kat. dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini	4.6		
11.	Prispevek za zdrav, varstvo — pavšal za kmet. gospodarstvo	1.340,00 din		
12.	Prisp. za zdrav, varstvo za kmete kooperante, ki plačujejo za pokojn. invalidsko zavarov. iz dohodka	9.55	9.67	101,2
13.	Prispevek SPIZ republik in pokrajin za zdrav, varstvo od vseh prejemnikov	14.00	14.00	100,0
14.	Prispevek za pravice do socialne varnosti (nadomestila OD in povračila za kmete kooperante, ki plačujejo prispevke za pokojninsko invalid, zavarovanje iz os. dohodka (osnova je enaka kot za druge pravice)	.1,36	1,36»	100,0
15.	Ugotovljene potrebe po planu OZS		619.635	—
16.	Primanjkljaj po planu OZS		39.946	
17.	Ugotovljene potrebe po planih izvajalcev		670.411	
18.	Primanjkljaj po planih izvajalcev		90.722	
Skupnost otroškega varstva
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KOČEVJE
Številka: 23/85 Datum: 25. 2. 1985
Vabilo
Na osnovi 17. člena poslovnika skupščine OSOV Kočevje sklicujem 11. sejo skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje.
Seja bo v sredo, 20. 3. 1985 ob 11. uri v sejni sobi občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, Ljubljanska cesta 25,1. nadstropje.
Predlog dnevnega reda:
1.	Potrditev zapisnika 10. seje skupščine
2.	Program dela skupščine OSOV Kočevje za leto 1985
3.	Poročilo o uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje, o poslovanju v letu 1984 in predvidenih možnostih za leto 1985
4.	Realizacija finančnega načrta OSOV Kočevje 1984
5.	Predlog programa OSOV Kočevje za leto 1985
6.	Predlog ekonomskih cen v WO od 1. 5. 1985 dalje
7.	Predlog finančnega načrta OSOV Kočevje za leto 1985
8.	Predlogi, pobude in vprašanja delegatov.
2.	Izboljšati materialni položaj izvajalcev vzgoje in varstva predšolskih otrok z ustreznejšim vrednotenjem njihovih storitev, posebno še v pogledu višine njihovih osebnih dohodkov.
3.	Vse otroke v starosti leto dni pred vstopom v šolo vključiti v malo šolo in razširiti program male šole od dosedanjih 120 ur na 160 ur oziroma minimalno na 100 ur, če je v skupini manj kot 5 otrok.
4.	V okviru programa denarnih pomoči uveljaviti določila Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in zagotavljati socialno varnost otrok do višine, za katero se bomo dogovorili v Občinski skupnosti socialnega varstva Kočevje.
5.	Družbeno denarne pomoči (ortroški dodatek) od 1. 5. 1985 dalje zagotavljati v funkcionalni obliki za kritje stroškov oskrbe v VVO in prehrane v osnovnih šolah.
6.	V primeru zmanjšanja števila otrok v WO ustanoviti v enoti Čebelica razvojni oddelek za 6—8 predšolskih otrok, motenih v razvoju.
7.	Ugotoviti možnosti in način za uspešno vključitev romskih otrok v ustrezne oblike vzgojnih programov za predšolske otroke.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE OSOV KOČEVJE: Mojca SELAN, l.r.
PREDLOG PROGRAMA občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje za leto 1985
1.	IZHODIŠČA IN SMERNICE
Osnovne usmeritve za planiranje dejavnosti in ovrednotenja programa vzgoje in varstva predšolskih otrok za leto -1986 so podane v:
1.	Dopolnilu k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OSOV Kočevje 1981—1985
2.	Resoluciji o družbenoekonomskem razvoju SR SLovenije v letu 1985
3.	Izhodiščih o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985
4.	Dolgoročnem načrtu uresničevanja gospodarske stabilizacije v občini Kočevje
5.	Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Materialne in razvojne možnosti vzgoje in varstva predšolskih otrok so opredeljene z naslednjimi planiranimi gibanji v gospodarstvu občine Kočevje:
—	letna rast proizvodnje 3,0 %,
—	rast družbenega proizvoda 3,5 %,
—	zaostajanje sredstev skupne porabe za rastjo dohodka v gospodarstvu občine za 10 %,
—	sprotno usklajevanje sredstev za osebne dohodke izvajalcev programa"z ugotovljeno rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine in sredstev za materialne stroške poslovanja z nominalno rastjo cen in življenjskih stroškov.
Še vedno zaostreni gospodarski pogoji ne bodo zagotavljali materialnih možnosti za večje širitve dejavnosti, zato se v okviru razpoložljivih sredstev dogovorimo za naslednje prdnostne naloge:
1.	Obdržati doseženo 40% vključenost predšolskih otrok v VVO; za dosego tega cilja bomo izdelali nov sistem delitve stroškov na stroške vzgoje, ki jih v celoti krije OSOV, in na stroške oskrbe (varstvo in prehrana); delež staršev pri kritju stroškov oskrbe bo do 30. 4. 1985 ostal nespremenjen, od 1. 5. 1985 dalje pa bo usklajen z določili Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
II. OBSEG PROGRAMA 1985
1.	Program vzgoje in varstva predšolskih otrok bosta izvajali VVO Kočevje in VVO Kočevska Reka.
VVO	0—3 let		3-	-7 let	Skupaj	
	otroci	skupine otroci		skupine	otroci	skupine
a) VVO Kočevje	34	2	260	10	294	12
enota ob Rinži enota Kekec	15	1	106	4	121	5
enota Čebelica	46	3	158	6	204	9
enota Mojca Stara cerkev	15	1	42	2	57	3
enota Vas	6		9	1	15	1
družinsko varstvo	49	7	—	—	49	7
Skupaj:	165	14	575	23	740	37
b) VVO Kočevska
Reka	20	1	34	2	54	3
Skupaj:	185	15	609	25	794	40
Ker se prostorske zmogljivosti vrtcev v letu 1985 ne bodo povečale, se tudi njihova redna vzgojnovarstvena dejavnost ne bo povečala.
Dogovorimo pa se za naslednje spremembe:
V	primeru, da kapacitete vrtcev ne bi bile polno zasedene, bo v enoti Čebelica sproščena 1 igralnica za razvojni oddelek 6—8 otrok z motnjami v razvoju.
V	Kočevju se že izvaja izmenično varstvo otrok v starosti od 3—7 let. Če se bodo pokazale potrebe, bo v eni izmed enot družinskega varstva uvedeno izmenično varstvo tudi za dojenčke (0—3 let).
Ker je v enoti^VVO Vas zelo malo otrok in je obisk izredno slab, se po prvem tromesečju opravi analiza o ekonomski upravičenosti obstoja enote vrtca. V primeru negativnega rezultata se enota prekvalificira v družinsko varstvo.
Če bodo ostale KS na svojem področju ugotovile dodatne potrebe po varstvu predšolskih otrok, bo možno po vsestranski proučitvi pogojev (število otrok, prostor, osebje) odpreti še 1 skupino družinskega varstva (KS 1. Omerza, Struge, Poljanska dolina, Osilnica).
2.	Vzgojni program za predšolske otroke
a)	MALA ŠOLA: v pripravo na šolo bodo vključeni vsi otroci v starosti leto dni pred vstopom v osnovno šolo. Program izvajajo VVO Kočevje in posamezne oddaljene osnovne šole.
Za varovance vrtcev se bo izvajala celoletna mala šola, za ostale otroke v obsegu 160 ur oziroma v manjših skupinah po 100 ur letno na skupino; za otroke vozače pa 200 ur letno:
Izvajalec	Štev. skup.	Štev. otrok	V kraju	Obseg programa
VVO Kočevje	5	145	v VVO Kočevje	celoletno
VVO Stara cerkev	1	11	v WO Stara cer.	celoletno
WO Koč. (voz).	1	17	Kočevje	200
WO Koč. (voz.)	4	90	Kočevje	160
VVO Koč. (voz.)	1	13	Livold	160
VVO Koč. (voz.)	1	16	Željne	160
VVO Koč. (voz.)	1	22	Stara cerkev	160
OŠ Vas-Fara	1	10	Vas	160
OŠ Osilnica	1	3	Osilnica	100
OŠ Struge	1	5	Struge	160
OŠ Podpreska	1	3	Podpreska	100
OŠ kočevska Reka	1	13	Kočevska fteka	160
Skupaj;	19	348	2.000
b)	CICIBANOVO ŠOLO — vzgojni program za 5-letne otroke, ki niso varovanci vrtcev, bo izvajala VVO Kopevje v obsegu 100 ur letno na skupino v krajih:
Kočevje v 4 skupinah, po 1 skupino pa v Stari cerkvi, Željnah, Livoldu in Strugah.
VVO bo ugotovila potrebe in možnosti za izvajanje cicibanove šole v KS Kostel v okviru enote VVO Vas. V KS Struge bo cicibanova šola organizirana predvsem v počitniškem času za otroke 2 letnikov, ker v letu 1984 ni bila izvedena, tako da se bodo vanjo vključili tudi otroci iz male šole.
c)	Vzgojni program za 4-letne otroke bo uveden le v 2 skupinah po 15 otrok v Kočevju, v trajanju 40 ur letno na skupino.
d)	Ure pravljic priložnostno za vse otroke v Kočevju, okvirno 100 ur letno, bo izvajala VVO Kočevje.
e)	Občinska zveza prijateljev mladine bo organizirala letovnje za 180 šolskih in predšolskih otrok.
Pri izvajanju vseh oblik vzgojnega programa za predšolske otroke si bo vzgojno osebje posebej prizadevalo za vključitev in redni obisk romskih otrok, OSOV Kočevje bo v ta namen zagotovila dodatna sredstva za materialne stroške.
3.	Predlog za kritje stroškov dnevnega varstva otrok in za izvajanje vzgojnih programov
a)	Celotni stroški izvajanja vzgojnih programov za predšolske otroke izven VVO bodo pokriti iz sredstev OSOV Kočevje po cenah, dogovorjenih v skupščini OSOV Kočevje.
b)	V okviru dnevnega varstva otrok v VVO in družinskem varstvu bo OSOV v celoti prispevala sredstva za stroške vzgoje. Stroške oskrbe bodo do 31. 4. 1985 jjokrivali starši po kriterijih in cenah, sprejetih na seji skuptščine OSOV Kočevje dne 25. 10. 1984.
S L 5. 1985 stopi v veljavo Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS št. 26/84), ki v svojem 6. in 20. členu opredeljuje tudi obveznosti staršev pri plačilu stroškov oskrbe v VVO na sledeč način:
Prispevek staršev k stroškom oskrbe znaša 35% od stvarnega mesečnega dohodka na člana družine, doseženega v preteklem letu, vendar ne more presegati polne cene oskrbe. Če je dohodek na člana družine nižji od 70 % dogovorjene ravni socialne varnosti družine, starši oskrbe v VVO ne plačujejo. Če je otrok upravičen do otroškega dodatka, se ta denarna pomoč nakaže v VVO za plačilo stroškov oskrbe.
4.	Investicijske dejavnosti na področju otroškega varstva v letu 1985 ne bo. Nadaljevalo se bo le urejanje okolice vrtcev, igrišč in postavitev potrebnih ograj.
11. PROGRAM DENARNIH POMOČI
Ob visoki rasti življenjskih stroškov bo v letu 1985 potrebno večkratno postopno povečanje denarnih pomoči otrokom, zato
bomo v skladu s predlogom Skupnosti socialnega varstva Slovenije otroške dodatke usklajevali na sledeč način:
a)	od L L do 30. 4. 1985 prejemajo otroški dodatek družine, ki so ga že uveljavile v letu 1984.
b)	s L 3. 1985 se jim višina otroškega dodatka valorizira, kot sledi:
Dohod. skup.	Otroški dod. L L—28. 2. 85		Otroški dod. od 1. 3.—30. 4. 85	Indeks
L		2.400	4.000	166,7
2. •		1.600	2.700	168,8
3.		900	1.600	177,8
4. kmečki otroci		900	1.500	166,7
5. soc. ogrož. otroci		900	1.500	166,7
6. dodatek z	a EH	700	700	100,0
7. dodatek/z	a TPO	900	1.500	166,7
Za otroke, ki so v vrtcih, se povečani del otroškega dodatka nameni v vrtec za kritje stroškov oskrbe.
c)	s L 5. 1985 bomo upravičenost do denarnih pomoči in višino otroškega dodatka ugotavljali po določilih Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki v 66. členu določa:
Otrok je upravičen do ptomoči, če mesečni dohodek na člana družine (dosežen v preteklem letu) ne presega 43 % povprečnega neto osebnega dohodka v SRS za preteklo leto.
Višina denarne pomoči je razlika med 43 % povprečnega OD in med dohodkom na člana družine. K dohodku družine se prištevajo tudi druge, že uveljavljene socialne pomoči.
Primer:
—	povprečni neto OD v SRS za 1984 je
27.762	din x 43 % = 11.938 din
—	dohodek na člana družine znaša npr. 9.025 din
—	otroški dodatek (11.938 — 9.025) je 2.913 din.
Če se otroški dodatek izplačuje v gotovini, ne more presegati 15 % od 27.762 din = 4.164 din.
Primer:
—	dohodek na.člana družina znaša 7.000 din
—	razlika 11.938 — 7.000 = 4.938 din. kar presega 15 %, zato se dodeli pomoč le v višini 15 %, to je 4.164 din na otroka.
Na podlagi teh določil bodo vloge za denarno pomoč vložile družine z otroki, če njihov skupni dohodek iz leta 1984 hi presegel 11.938 din na člana družine.
Otroci iz kmečkih družin so upravičeni do denarne fiomoči, če lanski dohodek na člana družine ne presega; 23 % povprečnega OD v SRS, to je 27.762 x 23 % = 6.386 din. Denarna pomoč se v skladu s 6. členom sporazuma praviloma dodeljuje v funkcionalni obliki, to je za plačilo oskrbe v VVO, prehrane v šoli in podobno., Pomoč bo nakazana v gotovini le v primerih, ko je ni mogoče zagotoviti v funkcionalni obliki.
IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Za program OSOV Kočevje 1985 se bodo združevala sredstva od BOD po sprejetih prispevnih stopnjah: 1,64 % za program vzgoje in varstva predšolskih otrok, 1,14 % za program denarnih pomoči. Glede na planirano letno maso BOD v občini bo za program vzgoje in varstva od 1. 5. 1985 dalje potrebna prispevna stopnja 1,63 %, za program denarnih ptomoči pa ostane nespremenjena.
Iz navedenega vira bomo v letu 1985 združili:
L za program vzgoje in varstva	82.407.000 din
2.	za program denarnih pomoči	59.306.000 din
Izvirna sredstva za program 1985 so planirana po naslednjih izhodiščih:
—	rast rednih letnih sredstev z indeksom 145 napram planu 1984
—	zagotovitev sredstev za kritje izpada prihodka v letu 1984
—	poznejše usklajevanje dejanske rasti sredstev OSOV z ugo-
tovljeno rastjo dohodka v občini, upoštevajoč 10 % zaostajanje.
Finančno ovrednotenje programa izhaja iz letnih cen posameznih storitev iz ugotovljenih ali ocenjenih drugih obveznosti in nalog.
Za izvedbo planirane dejavnosti vzgoje in varstva predšolskih otrok bo v letu 1985 iz vseh virov skupaj razpoložljivih 90.664.981 din, kar bi zadoščalo po dosedanjem sistemu delitve stroškov. Ker pa Sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic prinaša bistvene novosti, trenutno ni mogoče oceniti finančnih obveznosti OSOV pri kritju stroškov v VVO.
Pri programu denarnih pomoči planirani skupni prihodki iz vseh virov v znesku 63.499.314 din ne bodo pokrili potreb. Samo za otroške dodatke po dvojni valorizaciji in po sporazumu bi bilo potrebno (ocena) cca 55.600.001) din, razpoložljivih pa je v ta namen samo 41.000.000 din. Iz tega sledi, da v občini Kočevje od 1.5. 1985 dalje ne bomo mogli otrokom zagotavljati popolne socialne varnosti po navedenem sporazumu, ampak ob nespremenjenih sredstvih samo približno 70 %. Zato so potrebne na-daljne obravnave tega problema in ustrezne odločitve združenega dela, vendar šele pozneje, ko bodo znane dokončne potrebe po sredstvih za denarne pomoči, ugotovljene v letni pre-verbi upravičenosti občanov do denarnih pomoči. Preverba po novem sporazumu bo končana predvidoma v juniju.
Številka:
Kočevje, februar 1985	Strokovna služba
PREDLOG
ekonomskih cen v VVO od 1. 5. 1985 dalje
Ob vsakodnevni rasti cen in življenjskih stroškov je potrebno zagotoviti tudi pokritje povečanih stroškov poslovanja vrtcev, istočasno pa izvajalcem vzgojnovarstvene dejavnosti omogočiti, da svoje osebne dohodke povečujejo skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu občine in drugih družbenih dejavnostih. Vse navedeno je možno realizirati samo z ustreznim dvigom cen njihovih storitev, to je z večjimi ekonomskimi cenami (EC = skupni mesečni stroški na 1 otroka).
V nove letne ekonomske cene, ki bodo veljavne od 1. 5. 1985 dalje, se vračunava:
—	letna rast osebnih dohodkov z indeksom 145 napram 1984,
—	povečanje sredstev za kritje materialnih stroškov z indeksom 146,
—	vsi prispevki iz BOD in dohodka, veljavni v letu 1985.
Na predlog oziroma zahtevo izvajalcev je pri osebnih dohodkih najprej izvršen popravek osnovne BOD iz 1984 s tem, da je osnova povečana za 10 %. Na ta način je delno izravnano dosedanje izrazito zaostajanje, saj je bila VVO Kočevje po višini OD vsa leta med najnižjimi v občini.
Skupščina OSOV Kočevje je zadnje povečanje ekonomskih cen v VVO potrdila v decembru 1984,vendar se kljub višjim cenam plačila staršev niso povečala, ker je vse razlike pokrila OSOV Kočevje in jih še pokriva do 30. 4. 1985.
Ko v decembrske cene vračunamo navedeno povečanje OD in MS, se povečajo v naslednjih razmerjih:
Starostna skupina otrok	December 1984	Cena od 1. 5. 1985	Indeks
0—3 let			
Ekonomska cena	10.895	16.810	154
Od tega: vzgoja	4.389	8.680	198
oskrba	6.506	8.130	125
Maksimalni prispevek			
'staršev	5.530	8.130	147
3—7 let			
Ekonomska cena	7.818	11.845	151
Od tega: vzgoja	2.673	5.415	203
oskrba	5.145	6.430	123
Maksimalni prispevek			
staršev	4.373	6.430	147
Družinsko varstvo			
Ekonomska cena	10.465	16.000	153
Od tega: vzgoja	4.500	8.550	190
oskrba	5.965	7.450	123
Maksimalni prispevek			
staršev	5.070	7.450	147
Prikazana delitev ekonomskih cen ne izhaja iz dejanskega izračuna posamezne vrste stroškov (vzgoja, oskrba). Upoštevan je predlog, naj se maksimalno plačilo staršev ne poveča z višjim odstotkom, kot so v letu 1984 porasli osebni dohodki v občini, to je za 47 %. Zato je razdelitev EC na stroške vzgoje in srtroške oskrbe prirejena in povsem umetna, hkrati pa z izredno visokimi , indeksi (198,203, 190) obremenjuje sredstva OSOV.
Kriterije za prispevek staršev k stroškom oskrbe v VVO določa Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Osnovni kriteriji so naslednji:
1.	Ne glede na različne cene po starosti otrok v VVO starši prispevajo 35 % od svojega lanskega dohodka na člana družine.
2.	Maksimalni prispevek (35 procentni del od dohodka na člana) ne more biti višji kot so celotni stroški oskrbe. Polno ceno oskrbe po novih cenah bodo od 1. 5. 1985 plačevali le starši če njihov dohodek na člana družine dosega oziroma presega: 23.228 din x 35 % = 8.130 din za dojenčka
18.371 din x 35 % = 6.430 din za predšolskega otroka 21.286 din x 35 % = 7.450 din za otroke v družinskem varstvu
Vsi starši z nižjim lanskim dohodkom na člana družine pri- • spevajo sorazmerno nižji znesek k stroškom oskrbe.
3.	K stroškom oskrbe v WO ne prispevajo starši, če s skupnimi prihodki družine ne dosegajo 70 % socialne varnosti.
Družini je zagotovljena 100% socialna varnost, če dosega z vsemi dohodki določen procentualni del, računan od ugotovljenega povprečnega neto osebnega dohodka za preteklo leto v SRS, ki za leto 1984 znaša 27.762 din.
Primer:
zaposlen oče: zaposlena mati: otrok v VVO: otrok v šoli:
27.762x55 % = 15.269 din
27.762	x 55 % = 11.938 din 27.762x43% = 11.938 din
27.762	x43 %= 11.938 din
Skupaj = socialna varnost družine:	54.414 din
Socialna varnost na člana družine:	(54.414:4) = 13.603 din
(povprečno).
Če dejanski dohodek na člana te družine ne dosega 70 % od 13.603 din, to je 9.522 din, družina oskrbe v WO ne plača.
4.	Če je otrok — varovanec vrtca — upravičen do denarne pomoči (otroškega dodatka), se ta v vsakem primeru preusmeri v VVO za plačilo oskrbe.
Skupščini OSOV Kočevje predlagamo:
1.	da obravnava in potrdi nove ekonomske cene v VVO,
2.	da se plačila staršev k oskrbi v WO po novih cenah in novih kriterijih uveljavijo s 1. 5. 1985,
3.	da se nove ekonomske cene priznajo vzgojnovarstvenim organizacijam od 1. 1. 1985 dalje in da se razlika za prve 4 mesece poravna iz sredstev OSOV Kočevje.
Številka:	Strokovna služba
Kočevje, februar 1985	OSOV Kočevje
PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA
občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje za leto 1985
	PRIHODKI				
	Viri prihodkov		Realizac.	Plan	Indeks
			1984	1985	
1.	Program vzgoje in varstva				
1.1.	iz prisp. stop. od BOD		55.194.354	80.763.000	146
1.2.	kritje primanj. 1984		—	1.594.000	—
1.3.	prisp. od pokojnin		48.277	50.000	104
	Skupaj redni viri		55.242.631	82.407.000	149
1.4.	SOV Slov-stroš. post.		115.000	160.000	139
1.5.	prenos iz pret. leta		696.947	4.510.813	647
1.6.	prenos iz 1983		—	3.587.168	—
1.7.	drugi prihodki		525.654	—	—
	SKUPAJ (1.1. — 1. 7.)		56.580.232	90.664.981	160
2.	Program denarnih pomoči				
2.1.	iz prisp. stpp. od BOD		38.413.595	57.927.000	151
2.2.	kritje primanjk. 1984		—	1.379.000	—
	Skupaj redni viri		38.413.595	59.306.000	154
2.3.	operativna rezerva		3.500.000	2.500.000	71
2.4.	prenos iz pret. leta		3.584.961	1.693.314	47
	SKUPAJ (2. 1. — 2. 4.)		45.498.556	63.499.314	140
	OSOV SKUPAJ (1+2)		102.078.788	154.164.295	151
3.	Program nadomestil OD za porodniški dopust				
—	dotacija SOV slov.		25.736.536	32.500.000	126
—	prenos iz pret. leta		519.240	2.667.818	514
	SKUPAJ (3)		26.255.776	35.167.818	134
ODHODKI					
Program			Realizac.	Plan	
			1984	1985	Indeks
1.	Program vzgoje in varstva				
1.1.	VVO Kočevje				
	—stroški vzgoje		22.104.933	54.473.460	246
	—vzgojni programi v KS	Z	1.390.965	2.539.620	183
	—strokovni del. (2)		1.065.360	1.673.687	157
	—minulo delo		1.652.600	2.950.942	179
	—boleznine		500.000	725.000	145
	—zdrav n. pregledi		122.400	178.700	146
	—prevozi na delo		130.000	189.800	146
	—OD pripravnic		51.155	—	—
	—amortizac. zgradb		3.500.000	4.250.000	121
	—amortizac. opreme		—	1.710.000	—
	—dod. valoriz. OD in MS		2.895.136	—	—
	—poračun iz 1983		(-1.642.666)	—	—
	VVO Kočevje skupaj		33.412.549	68.691.209	205
1.2.	VVO Kočevska Reka				
	—stroški vzgoje		1.603.900	3.945.594	246
	—minulo delo		117.187	209.765	179
	—dod. valor. OD in MS		206.431	—	—
	VVO Kočevska Reka skupaj		1.927.518	4.155.359	216
1.3.	OŠ Kočevje MŠ		229.944	500.720	218
1.4.	OŠ Vas-Fara MŠ		141.504	318.640	225
1.5.	Anuitete in obresti		165.577	1.390.000	—
1.6.	Letovanje otrok		630.000	919.000	146
1.7.	Strok, služba OSOV. OD		1.994.450	2.972.500	149
1.8.	Mater, stroš. poslov. OSOV		100.969	341.213	338
1.9.	Prispevek za OSSV		82.900	120.205	145
1.10.	Stroški SDK		142.735	207.000	145
1.11.	Razni izdatki		123.866	180.800	146
1,12.	Regresiranje v VVO		11.028.120	10.868.335	98
1.13.	Pospešev. izvoza		696.947	—	—
	SKUPAJ (1.1. — 1.3.)		50.677.079	90.664.981	179
2.	Program denarnih pomoči				
2.1.	otroški dodatek		23.416.712	41.000.000	175
2.2.	stroški SDK		105.250	158.000	150
2.3.	funkcionalne oblike				
	denarnih pomoči		17.783.325	22.341.314	126
SKUPAJ (2.1. — 2.3.)	41.305.287	63.499.314	154
OSOV SKUPAJ (1+2)	91.982.366	154.164.295	168
3.	Nadomestila OD za porodniški dopust stroški SDK	23.562.318 25.639	35.129.418 38.400	149 150
SKUPAJ (3)	23.587.957	35.167.818	149
Številka:	.	Strokovna služba OSOV
Kočevje, februar 1985	Kočevje
Izobraževalna skupnost
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KOČEVJE
Številka: 19/85 Datum: 25. 2. 1985
vabilo
Na osnovi 36. člena Statuta OIS Kočevje sklicujem 9. sejo skupščine
Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje.
Seja bo v ponedeljek, 25. 3. 1985 ob 11. uri v sejni sobi občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, Ljubljanska cesta 25, L nadstropje.
Predlog dnevnega reda:
L Potrditev zapisnika 8. seje skupščine
2.	Program dela skupščine OIS Kočevje 1985
3.	Poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na ftodročju srednjega šolstva za šolsko leto 1983/84 v občini Kočevje
4.	Poročilo o uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje, poslovanju v letu 1984 in predvidenih možnostih za leto 1985
5.	Realizacija finančnega načrta OIS Kočevje za leto 1984
6.	Predlog programa vzgoje in izobraževanja v občini Kočevje za leto 1985
7.	Predlog začasnega finančnega načrta OIS Kočevje za leto 1985
8.	Imenovanje delegata v svet DU Kočevje
9.	Predlogi, pobude in vprašanja delegatov.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OIS Kočevje: Pavle VESEL, l.r.
PREDLOG PROGRAMA
vzgoje in izobraževanja v občini Kočevje 1985
1.	IZHODIŠČA IN SMERNICE
Osnova za pripravo letnega plana vzgoje in izobraževanja v
občini Kočevje za leto 1985 so:
1.	Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OIS Kočevje 1981—1985.
2.	Resolucija o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1985.
3.	Izhodišča o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985.
4.	Dolgoročni načrt uresničevanja gospodarske stabilizacije v občini Kočevje.
Materialne in razvojne možnosti vzgoje in izobraževanja so opredeljene z naslednjimi planiranimi gibanji v gospodarstvu občine
Kočevje":
—	letna rast proizvodnje 3,0 %,
—	rast družbenega proizvoda 3,5 %,
—	zaostajanje sredstev skupne porabe za rastjo dohodka v gospodarstvu občine za 10 %,
—	sprotno usklajevanje sredstev za osebne dohodke izvajalcev programa z ugotovljeno rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine in sredstev za materialne stroške poslovanja z nominalno rastjo cen in življenjskih stroškov.
Ob sedanjih materialnih pogojih ne bo mogoče širiti programa, pač pa bodo skupne aktivnosti usmerjene v to, da se obdrži doseženi obseg osnovnega šolstva in da se izboljša kvaliteta učno-vzgojnega procesa.
Prednostne naloge v osnovnem šolstvu v letu 1985 bodo:
—	nadaljnje' uvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole,
—	uresničevanje zagotovljenega programa osnovne šole,
—	prizadevanje za uveljavitev notranje diferenciacije in individualizacije pouka,
—	kvalitetnejše izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka,
—	krepitev vzgojne funkcije osnovne šole s posebno pozornostjo na delovni in poklicni vzgoji,
—	aktivnejše vključevanje šole v družbeno okolje v KS. Naloge dogovorjenega programa bodo tudi ostale v doseženih okvirih šolskega leta 1984/85. Ob ugodnejših materialnih možnostih pa bo dana prednost razvoju in širitvi tistih aktivnosti, ki s svojo vsebino prispevajo k izenačevanju pogojev za izvajanje zagotovljenega programa osnovne šole in zmanjšanja kvalitetnih razlik v učnovzgojnem procesu med šolami s kombiniranim in čistim (nekombiniranim) poukom (delitev kombiniranega pouka, izenačevanje opremljenosti šol z učili, opremljanje kabinetov predvsem za praktični del pouka v šolah zunaj centra, uvajanje računalništva).
II. OBSEG PROGRAMA
1.	Zagotovljeni program OIS vključuje:
—	izvajanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja za celotno generacijo šoloobveznih otrok,
—	izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka ter interesnih dejavnosti,
—	izvajanje poklicnega usmerjanja učencev,
—	osnovnošolsko izobraževanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju (OŠ Ljubo Šercer),
—	prevozi učencev OŠ in varstvo vozačev ter 40 % regresiranje šolskih ekskurzij,
—	zagotovitev sredstev amortizacije v osnovnih šolah. Organizacija in obseg osnovnega izobraževanja v letu 1985:
Osnovna	Štev.	Štev.	Od tega	Kombin. pouk	Učenci
šola	učen.	odd.	štev. učen..	štev. odd.	vozači
1. OŠ Kočevje	1.434	50	—	—	242
Struge	62	4	62	4	6
Podpreska	31	3	31	3	4
Livold	52	3	—	—	9
Željne	44	2	44	2	—
Kočevska Reka	34	2	34	2	14
Stara cerkev	KM)	4	—	—	14
Skupaj:	1.757	6«	171	II	2X9
2. OŠ Vas-Fara	60	4	60	4	40
Osilnica	15	2	15	2	—
Skupaj:	75	6	75	6	40
3. OŠ Ljubo Šercer	55	7	9	1	34
Skupaj: (1+2+3)	1.887	81	255	(13,5"„)	18	363
V	kombinaciji 2 razredov se bo izvajal pouk v 16 oddelkih za 231 učencev, v kombinaciji 3 razredov pa v 2 oddelkih za 24 učencev (Podpreska), skupno 255 učencev v 18 oddelkih. Od tega ima na višji stopnji (od 5.—8. razreda) kombiniran pouk 88 učencev rednih OŠ (Struga, Vas-Fara, Podpreska) in se zanje organizira del pouka v čisti (nekombinirani) obliki. Organizacija brezplačnih prevozov učencev bo tudi v letu 1985 skladna z zahtevami Zakona o osnovni šoli, ki zagotavlja brezplačen prevoz za učence z bivališčem v kraju, oddaljenem od najbližje ustrezne osnovne šole več kot 4 km. Dnevno bo za 363 učencev prevoženih 774 'km in dodatno še 60 km na relaciji Brezovica—Stari trg, ker se učenci iz bivšega šolskega okoliša Predgrad šolajo v OŠ Stari trg ob Kolpi.
V	okviru prevozov učencev sodi tudi prevoz ob organizaciji šolskih ekskurzij. Prevozne stroške bo skupnost regresirala v višini 40 %, in sicer:
—	za učence od 1. do 3. razreda letno ena ekskurzija na oddelek oz. skupino na relaciji do 40 km v eno smer,
—	za učence od 4. do 8. razreda letno ena ekskurzija na oddelek oz. skupino na relaciji do 140 km v eno smer.
Varstvo učencev vozačev bo organizirano zjutraj in po pouku do odhoda avtobusov v OŠ Kočevje 4 skupine, OŠ Livold 1 skupina, OŠ Kočevska Reka 1 skupina in OŠ Vas-Fara 2 skupini.
V	OŠ Stara cerkev in OŠ Ljubo Šercer se varstvo vključuje v program celodnevne šole.
Amortizacijo opreme in zgradb bodo osnovne šole obračunale po minimalnih stopnjah, Olš pa bo sredstva zagotovila najmanj v višini 50 % obračunske vrednosti. Pri tem bo amortizacijo opreme nakazovala šolam, amortizacijo nepremičnin pa bodo šole v celoti združile pri Olš. Sredstva se bodo trošila namensko za najnujnejša popravila v stari gimnazijski stavbi na Ljubljanski cesti, da se v njej zagotovi varnost bivanja in zasilen higienski režim (popravila strehe, dimnikov, ogrevanje, vodovodna inštalacija, sanitarije). V nasprotnem primeru bo z novim šolskim letom potrebno stavbo opustiti in v OŠ Kočevje uvesti dvoizmenski pouk.
Za ta dela bodo jx>rabljena vsa sredstva združene amortizacije šolskih zgradb, s tem pa se odloži za nedoločen čas nujno urejanje drugih šol — Livold, Zeljne, Mozelj.
2. Dogovorjeni program vsebuje naslednje dogovorjene dejavnosti in naloge:
—	podaljšano bivanje učencev bo organizirano v OŠ Kočevje v 7 oddelkih za 150—170 učencev od L do 5. razreda oz. 9 % vseh učencev;
—	celodnevna osnovna šola (COŠ) bo tudi v letu 1985 organizirana samo v Stari cerkvi (100 učencev v 4 oddelkih) in OŠ Ljubo Šercer (55 učencev v 7 oddelkih), skupno 155 učencev oz. 8 %. V dogovorjenem programu bomo zagotavljali razliko v stroških med poldnevno in celodnevno šolo, ki v redni OŠ znaša 47 %. V OŠ Ljubo Šercer je razlika v ceni približno 28 %, poleg tega pa se za težavnost dela z motenimi otroki priznava 15%, defektološki dodatek;
—	delitev kombiniranega pouka bomo izvajali za 88 učencev višje stopnje v OŠ Podpreska, Struge in Vas-Fara, in sicer za posamezni oddelek pa 10 dodatnih pedagoških ur tedensko. Namen tega je, omogočiti kvalitetnejši pouk in ustreznejši nivo znanja tudi učencem, ki sicer zaradi premajhnega števila otrok imajo kombiniran pouk skozi vseh osem let osnovnega šolanja;
—	glasbeno izobraževanje mladine bo izvajala Glasbena šola Kočevje v 7 oddelkih za 130—140 učencev;
—	šolske svetovalne in strokovne službe (svetovalna, socialna in knjižničarska; skupno 6,5 zaposlenih);
—	sofinanciranje osnovnega šolanja učencev iz občine Kočevje v OŠ sosednjih občin;
a)	OŠ Stari trg ob Kolpi, 24 učencev, kritje 50 % stroškov enega oddelka in ene skupine varstva vozačev;
b)	OŠ Cabar: 11. učencev, kritje stroškov fakultativnega pouka slovenščine;
—	pri letovanju otrok, ki ga organizira OZPM Kočevje, bomo zagotovili sredstva za vzgojno delo z otroki, 150—180 otrok;
—	štipendiranje kadrov (12 štipendistov) za potrebe vzgojno-izobraževalnih in vzgojnovarstvenih organizacij v občini;
—	za odplačilo anuitet od najetih kreditov za gradnjo m adaptacijo stavb osnovnih šol bomo zagotovili skupni letni znesek 1.400.000 din;
—	strokovna služba in stroški poslovanja lOS: OD zaposlenih, materialni stroški za pripravo gradiv, sklic sej samoupravnih organov in skupščine, najemnina poslovnih prostorov, amortizacija opreme. Poleg rednih vsakoletnih nalog bo v letu 1985 strokovna služba pripravila osnutke in predloge vseh planskih aktov za srednjeročno obdobje 1986—1990;
—	delno kritje izrednih materialnih in drugih stroškov v OŠ, ki niso vkalkulirani v ceno storitve: boleznine, zdravstveni pregledi, prevozi na delo, materialni stroški strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev.
Z začetkom šolskega leta 1985/86 se bo število otrok v osnovnih šolah nekpliko povečalo, spremenila pa se bo tudi njihova razvrstitev po razredih in oddelkih, tako da se poveča obseg za 4 oddelke, in sicer za 2. oddelka v OŠ Kočevje, po 1 oddelek pa v Livoldu in Željnah. Predvsem v Željnah so vsi izgledi za uvedbo dvoizmenskega pouka.
lil. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Potrebna sredstva za izvedbo programa OIS Kočevje 1985 bomo udeleženci združevali od bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 4.45 % (po domicilnenm principu). Iz tega vira bomo združili:
—	za program Olš 1985	219.417.000
—	za kritje izpada prihod.	1984	4.045.000
Skupaj:	223.462.000
Napram planu 1984 se redna sredstva povečujejo z indeksom 145, enako kot celotna sredstva skupne porabe. Planirani porast temelji na ocenjenih letnih gospodarskih gibanjih v občini, dejansko rast sredstev Olš pa bomo sprotno usklajevali z ugotovljeno rastjo dohodka v občini, upoštevajoč 10 % zaostajanja. Dotok tako planiranih prihodkov bomo uravnavali z usreznimi spremembami prispevne stopnje.
Pri finančnem ovrednotenju programa in izračunu cen posameznih storitev je upoštevano:
—	rast osebnih dohodkov izvajalcev v 1985 z indeksom 145 napram 1984;
—	povečanje sredstev za materialne stroške poslovanja za 46 %;
—	za vse potrebe sklada skupne fiorabe skupaj s prehrano 39.200 din letno na delavca;
—» pri izračunu osebnih dohodkov nekvalificiranih delavcev so opravljene korekture v tem smislu, da je zagotovljena predvidena višina zajamčenega OD (s tem so seveda porušena doslej veljavna razmerja OD med izobrazbenimi stopnjami). Osnova za sistem vrednotenja storitev so elementi za svobodno menjavo dela na področju vzgoje in izobraževanja v občini Kočevje (sprejeti na seji skupščine OIS dne 30. 5. 1984) z usklajenimi vrednostmi za leto 1985.
V priloženem finančnem načrtu se stroški na videz sicer krijejo s planiranimi prihodki skupnosti, izven te finančne konstrukcije pa ostajajo nepokrite posamezne dejavnosti in naloge, kot so:
—	osnovno izobraževanje odraslih, ki ga je DU Kočevje organizirala in ga izvaja, sredstva pa niso zagotovljena;
—	šola v naravi oz. plavalne tečaje smo letos planirali izvesti za 2 letnika učencev, sredstev za ogrevanje plavalnega bazena pa ni,
—	za učila in učbenike šolam že tretje leto skupnost ne zagotavlja sredstva,
—	v okviru civilne zaščite so šole dolžne nabaviti osebna in druga najnujnejša zaščitna sredstva in komplete za učence, sredstev ni;
—	za povečan obseg dejavnosti s L 9. 1985 so v finančnem načrtu zagotovljena sredstva le za 1 oddelek in ne za 4;
—	za amortizacijo zgradb in opreme OŠ je planiranih samo 50 % obračunanih vrednosti, (tako že tretje leto), kar onemogoča vzdrževanje stavb in dopolnjevanje opreme;
— izredno nizka sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja iz leta v leto slabšajo stanje na šolah, ker krijejo vsako leto manj dejanskih potreb.
Za leto 1985 so šole tudi same ovrednotile svoje programe dela po lastnih cenah. Na ta način izkazane potrebe presegajo planirana letna sredstva za 75.938.000 din.
Če tudi ne bi upoštevali zahtev izvajalcev za ustreznejše vrednotenje njihovih storitev (OD in materialni stroški), ostaja skupno
nepokritih nujnih potreb (DU, novi oddelki, šola v naravi, učila, SLO in DS) 8.980.000 din, kar v nadaljni obravnavi in usklajevanju zahteva skupno odločitev: ali sredstva dodatno združiti ali nalog ne izvajati.
Številka:	Odbor za svobodno
Kočevje, februar 1985	menjavo dela
PREDLOG ZAČASNEGA FINANČNEGA NAČRTA
občinske izobraževalne skupnosti Kočevje za leto 1985
PRIHODKI
Viri prihodkov	Realizac.	Plan	Indeks
	1984	1985	
1.	iz prisp. stop. od BOD	148.807.178	219.417.000	147
2.	prisp. za kritje izpada prihodkov za 1984	—	4.045.000	—
Skup. izvirni prihodki	148.807.178	223.462.000	150
3.	prenos iz pret. leta	2.118.795	62.517	3
4.	drugi prihodki	350.197	—	—
SKUPAJ	151.276.170	223.524.517	148
ODHODKI			
1.	OŠ Kočevje			
a)	zagotovljeni program			
— oddelki OŠ	68.407.747	99.815.035	146
— d od. za komb. p.	1.073.160	1.404.390	131
— dod. za TDM	174.865	204.816	117
— varstvo vozačev	683.500	1.178.510	172
— OD tehničn. osebja	12.452.092	18.986.377	152
— OD admin, osebja	2.712.000	3.891.607	144
— OD pedago. vodstva	3.789.862	5.379.642	142
— OD.šoferja	181.730	341.005	187
— amortizac. opreme	792.685	1.106.916	140
— amortizac. zgradb	1.761.796	2.443.431	139
Skupaj ZP	92.029.437	134.751.729	146
b)	dogovorjeni program			
— oddelki PB	5.703.378	5.466.711	96
— OD strok, delavcev	4.275.957	6.123.030	143
— delitev komb. pouka	759.251	1.227.614	162
— boleznine	510.880	770.804	150
— stroš. zdrav, pregl.	168.000	245.280	146
— najemn. šport. obj.	1.507.280	1.884.100	125
— regres prehr. učencev	674.724	—	—
— fakultativni pouk	113.916	163.681	144
— stroški izpop. učil	424.000	619.000	146
— prevozi na delo	204.120	298.000	146
— razlika v ceni COŠ	2.166.239	2.372.119	110
Skupaj DP	16.507.745	19.170.339	116
Poračun iz pret. 1.	-2.448.592	+ 1.172.359	—
SKUPAJ OŠ KOČEVJE	106.088.590	155.094.427	146
2.	OŠ Vas—Fara			
VSEBINA	Realizac.	Plan	Indeks
	1984	1985	
a)	zagotovljeni program			
— oddelki OŠ	5.661.887	8.298.895	147
— dod. za komb. p.	430.908	618.717	144
— dod. za TDM	25.850	32.759	127
— varstvo vozačev	273.400	392.837	144
— OD tehnič. osebja	1.317.393	1.986.126	151
— OD admin, osebja	370.368	560.386	151
— OD pedag. vodstva	457.111	656.253	144
— amortizac. opreme	125.475	175.665	140
— amortizac. zgradb	155.969	218.357	140
Skupaj ZP	8.818.361	12.939.995	147
b)	dogovorjeni program			
— OD knjižničarja	85.437	122.761	144
— delitev komb. p.	569.581	818.409	144
— boleznine	31.270	45.342	145
— stroš. zdrav, pregl.	13.200	19.270	146
— vzdrž. šport. obj.	29.040	36.300	125
— regres, prehr. učen.	141.504		
— strok, izpop. učit.	48.000	70.080	146
— prevozi na delo	44.375	64.780	146
Skupaj DP	962.407	1.176.942	122
Poračun za pret. leto	-215.868	+ 155.327	—
SKUPAJ OŠ VAS—FARA	9.564.900	14.272.264	149
3.	OŠ U. ŠERCER	'		
a)	zagotovljeni program			
— oddelki OŠ	7.349.706	10.753.478	146
— dod. za komb. pouk	57.060	81.841	143
— OD tehnič. osebja	878.500	1.354.398	154
— OD admin, osebja	542.400	778.322	144
— OD pedag. vodstva	494.510	709.936	143
• — amortizac. opreme	153.842	215.380	140
— amortizac. zgradb.	252.580	353.612	140
Skupaj ZP	9.728.598	14.246.967	146
b)	dogovorjeni program	•		
— OD strok, delavcev	358.825	534.666	149
— boleznine	43.075	62.460	145
— stroš. zdrav, pregl.	16.800	24.530	146
— regres, prehr. učen.	255.140		
— tečajni pouk	30.188	37.645	125
— stroški izpop. učit.	44.000	64.240	146
— prevozi na delo	30.190	44.000	146
— defektol. dodatek	871.460	1.252.164	144
— razlika v ceni COŠ	2.094.988	3.006.483	143
Skupaj DP	3.744.666	5.026.188	134
Poračun za pretek, leto	-303.028	+ 124.606	—
VSEBINA	Realizac.	Plan	Indeks
	1984	1985	
SKUPAJ OŠ. LJ. ŠERCER	13.170.236	19.397.761	147
1.	OŠ Stari trg DP			
— oddelki OŠ	404.780	638.860	158
— varstvo vozačev	68.350	98.208	144
— regres preh. učen.	43.566	—	—
Skupaj DP	516.696	737.068	143
Poračun iz pret. leta	-15.932	+ 22.604	—
SKUPAJ OŠ STARI TRG	500.764	759.672	152
i.	Glasbena šola DP			
— odd. glasb, šole	5.113.316	8.073.549	158
— poračun iz pret. leta	-125.272	+ 96.025	
SKUPAJ GLASBENA ŠOLA	4.988.043	8.169.574	164
>.	DU Kočevje DP	142.395		
poračun iz pret. leta	-15.308	—	
SKUPAJ DU	127.087	—	
7.	Novi odd. od 1.9. 1985 ZP	,		500.610	
8.	Prevozi učencev ZP	10.095.322	16.660.000	165
9.	Regres šol. eks. ZP	114.000	166.500	146
0.	Štipendije DP	468.987	845.00	180
L	Strok. sluz. OIS DP			
— osebni dohodki	1.194.269	1.803.063	151
— materialni stroški	222.298	400.300	180
— amort iz. opreme	88.737	124.300	140
— poračun iz pret. leta	—	6.046	
Skupaj strok, služb.	1.505.934	2.333.709	155
2.	Anuitete in obresti DP	175.206	1.250.000	
3.	Stroški SDK DP	630.365	915.000	145
4.	Razni izdatki DP	150.533	220.000	146
5.	Letovanje otrok DP	132.560	193.000	145
6.	Rezervna sredstva DP	—	659.000	
SKUPAJ ZP	120.785.718	179.265.801	148
SKUPAJ DP	30.050.811	40.593.749	135
Pospeš. izvoza	919.346		
Poračun iz pret. leta	-3.124.000	+ 1.576.967	—
SKUPAJ OIS	148.631.875	221.436.517	149
Skupni program ISS Vzajemni program ISS	975.000 340.000	1.567.000 521.000	161 153
ODHODKI SKUPAJ	149.946.875	223.524.517	149
Številka:		Strokovna služba	
Kočevje, februarja 1985	-	OIS Kočevje	
Socialno skrbstvo
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KOČEVJE Strokovna služba Ljubljanska c. 26, tel.: 851-150
Številka: 06-3/82-1/2 Datum: 22. 2. 1985
Na podlagi 42. in 51. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje
sklicujem
7. skupno sejo zborov Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje, ki bo v četrtek, 21. marca 1985 ob 11. uri v sejni dvorani SO Kočevje, Ljubljanska cesta 26 (I. nadstr., desno).
Za sejo predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Pregled sklepov in potrditev sklepnega zapisnika 6. skupne seje zborov skupščine ObSSS Kočevje z dne 20. 12. 1984
2.	Obravnava in potrditev
2.1 poročila o uresničevanju letnih planov SIS DD občine Kočevje in poslovanje v letu 1984 in predvidenih možnostih za leto 1985
2.2.	realizacija finančnega načrta ObSSS Kočevje za leto 1984 z obrazložitvijo in potrditev sklepa o zaključnem računu ObSSS Kočevje za leto 1984
2.3.	poročilo o delu strokovne službe ObSSS Kočevje za leto 1984
3.	Obravnava in sprejem
3.1.	predloga finančnega plana ObSSS Kočevje za leto 1985
3.2.	programa dela strokovne službe ObSSS Kočevje v letu 1985_
4.	Obravnava in sprejem
4.1.	plana izvajanja del in nalog v delovni skupnosti SSS za SIS DD za leto 1985
4.2.	SaS o svobodni menjavi dela v letu 1985
5.	Obravnava in sprejem predloga valorizacije preživnin
6.	Obravnava poročila o izgradnji doma starejših občanov Kočevje
7.	Spremembe in dopolnitve.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Marjan KOZINC, ing. l.r.
PREDLOG FINANČNEGA PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KOČEVJE ZA LETO 1985
I. Uvod
Občinska skupnost socialnega skrbstva združuje sredstva, ter jih koristi v namen izvajanja socialne politike v občini Kočevje. Sredstva se združujejo po prispevni stopnji, ki znaša za 1985 leto 0,76 od BOD mase zaposlenih v občini Kočevje. Sredstva koristi za pokrivanje zagotovljenega programa ter za delovanje strokovne službe; za izvajanje občinskega programa (za razne oblike socialno varstvenih pravic in zavodsko varstvo), za dopolnjevanje raznih programov različnih zvez, društev, katerih vsebina programov izhaja iz izvajanja pravic socialne politike, za izvajanje skupnih nalog republiškega programa, za pokrivanje obveznosti iz naslova telesno in duševno prizadetih oseb v SRS. Pomembnost in teža vseh programov, ki so v sklopu celotnega programa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje je drug drugemu enakovreden. Vsebine programov pa so dogovorjene ter sporazumno sprejete v okviru občine ali v okviru socialnega skrbstva SRS.
11. Prihodki
A. Planirani prihodki po planu SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje (v 000 din)
prispevki iz BOD: OZD	32 673
obrt	1 406
primanjkljaj po stopnji iz
leta 1984	l 125
drugi prihodki	l 428
SKUPAJ:	36 632
B. Prihodki po finančnem načrtu občinske skupnosti socialnega skrbstva
prispevki iz BOD: OZD	32 979
obrt	1 406
primanjkljaj po stopnji iz leta 1984	1 310
drugi prihodki	1 428
	37 123
sredstva za obveznosti iz naslova telesno in duševno prizadetih SRS	3 862
SKUPAJ	40 985
Iz prikazane strukture prihodkov je razvidno, dg za izvedbo programov občinske skupnosti socialnega skrbstva potrebujemo v 1985 Jetu, 40 985 din, na osnovi predvidenih sredstev pa ugotavljamo, da bo pri predvideni masi BOD ter predvideni stopnji v letu 1985 razpoložljivih sredstev 36 632 din (manko 4 353 din).
111.	Odhodki
A.	Odhodki po planu
V letu 1984 je znašala realizacija programa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje 25 673 din, brez vključitve primanjkljaja sredstev z vključitvijo le-teh pa je bila realizacija v višini 26 983 din. Planirana sredstva v letu 1985 znašajo 36 632 din, kar predstavlja ob upoštevani realizaciji v 1984 letu 142,7 % povečanje oz. 135,7 % upoštevajoč stari manko pri programu za leto 1984.
Z ozirom na stroškovna gibanja in velik porast življenjskih stroškov v preteklem letu, vključujejo veliko višja indeksna povečanja tudi kalkulacije cen posameznih storitev. S tem se močno zmanjšuje obseg programa skupnosti socialnega skrbstva Kočevje.
B.	Odhodki po finančnem načrtu ObSSS Kočevje za leto 1985
zagotovljeni program	15 086
občinski program	19 854
republiški program: skupne naloge	507
solidarnostna sred.	1 676
sredstva za obveznosti iz naslova	
telesno in duševno prizadetih SRS	3 862
40 985	
Iz strukture sredstev po posameznih programih Občinske skupnosti socialnega skrbstva je razvidno, da predstavlja pretežni del sredstev sredstva za pokrivanje zagotovljenega programa in občinskega programa, in sicer v skupnem znesku 34 940 din (glede na celotni znesek za pokrivanje potreb po programu 85,3 %).
Če podrobneje pogledamo koriščenje teh sredstev, vidimo, da koristimo ta sredstva v višini 25 926 din za izvajanje socialno varstvenih pravic, odetega 16 412 din za zavodsko varstvo 9 514 din za razne oblike družbeno materialnih pomoči ter ostale oblike pomoči 4rejnine, preživnine za oddano zemljo . . .).
Za izvajanje ostalih oblik socialne politike, ki ga zagotovljeni in občinski program vključujeta, naj bi se koristilo 1 445 din, za ostale stroške delovanja strokovne službe (osebni dohodki
in materialni stroški za poslovanje skupnosti in strokovne službe) pa 7 569 din.
Ža skupne naloge v okviru republiškega programa planiramo v letošnjem letu 507 din (za skupne investicije na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji) ter sredstva solidarnostnega programa v višini 1 676 din (na osnovi SaS v SRS za pokrivanje zagotovljenih programov tistih občinskih skupnosti, ki iz določenih objektivnih razlogov ne morejo finančno pokriti svojega zagotovljenega programa).
Že uvodoma pa je bilo povedano, da občinske skupnosti socialnega skrbstva v Sloveniji od leta 1984 združujejo sredstva v stopnji 0,15 za pokrivanje zakonskih obveznosti iz naslova telesno in duševno prizadetih oseb v SR Sloveniji.
Ob obravnavi osnutka finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje v decembru 1984 je bila izražena zaskrbljenost delegatov v zvezi s finančnimi zmožnostmi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje glede izvajanja programa v letu 1984, upoštevajoč namreč ob tem, da je za izvajanje najnujnejšega programa v letu 1985 potrebno zagotoviti 40 985 din. Sedaj ugotavljamo, da teh sredstev verjetno ne bomo mogli realizirati, kajti kaže se nam predvideni manko sredstev 4 353 din. Strokovna služba nima več možnosti zniževanja programa razen, če ob tem ne poseže na področje zagotavljanja zavodskega varstva ter pravic do družbeno materialnih pomoči, kar pa predstavlja osnovni socialno varstveni program oz. močno okrnitev pravic in zapisanih smernic v srednjeročnem programu Občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Kočevje.
Strokovna služba ObSSS
IZGRADNJA DOMA STAREJŠIH OBČANOV KOČEVJE
Ostra in dolga zima je kot običajno v gradbeništvu tudi na objektu Doma za starejše občane v Kočevju povzročila »prisilni oddih«, ki pa ga je izvajalec del TOZD Gradbeni sektor Kočevje DO SGP »ZIDAR« v svojem planu predvidel. Otoplitev, napovedana za pomladne dni, bo omogočila, da se bodo s 1. marcem dela intenzivno nadaljevala in da bo eventualno zamujeno nado-knadeno.
V novembru je bil pri Občinski konferenci SZDL Kočevje imenovan odbor za spremljanje izgradnje doma z nalogo, da sprotno usklajuje vse aktivnosti, ki se tičejo izgradnje same, kakor tudi neposredne priprave za začetek poslovanja doma. Odbor uspešno vodi tov. Jože Košir.
Ob koncu leta 1984 smo s predplačilom zagotovili sredstva za izvedbo gradbeno-obrtniško investicijskih del (ključ v roke) v znesku din 200.726.850,- din, v januarju in februarju pa smo usmerili aktivnost v zbiranje sredstev in dogovarjanje za dobavo opreme, ureditev okolice, pridobitev potrebnih (predvsem) strokovnih kadrov ter pripravam za evidentiranje interesentov za bivanje v domu.
Čeprav se delo razmeroma dobro odvija, se pojavljajo tudi problemi, ki jih sicer uspešno rešujemo, vendar bo potrebno še mnogo naporov za razrešitev tistih zadev, ki se bodo pojavile v nadaljevanju gradnje. O teh problemih bomo več spregovorili prihodnjič.
V zadnjem času je bilo v DELU in Dolenjskem listu objavljeno več člankov v zadevi Doma starejših občanov v Kočevju. Žal pa le-ti niso bili povsem točni. Menimo, da bi bilo prav, da se pisanje člankov v tej zadevi koordinira tako, da bo javnost točno obveščena o dogajanju.
BRUNO CIGL1Č
(v. d. direktorja Doma starejših občanov v izgradnji)
VALORIZACIJA PREŽIVNIN
Valorizacijo preživnin opravljajo občinske skupnosti socialnega skrbstva vsako leto na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Pri usklajevanju preživnin se upošteva razmerje gibanj življenjskih stroškov in gibanj osebnih dohodkov. Na ta način se določi procent povišanja preživnin, ki predstavlja sredino med ugotovljenim procentom zvišanja življenjskih stroškov in ugotovljenim procentom zvišanja osebnih dohodkov. S tem se valorizirajo preživnine nižje od rasti življenjskih stroškov, vendar nad gibanji osebnih dohodkov, s čemer pa se stroški za preživljanje otroka med roditeljem, pri katerem otrok živi, in roditeljem, pri katerem otrok ne živi, ustreznejše porazdelijo.
Na podlagi navedenega priporoča Odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, da se upošteva pri valorizaciji preživnin v letu 1985 enako izhodišče kot v preteklih letih. To pomeni, da se v letu 1985 preživnine valorizirajo s količnikom, ki predstavlja sredino med uradno ugotovljenim procentom zvišanja življenjskih stroškov v letu 1984 napram letu 1983, ki je 53,7 %, in procentom zvišanja osebnih dohodkov v letu 1984 v odnosu na leto 1983, ki znaša 52 %.
Ob upoštevanju navedenega je v letu 1985 valorizacijski količnik 52,8.
Vsem občinskim skupnostim'socialnega skrbstva predlaga Odbor, da se preživnine, določene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že valorizirane, s 1. 3. 1985 povišajo za 52,8 %. Preživnine, ki so bile potočene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene, in sicer preživnine, določene do konca meseca:
—	januarja 1984
—	februarja 1984
—	marca 1984
—	aprila 1984
—	maja 1984
—	junija 1984
—	julija 1984
—	avgusta 1984
—	septembra 1984
—	oktobra 1984
—	novembra 1984
—	decembra 1984
Strokovna služba ObSSS Kočevje
za 52,8 % za 48,4 % za 44	%
za 39,6 % za 35,2 % za 30,8 % za 26,4 % za 22	%
za 17 ,6 % za 13,2 % za 8,8 % za 4,4%
Kulturna skupnost
KULTURNA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE
Številka: 30 Datum: 25. 2. 1985
Na podlagi 22. člena pravilnika o delu skupščine Kulturne skupnosti občine Kočevje in njenin organov
sklicujem
7. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev KSO Kočevje, ki bo v ponedeljek, 25. marca 1985 ob 8.00 uri v sejni dvorani občinske zdravstvene skupnosti v Kočevju, Ljubljanska c. 25.
* Predlagam naslednji dnevni red:
1.	Verifikacija pooblastil
2.	Potrditev skrajšanega zapisnika prejšnje seje
3.	Poročilo o uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje in predvidenih možnostih za leto 1984
4.	Obravnava in sprejem realizacije finančnega načrta KSO Kočevje za leto 1984 ter sprejem zaključnega računa za leto 1984
5.	Obravnava in sprejem osnutka programa dela KSO Kočevje za leto 1985
6.	Obravnava in sprejem osnutka finančnega načrta KSO Kočevje za leto 1985 ter sprejem prispevne stopnje
7.	Razno.
Prosim vodje delegacij in konferenc delegacij, da skličete delegate, da
obravnavate gradivo in da zagotovite udeležbo svojega delegata na seji skupščine.
Gradivo za 5. in 6. točko dnevnega reda je objavljeno v prilogi Kočevskih
novic, za ostale točke dnevnega reda pa boste dobili gradivo po pošti.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
_	........... KSO KOČEVJE:
Tovariški pozdrav!	Julij PLUT, dipl. iur., I. r.
OSNUTEK PROGRAMA DELA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1985
Na osnovi delovnih programov posameznih izvajalcev, ob upoštevanju srednjeročnega načrta Kulturne skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985, Izhodišč o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Kočevje ter stabilizacijskega programa, bo Kulturna skupnost občine Kočevje v letu 1985 izvajala sledeči program:
1.	KULTURNI CENTER KOČEVJE — obsega dejavnosti:
—	Knjižnica bo z nakupom 2.700 knjig in kaset povečala svojo knjižno zalogo. Izpopolnila bo zalogo strokovne literature, povečala pa predvsem zalogo otroške in mladinske literature, ki sedaj predstavlja majhen del v temeljni knjižni zalogi. Ohranila bo tudi 76 naslovov časnikov in časopisov ter revij.
Vse knjižno gradivo bo izposojala na dom, razen priročne in informativne literature, novejših revij ter dragocenih knjig. Gradivo bo strokovno opremljeno, zastarelo in izrabljeno knjižno gradivo bo izločeno. Poleg abecedno imenskega in UDK kataloga bo knjižnica tekoče urejala še naslovni katalog na obeh oddelkih in tematski katalog na mladinskem oddelku. Z organiziranimi obiski skupin iz vrtcev in šol bo seznanjala s svojo dejavnostjo mladino. S kulturnimi večeri bo popestrila svojo dejavnost ter skušala pridobiti še več novih bralcev. Na prakso bo sprejemala učence družboslovne usmeritve. Pričela bo z izdelavo načrtov za razširitev knjižnice.
—	Muzej bo v letu 1985 organiziral in izpeljal dve lastni razstavi: Zaključni boji na Kočevskem in Mesto Kočevje med NOB. V sodelovanju z Muzejem ljudske revolucije Slovenije bo organiziral razstavo iz zgodovine 20. stoletja. Opravljal bo terensko topografijo v KS Poljanska dolina ter nadaljeval s popisom spomenikov NOB. Zbiral ter študijsko in strokovno bo obdelal gardivo. Po možnosti bo obnavljal vse zbirke.
—	Kino načrtuje 844 različnih filmskih predstav, od teh 542 rednih, 14 izrednih, 22 šolskih in 12 nočnih predstav. Po vsebini bo kino predstavil 26 akcijskih filmov, 22 otroških,
21 karate filmov,20 erotičnih. 19 nagrajenih. 19 komedij. 18 kriminalk, 16 vesternov, 16 grozljivk, 12 vojnih, 11 glasbenih. 10 znanstveno fantastičnih. 9 zgodovinskih, 9 jugoslovanskih, 8 poučno znanstvenih. 7 doživljajskih, 6 risank.
6 dram, 5 biografskih, 5 slovenskih filmov, 52 filmskih predstav bo kino predvajal kot filmsko gledališče, 9 predstav pa po pedagoški metodologiji filmske vzgoje. Pred filmskimi predstavami bo kino predvajal predvidoma 30 različnih informacijskih in reklamnih napisov. Kino bo v letu 1985 obiskalo ca 110000 obiskovalcev. Kulturna skupnost bo sofinancirala predvsem predvajanje filmov, ki niso komercialnega značaja ter filme za odrasle in mladino, ki jih kino predvaja ob posebnih priložnostih (kujturni praznik) zastonj.
2.	ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA bo nadaljeval z opravljanjem nalog, ki jih določa zakon o naravni in kulturni dediščini, in sicer: naloge v zvezi s prehodom dokumentarnega gradiva v arhivsko gradivo in v zvezi s prevzemanjem in zbiranjem arhivskega gradiva, naloge v zvezi z usposabljanjem arhivskega gradiva za uporabo, naloge v zvezi z ohranjanjem arhivskega gradiva.
3.	LJUBLJANSKI REGIONALNI ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO bo nadaljeval z delom na področju: umetnostne zgodovine (Kočevje, KS Draga, KS Osilnica, KS Kostel), etnologije (KS Draga, KS Osilnica, KS Kostel), arheo-
Osnutek finančnega načrta Kulturne skupnosti občine Kočevje za leto 1985
logije (topografija arheoloških terenov, obdelava in urejanje dokumentacije), dopolnitev fotodokumentacije spomenikov NOB, na področju naravne dediščine (evidentiranje konservatorjev v dolini Kolpe).
4.	DOM JOŽETA ŠEŠKA upravlja in vodi Krajevna skupnost Kočevje-mesto. Kulturna skupnost bo v letu 1985 podprla redno delovanje doma, delno pa bo tudi zagotovila sredstva za popravilo naprav (vrvišče) na odru. ki so dotrajane in zaradi katerih je že vprašljiva uporaba odra.
5.	MEDOBČINSKA DRUŠTVA, katerih kulturni program bo podprla kulturna skupnost, so: medobčinsko društvo slušno prizadetih, medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne in društvo paraplegikov.
6 .ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KOČEVJE bo še dalje skrbela za dejavnost in razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vzpodbujala bo kulturno dejavnost v OZD in KS. Nadaljevala bo z ustanavljanjem kulturnih društev. Strokovno in finančno bo podpirala delo kulturnih društev in drugih izvajalcev kulturnih programov s tega področja. Posebno skrb bo posvečala izobraževanju strokovnih kadrov in animatorjev za kulturo. Poleg tega bo ZKO nadaljevala s pripravljanjem likovnih razstav v likovnem salonu, s pomočjo potujočega kina pa bo omogočila filmske predstave tudi v bolj odročnih krajih občine. Sodelovala bo pri izvedbi prireditev in proslav v okviru praznovanja 40-letni-ce osvoboditve. Sodelovala bo s kulturno izmenjavo med pobrateno občino Dolina pri Trstu ter s pobratenimi krajevnimi skupnostmi.
7.	DELAVSKA GODBA KOČEVJE spada tudi v ZKO Kočevje. vendar je njena dejavnost zelo široka, saj bo v novih' prostorih, ki jh sedaj adaptira in za kar tudi kulturna skupnost namenja nekaj sredstev, razširite svojo prvotno godbeno dejavnost, na še druge glasbene in plesne dejavnosti, kar bo prav gotovo velik premik na kulturnem področju v občini.
8.	AKCIJO KOSTEL — nadaljevanje konsolidacije gradu Kostel bo poleg kulturne skupnosti Kočevje sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije s 1.370.000,00 din. Sredstva bodo zbrana še z neposredno svobodno menjavo z delovnimi organizacijami.
9.	Na predlog skupščine Kulturne skupnosti občine Kočevje bo izšla strokovna knjiga dr. Marije Makarovič: Predgrad in Predgrajci. To je etnografski zapis o tem delu naše občine. Knjigo bo sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije s 836.000,00 din ter KS Poljanska dolina.
10.	Na predlog OK SZDL Kočevje naj bi vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti zaradi enovitega informiranja občanov zbrale sredstva za objavo gradiv za skupščino SIS v Kočevskih novicah. Na kulturno skupnost odpade 94.340 din.
11.	Strokovna služba deluje v okviru Skupne strokovne službe SIS; v njo je vključen en delavec, ki opravlja strokovna, finančna, in administrativna dela za kulturno skupnost in zvezo kulturnih organizacij.
Strokovna služba
Zap. št.	Besedilo	Realizacija 1984	Plan 1985	Indeks
1.	PRIHODKI Izvirni prihodki iz BOD	10.078.425,80	15.308.000,00	151,8
2.	Prihodki od občanov	332.277,35	331.000,00	99.6
3.	Prenos sred. iz prej. leta	92.913.35	17.927,75	19,2
4.	Drugi prihodki	161.340.00	—	—
	Skupaj:	10.664.956,50	15.656.927,75	146.8
1.	ODHODKI KC — Knjižnica	3.787.893,00	5.503.000,00	145.2
Z	KC — Muzej	1.094.766,00	1.532^72.00	140,0
3.	KC — kino	383.056,00	536.278,00	140,0
4.	Zgodovinski arhiv Lj.	650.552,00	910.773.00	140.0
5.	Ljub. reg. zavod za spom. var.	625.200.00	875.280.00	140,0
6.	Akcija Kostel	550.000.00	700.00<r.00	127.2
7.	Dom Jožeta Šeška	400.000.00	700.000.00	175.0
8.	Zveza kult. organizacij	1.530.000,00	2.142.000.00	140.0
9.	Delavska godba Kočevje	250.000.00	550.000.00	220.0
10.	Medobčinska društva	63 480.00	90.000,00	141,7
11.	Strokovna služba SIS	1.024.512,00	1.434.317,00	140,0
12.	Stroški delov. SIS	287.569,75	402.597,00	140.0
13.	Knjiga — Predgrad in Pred.	—	100.000,00	—
14.	Kočevske novice	—	94.340,00	—
15.	Saldo 1984 — Rezerva	17.927,75	85.670,75	477,8
	Skupaj:	10.664.956.50	15.656.927,75	146.8
Strokovna služba
Raziskovalna skupnost
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST PREDLOG KOČEVJE	Februar 1985
Na podlagi 45. člena Zakona o raziskovalnih skupnostih in raziskovalnih dejavnostih. 4. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1981—1985 ter 20. člena Statuta Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje je skupščina na svoji seji dne sprejela
PLAN
občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za leto 1985
1. MATERIALNI OKVIRI RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI OBČINE V LETU 1985
Družbene dejavnosti bodo v letu 1985 še vedno pod vplivom omejene splošne, skupne in osebne porabe oziroma realno na nivoju leta 1984. Prestrukturiranje družbenih dejavnosti v skladu s stabilizacijskim programom občine Kočevje je ključna naloga na tem področju, s tem da se bodo prioritetno obravnavali ukrepi v smeri neposrednega in dolgoročnega vplivanja na produktivnost dela gospodarstva občine Kočevje.
Z izhodišči o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje se predvidevajo naslednje razvojne možnosti:
. — ocenjuje se 3% rast proizvodnje za celotno gospodarstvo občine v letu 1985,
—	ekonomičnost poslovanja naj bi se povečala za 1%,
—	rast družbenega proizvoda se predvideva 3,5 %,
—	izvoz je potrebno povečati za 18 odstotkov,
—	obseg zaposlovanja se predvideva povečati za 1 odstotek v smeri produktivnejšega zaposlovanja.
—	pri opredeljeni rasti dohodka in obsega zaposlenih bo družbenoekonomska produktivnost dela večja za okoli 2,5 odstotka.
Pri razporejanju dohodka v letu 1985 bomo zagotovili, da se bo delež akumulacije v dohodku povečal za 1,5 odstotka, akumulacijska in reprodukcijska sposobnost združenega dela pa se bo povečala za 2 odstotka. Pomeni, da se bo obseg povprečno uporabljenih poslovnih sredstev z gospodarskim razvojem z obratnimi sredstvi zmanjšal za 0,5 indeksne točke.
S takšnimi delitvenimi razmerji bomo v letu 1985 zagotovili, da bodo sredstva za osebne dohodke, splošno in skupno porabo naraščala 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka, kar pomeni, da bi sredstva ostala realno na ravni leta 1984.
V teh danih materialnih okvirih in v skladu s temeljnimi opredelitvami za srednjeročno obdobje 1981—1985 delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani Kočevja smo se opredelili za naslednje raziskovalne dejavnosti:
—	raziskave razvojnih možnosti občine Kočevje (demografske
in sociološke raziskave, ekonomske, urbanistične ureditse in raziskave razvoja infrastrukture),
—	raziskave kadrovskih potreb združenega dela,
—	raziskave varstva okolja z raziskavami na področju pitve vode, zaščite pitne vode, zaščite okolja, uporabnost Rudniškega jezera ter koriščenje in predelava odpadkov,
—	pospeševanje raziskovalne dejavnosti,
—	pospeševanje inovacijske dejavnosti,
—	sodelovanje v skupnem republiškem programu.
2.	LETNI PLAN
Z letnim planom se uporabniki dogovorimo za:
—	občinski raziskovalni program,
—	pospeševanje množične inventivne dejavnosti,
—	program skupnih nalog, ki se izvajajo v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	splošni program dela in stroški delovanja občinske raziskovalne skupnosti,
—	združevanje sredstev,
—	spremljanje in uresničevanje plana in nadzor nad izvajanjem plana.
3.	OBČINSKI RAZISKOVALNI PROGRAM
V občinski raziskovalni skupnosti se program raziskovalne dejavnosti omejuje na raziskovalne projektne aplikativne narave za znanega uporabnika in zaključeno finančno konstrukcijo. Pri projektnih nalogah se upošteva prioriteta, ki jo določa ta plan.
Občinska raziskovalna skupnost glede na finančne možnosti in opredelitve do sofinanciranja po samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1981—-1985 lahko sodeluje z največ 30 % vrednosti projektne naloge.
S tem planom se dogovorimo in odločimo v letu 1985 izvajati naslednje raziskovalne dejavnosti:
1)	Nadaljevati z raziskavami oskrbe potrošnikov občine Kočevje z energijo z izdelavo konkretnih nalog.
2)	Izvajati raziskave s področja varstva okolja s konkretnimi projektnimi nalogami hidroloških raziskav vodnih virov občine Kočevje in zaščito teh virov.
3)	Ugotavljanje vplivov posameznih onesnaževalcev Rinže.
4)	Raziskave na področju gospodarskega razvoja manj razvitih področjih občine Kočevje.
5)	Raziskave na področju družboslovnih ved:
—	raziskave etnoloških, zgodovinopisnih in gospodarskih prikazov z občinskega območja.
—	arheološke raziskave, pomembne za občino.
Občinska raziskovalna skupnost ima za vse raziskovalne projekte iz predhodnega odstavka na razpolago 1.443.400 din. Zahtevek za sofinanciranje predloži uporabnik. Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela po oceni posameznih raziskovalnih projektov odloči o izbiri in višini deleži, pri sofinanciranju.
4.	POPULARIZACIJA IN POSPEŠEVANJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Popularizacija in pospeševanje raziskovalne dejavnosti pomeni konkretnejšo obliko vzgoje kadrov, osveščenosti o pomembnosti raziskovalnega dela v Organizaciji združenega dela o potrebnem razvoju raziskovalnega dela v občini in posameznih organizacijah. Za dosego tega cilja je potrebno spremeniti odnos do raziskovalne dejavnosti in to tudi z ustrezno popularizacijo in pospeševanjem raziskovalne dejavnosti.
V te namene bomo opravili naslednje aktivnosti:
1)	Razpisali nagrade za najpomembnejše inovacijske dosežke v občini na področju tehnoloških, organizacijskih in družbenih inovacij.
2)	V okviru gibanja »Znanost mladini« nudili pomoč pri uresničevanju srečanj mladih raziskovalcev.
3)	V šolah usmerjenega izobraževanja spodbujali ustanavljanje raziskovalnih krožkov in spodbujali mlade raziskovalce za raziskovalna dela.
4)	V organizacijah združenega dela spremljali organiziranost in dejavnost raziskovalnega dela.
5)	Financirali raziskovalne naloge aplikativne narave v okviru diplomskega in podiplomskega študija.
Za popularizacijo in pospeševanje raziskovalne dejavnosti se planira 214.000 din.
5.	PROGRAM SKUPNIH NALOG. KI SE IZVAJAJO V RAZISKOVALNI SKUPNOSTI SLOVENIJE
V Raziskovalni skupnosti Slovenije je dogovorjen skupni program ki se kontinuirano izvaja zlasti na področjih:
—	zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter spodbujanje medrepubliških raziskav,
—	vključevanje v mednarodno znanstveno dogajanje,
—	pospeševanje priprav in prenosov raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso,
—	usmerjanje razvoja raziskovalnih kadrov,
—	pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture.
Občinska raziskovalna skupnost kot podpisnik samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog združuje sredstva v višini 10 odstotkov izvirnih prihodkov v tekočem letu. Planira se udeležba v višini 237.000 din.
6.	SPLOŠNI PROGRAM DELA IN STROŠKI DELOVANJA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
Splošni program dela izhaja iz obveznosti Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnosti ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985. Po tem programu se bodo opravljale zlasti naslednje naloge:
1)	Ugotavljanje in opredeljevanje potreb in interesov v raziskovalni dejavnosti v stalnem pismenem in osebnem stiku z razvojnimi službami združenega dela.
2)	Usmerjanje raziskovalnih pobud z razčlenjevanjem raziskovalnih potreb, njihovim usklajevanjem in pritegnitvijo ustreznih izvajalcev.
3)	Informiranjem delavcev, delovnih ljudi in občanov o raziskovalni dejavnosti po delegatski skupščini, njenih organih ter sredstvih obveščanja. Dajanje informacij in zbiranje pobud ter selekcioniranje teh glede na finančne možnosti občinske raziskovalne skupnosti in uporabno vrednost je splošna naloga.
4)	Organiziranje in pospeševanje samoupravnega sporazumevanja o zagotavljanju sredstev po merilih za vrednotenje raziskovalne dejavnosti.
5)	organiziranje sej skupščin, njenih organov, organov skupnosti in drugih posvetov, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti. Planira se dve seji skupščine in 20 sej njenih organov in organov skupnosti ter posvetov in delovnih sestankov.
6)	poleg nalog, iz točk 1 do 5, bo strokovna služba pripravila: — letni plan občinske raziskovalne skupnosti za leto 1985.
—	priprave za izdelavo letnega plana 1986,
—	analiza uresničevanja planov za obdobje 1981—1985 in ocena možnosti razvoja za obdobje 1986—1990,
—	elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1986—1990,
—	osnutek delovnega načrta za leto 1986,
—	osnutek letnega finančnega načrta za leto 1985,
—	realizacija finančnega načrta po tromesečjih, zaključni račun in spremljanje trošenja sredstev po finančnem načrtu,
—	ustrezne sklepe za izvajanje finančnega načrta, letnega plana ter predloge usklajevanja skupne porabe,
—	vodila finančno knjigovodstvo z izdelavo jjeriodičnih obračunov in zaključnega računa 1984 in 1985,
—	poročila o poslovanju in izvajanju letnega plana 1984,
—	poročilo o uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje in poslovanje v letu 1984,
—	poročila o izvrševanju sklepov skupščine, njenih organov in organov skupnosti,
—	poročila o projektnih nalogah in pogodbe o sofinanciranju,
—	izvrševala sklepe, sprejete na sejah skupščine in njenih organov,
—	izvajala spremembe registracije,
—	opravljala naloge obrambnih priprav,
—	vodila ustrezno statistiko, ki jo predpisujejo zakoni,
—	opravljala vsa strokovna dela v zvezi z razpisom za inovacijske nagrade,
—	opravljala organizacijsko tehnične naloge V zvezi s sejami, posveti'in sestanki,
—	letni plan del in nalog skupne strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za leto 1985,
—	vsa strojepisna in administrativna dela (prepis, razmnoževanje, arhiviranje in drugo) za občinsko raziskovalno skupnost.
Stroški izvajanja tega plana in nalog po tem planu so naslednji:
—	delo samoupravnih organov	191.707 din
—	delo strokovne službe se po času ceni na 905 ur, ki je ovrednoteno s 2847 točkami glede na obseg, delovni čas in zahtevnost
in je plansko ovrednoteno v	561.469 din
—	materialni stroški (najemnina prostorov,
pisarniški material, objave, stroški SDK, . . .) 60.000 din
—	obveznosti tekoče rezerve	47.000 din
Vsi stroški se planirajo v višini 860.276 din, ki se med letom
valorizirajo kot se izvaja valorizacija sredstev skupne porabe.
7.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA PLAN IN FINANČNE
MOŽNOSTI
Za izvajanje letnega plana smo se uporabniki dogovorili, da bomo združevali sredstva iz dohodka po prispevni stopnji 0,025 in v planirani višini 2.374.000 din glede na planirani letni dohodek 9.218.555.000 din. Planirana sredstva se bodo med letom valorizirala v skladu z rastjo dohodka.
Poleg izvirnih prihodkov bo občinska raziskovalna skupnost razpolagala s sredstvi iz leta 1984 v višini 278.600 din. Finančne možnosti občinske raziskovalne skupnosti se planirajo v višini 2.398.600 din.
8.	SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE PLANA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM
1)	Občinska raziskovalna skupnost lahko le v okviru plana sprejema obveznosti in sporazume o sofinanciranju raziskovalnih nalog in drugih dejavnosti. Pri raziskovalnih nalogah sodeluje največ s 30% vrednosti projektne naloge, če po tem planu razpolaga z ustreznimi sredstvi.
Občinska raziskovalna skupnost ne nastopa kot nosilec raziskovalnih nalog. Pri sofinanciranju pa morajo predlagatelji oz. izvajalci predložiti program raziskovalne naloge z vsemi stroški in konstrukcijo pokrivanja stroškov. Raziskovalna naloga mora biti aplikativna in za znanega uporabnika.
2)	Sredstva se združujejo po letnem planu po prispevni stopnji, sprejeti z letnim planom. Ce se letni plan ne spremeni in se pojavi večji pritok sredstev, sredstva pa ni dovoljeno valorizirati, se prispevna stopnja lahko spremeni po odločitvi odbora za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela. Odstopanje med letom zaradi hitrejše rasti dohodka in za-
radi tega ugotovljenih presežkov se odloči, da se v določenem obdobju ne obračunavajo prispevki. To spremembo se sporoči Komiteju za družbeni razvoj in Republiški upravi za družbene prihodke Ljubljana ter objavi v Uradnem listu.
3)	Izvajalci so dolžni pošiljati popolna in točna poročila o izvajanju raziskovalnih nalog.
4)	Uresničevanje plana občinske raziskovalne skupnosti spremlja skupščina skupnosti in pristojni organi družbenopolitične skupnosti.
5)	Skupščina skupnosti organizira in redno spremlja uresničevanje plana z obravnavo poročil, analiz in oceni uresničevanje plana ter daje pobude za uresničevanje plana kot tudi morebitne spremembe in dopolnitve združenemu delu.
6)	Odbora skupščine spremljata uresničevanje plana, pripravljata program uresničevanja, analize in ocene o uresničevanju plana in predlagata ukrepe za uresničevanje plana.
7)	Če pride do spremenjenih okoliščin, ki bi bistveno vplivale na izvajanje plana, predvsem zaradi sredstev in samega obse-
Telesnokulturna skupnost
ga plana, je Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela skupščine občinske raziskovalne skupnosti dolžan predložiti skupščini predlog za spremembo in dopolnitev tega plana.
8)	Odbor samoupravne delavske kontrole občinske raziskovalne skupnosti izvaja nadzor nad izvajanjem tega plana po lastni presoji ali na pobudo drugih. O svojih ugotovitvah je dolžan seznaniti skupščino skupnosti ter predlagati ustrezne ukrepe.
9)	Občinska raziskovalna skupnost sprejme finančni načrt kot plan prihodkov in odhodkov finančnih sredstev ter njihovo razporeditev po namenih. Finančni načrt je akt, po katerem se spremlja trošenje sredstev.
10)	Ta plan začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti
Št.: 289/2-1-RS SU-84	Kočevje
Datum:	.mag. Janez Lesar, dipl. ing. kem.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST KOČEVJE Trg zbora odposlancev 30 61330 Kočevje
Številka: Datum: 25. 2. 1985
Na osnovi 39. člena Statuta Telesnokultume skupnosti Kočevje sklicujem
sedmo zasedanje obeh zborov skupščine Telesnokultume skupnosti Kočevje v četrtek, 21. marca 1985 ob 12.00 uri v Klubski sobi Doma telesne kulture v Kočevju.
Za zasedanje predlagam sledeči dnevni red:
1.	Otvoritev zasedanja in izvolitev organov seje
2.	Poročilo verifikacijske komisije
3.	Potrditev zapisnika zadnje seje skupščine TKS
4.	Poročilo samoupravne delavske kontrole
5.	Poročilo o uresničevanju plana TKS Kočevje v letu 1984
6.	Pregled in potrditev realizacije finančnega načrta TKS Kočevje za leto 1984
7.	Obravnava izhodišč in kriterijev za pripravo plana TKS Kočevje za leto 1985
8.	Obravnava in sprejem plana Telesnokultume skupnosti Kočevje za leto 1985
9.	Delegatska vprašanja.
Gradiva, ki niso objavljena v Delegatski prilogi Kočevskih novic, bomo delegacijam in konferencam delegacij posredovali po običajni poti.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE TKS Kočevje: Jože GORŠE l.r.
PROGRAM TE L ESN O K L LTLR.NE DEJAVNOSTI ZA LETO 1985
V letu 1985 se bo na področju telesne kulture v osnovi izvajal program, ki je opredeljen s Saš o temeljih plgna TKS Kočevje za obdobje 1981—1985.
A.
Program športne rekreacije obsega redne aktivnosti (redno rekreativno vadbo 1—2 krat tedensko) v različnih pojavnih oblikah telesnokultumih aktivnosti za različne starostne kategorije, športnorekreacijska tekmovanja na nivoju KS ali občine (odprta športnorekreativna prvenstva, občinske lige, turnirji, sindikalne športne igre) in športnorekreacijske manifestacije (TRIM akcije, množični pohodi, teki in druge akcije). Osnovni cilj je vključitev čim večjega števila občanov v redne telesnokultume aktivnosti. Programe oziroma posamezne akcije bodo izvajale telesnokul-turne organizacije v občini.
B.
Program selektivno tekmovalnega športa obsega redno vadbo (redni treningi 2—5 krat tedensko) za različne starostne kategorije, udeležbo na prvenstvenih tekmovanjih, trening ter organizacijo in izvedbo tradicionalnih ali občasnih prireditev (turnirji, selekcijski turnirji, zaključna tekmovanja).
Osnovni cilj je doseganje kvalitetnih športnotekmovalnih storitev. Programe selektivno tekmovalnega športa bodo izvajale 4 telesnokultume organizacije.
C.
Program spremljajoče dejavnosti, pomemben za izvedbo obeh osnovnih programov in za nadaljnji razvoj telesnokultume dejavnosti obsega: zagotavljanje amortizacije športnih objektov v upravljanju Centra za VIGŠO, zagotavljanje sredstev za plačilo najemnin, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, nagrajevanje strokovnih kadrov, podelitev priznanj telesnokultumim delavcem in organizacijam, zdravstveno varstvo športnikov, sodelovanje s pobratenimi, nakup strokovne literature in propagandnega gradiva.
C.
Skupni program obsega program TKS SRS, dogovorjen na skupščini TKS Slovenije, ter nekatere obveznosti do republiških, regijskih ali medobčinskih institucij, kjer še vključujejo v aktivnosti tudi naši občani (društvo slepih ipd.).
D.
Program strokovne službe TKS in ZTKO Kočevje obsega strokovne, računovodske, administrativno-tehnične in organizacijske naloge TKS in ZTKO.
E.
Delegatski sistem — program obsega delovanja skupščinskega oziroma delegatskega sistema v telesnokultumi skupnosti Kočevje in Zvezi telesnokultumih organizacij.
Osnovna izhodišča za ovrednotenje programa TKS, Kočevje so podana v:
—	izhodiščih o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985,
—	oceni izvajanja družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 z oceno možnosti razvoja v letu 1985,
—	resoluciji v politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1985,
—	samoupravnem sporazumu o temeljih plana TKS za obdobje 1981—1985,
—	programih dejavnosti OTKO občine Kočevje, ZTKO Kočevje, TKS SRS in drugih organizacij.
Splošna in skupna poraba morata v globalu zaostajati 10 % za rastjo dohodka, kar pomeni v skladu z rastjo osebnih dohodkov.
IZRAČUN SREDSTEV TKS KOČEVJE ZA LETO 1985 Planirana masa BOD: 4.957.000
Z^p'	Vir prihodka	Plan 84	Plan 85	Indeks
L prispevki iz BOD	12.269	17.791	145
2. prispevki od davkov obč.	354	400	112
		12.623	18.191
PLAN TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI KOČEVJE ZA LETO 1985 PRIHODKI
PRISPEVNA STOPNJA, po kateri se bodo združevala planirana sredstva iz BOD za leto 1985, je 0,36 %.
V planu za leto 1985 ni zajeta amortizacija za objekt KEGLJIŠČE, ki ga je ZTKO prevzela od trgovskega podjetja NAMA Kočevje ob koncu leta 1984.
Za zagotovitev amortizacije bi morali v letu 1985 dodatno združiti 1.120.000,00 din, ker jih z notranjo razporeditvijo ni mogoče izdvojiti.
Strokovna služba TKS
1.0	Združena sredstva iz BOD	18.191.000
2.0	Prenesena sredstva iz leta 1984	—
3.0	Drugi prihodki	,	—
_______SKUPAJ__________________________________________________________________________________________18.191,000
ODHODKI
A. TELESNOKULTURNA SKUPNOST KOČEVJE	11.782.292
1.0	Obveznosti iz podpisanih SaS in DD			30.000
2.0	Dejavnost organov TKS in str. službe			1.710.608
2.1.	Dejavnost organov		495.000	
2.1.1.	Nagrade voljenim in imenovanim	15.000		
2.1.2.	Materialni stroški SIS	480.000		
2.2.	Dejavnost strokovne službe		1.215.608	
2.2.1.	OD zaposlenih bruto bruto	1.195.608		
2.2.2.	Materialni stroški	20.000		
3.0.	Enostavna in razširjena reprodukcija			5.089.000
3.1.	Amortizacija		5.089.000	
3.2.	Investicije		—	
4.j).	Podelitev priznanj TKS			30.000
5.0.	Športnorekreativna dejavnost v OTKO			1.664.610
5.1.	Dejavnost ŠŠD OŠ in sr. šol		185.000	
5.1.1.	ŠŠD Pionir	87.000		
5.1.2.	ŠŠD Lj. Šercer	15.000		
5.1.3.	ŠŠD Vas-Fara	20.000		
5.1.4.	OŠ Struge	7.000		
5.1.5.	ŠŠD SŠTUD	40.000		
5.1.6.	Dom D. Remiha	8.000		
5.1.7.	Klub Študentov Kočevje	»	8.000		
5.2.	Dejavnost OTKO in drugih organ.		954.610	
5.2.1.	TVD Partizan	20.000		
5.2.2.	Smučarski klub	20.000		
5.2.3.	Kegljaški klub	170.000		
5.2.4.	Rokomet, klub ITAS Kočevje (moški)	203.560		
5.2.5.	Karate klub	10.000		
5.2.6.	Bridge klub	8.000		
5.2.7.	Šahovsko društvo Kočevje	60.000		
5.2.8.	ŠD Pugled Stara cerkev	20.000		
5.2.9.	KŠD C. Dekval Mozelj	25.000		
5.2.10.	KŠD Parg Draga	15.000		
5.2.11.	KŠD Tone Ožbolt—Osilnica	20.000		
5.2.12.	KŠD Predgrad	20.000		
5.2.13.	KŠD Kostel — Fara	20.000			
5.2.14.	Odbojkarski klub Kočevje (moški)	197.050			
5.2.15.	Društvo invalidov Kočevje	15.000			
5.2.16.	Društvo delovnih invalidov 1TAS	8.000			
5.2.17.	Kolesarski klub Kočevski Rog	15.000			
5.2.18.	OK ZSMS Kočevje	8.000			
5.2.19.	Atletski klub Kočevje	60.000			
5.2.20.	Košarkarski klub Kočevje	40.000			
5.3.	OTKO posebnega pomena		525.000		
5.3.1.	OSG Taborniki	55.000			
5.3.2.	Planinsko društvo Kočevje	45.000			
5.3.3.	Občinska strelska zveza	370.000			
5.3.4.	Društvo za raziskavo jam	55.000			
6.0.	Selektivno tekmovalni šport			3.010.275	
6.1.	Temeljne selekcije	5.000			
6.2.	Občinske prednostne panoge				
6.2.1.	Namizni tenis (NTK Kočevje)	601.000			
6.2.2.	Nogomet (NK Kočevje)	1.042.125			
6.2.3.	Odbojka — ženske (OK Kočevje)	381.960			
6.2.4.	Rokomet ženske (RK ITAS Koč.)	980.190			
7.0.	Programska rezerva			247.799	
B.	ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ				4.519.108
8.0	Športnorekreacijska tekmovanja			177.000	
9.0.	Propagandne in množične manifest.			128.000	
10.0.	Tradicionalne in občasne prireditve			222.000	
11.0.	Nagrajevanje strokov, kadrov			1.076.500	
12.0.	Zdravstveno varstvo športnikov			180.000	
13.0.	Sodelovanje			120.000	
14.0.	Spremljajoča dejavnost			1.330.000	
15.0.	Podelitev priznanj			30.000	
16.0.	Strokovna služba bruto bruto			1.255.608	
C.	TELESNOKULTURNA SKUPNOST SR SLOVENIJE				1.889.600
17.0.	Skupni program			1.889.600	
	SKUPAJ ODHODKI				18.191.000
Strokovna služba TKS Kočevje					
Poročilo o uresničevanju letnih planov SIS					
POROČILO
o uresničevanju letnih planov SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje in poslovanju v letu 1984 in predvidenih možnostih za leto 1985
V občinskem prostoru v desetih interesnih področjih družbenih dejavnosti deluje devet samoupravnih interesnih skupnosti in zbor delegatov skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Poročilo podaja podatke o uresničevanju letnih planov za občinsko zdravstveno skupnost, občinsko izobraževalno skupnost, občinsko skupnost otroškega varstva, občinsko skupnost socialnega skrbstva, kulturno skupnost, telesnokultumo skupnost, občinsko raziskovalno skupnost in občinsko skupnost socialnega varstva.
Ustanovljene samoupravne interesne skupnosti so prevzele vlogo ugotavljanja m zadovoljevanja potreb s področja zdravstvenega varstva, izobraževanja in vzgoje, socialnovarstvenih pravic ter kulturnih in telesnokulturnih potreb v občini. Za te potrebe
družbenih dejavnosti je bilo preko zbirnega računa (račun 843) združenih 679.227.970 din, kar predstavlja 10,58 odstotka planiranega dohodka v občini Kočevje. Povprečna prispevna stopnja v letu 1984 je bila 20,083 odstotkov. Po sprejetih izhodiščih o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1984 so sredstva za skupno porabo zaostajala za 20 odstotkov za rastjo dohodka. Vsled tega je bilo potrebno med letom opraviti troje usklajevanj, in sicer v aprilu za 27,2 odstotka, v avgustu 32,0 odstotka in novembru 38,4 odstotka, vse na dovoljeno porabo iz leta 1983. Zadnje uskladitve ni bilo mogoče izvesti in vsled tega samoupravne interesne skupnosti niso realizirale planiranih izvirnih prihodkov.
Samoupravne interesne skupnosti so sprejele letne plane v skladu s svojimi srednjeročnimi plani in v skladu z materialnimi možnostmi združenega dela. Pri 33,5 odstotnem povečanju vseh sredstev za izvajanje programov, socialnovarstvenih pravic in drugih dejavnosti in 53,7 odstotnem povečanju življenjskih stroškov se je realna vrednost zagotavljanja uresničevanja vseh oblik družbenega standarda ponovno zmanjšala. Za iz-
vajanje letnih planov so imele samoupravne interesne skupnosti na razpolago naslednje vire sredstev in so jih realizirale (v tisočih):
Vir	Plan	Realizacija Strukt. Indeks		
1. Prispevki iz bruto OD	339.631	337.176	47,4	99,3
2. Prisp. iz dohodka	310.868	305.351	43,0	98.3
3. Prisp. iz kmetij, dejav.	882	1.394	0,2	158,0
4. Prihodki iz solidar.	21.022	19.159	2,7	91,1
5. Drugi prihodki	8.141	8.488	1,2	104,3
6. Prihodki za pokrivanje				
primanjkljaja	22.938	31.622	4,4	137,8
7. Prenešena sredstva	7.466	7.466	1,1	100,0
Skupaj:	710.948	710.656	100,0	100,0
V primerjavi z realizacijo vseh prihodkov v letu 1983 so se sredstva v letu 1984 povečala za 33,5 odstotka. Njihova struktura se v bistvu ni menjala. Tudi ni večjih odstopanj med planiranimi in realiziranimi prihodki.
Združena sredstva v samoupravnih interesnih skupnostih so bila trošena v naslednje namene (v tisočih):
Namen porabe	Plan	Realizacija Strukt.		Indek:
1. Program dejavnosti	512.346	565.220	77,2	110,3
2. izvajanje pravic	121.839	102.692	14,0	84,3
3.	Investicije 4.	Solidarnost, skupni	8.550	8.345	1,1	97,6
program in vzajemni pr.	5.731	5.292	0,7	92,3
5. Drugi odhodki	32.749	30.975	4,2	94.6
6.	Sred. kot operativ. rezerva 7.	Obveznost za pokrivanje	8.863	4.239	0,6	47,8
primanjkljaja	22.938	15.778	2,2	68,8
Skupaj:	713.016	732.541	100,0	102,7
Poraba je za 3,1 odstotek večja nad realiziranimi prihodki. Večja poraba se pojavlja kot primanjkljaj v občinski zdravstveni skupnosti. Občinska zdravstvena sktipnost je poslovno leto zaključila s primanjkljajem 27.303.581 din. Že ob sprejemanju letnega plana je bil ocenjen primanjkljaj v višini 22.972.160 din. Struktura porabe po namenih v primerjavi z letom 1983 je ostala nespremenjena, oziroma glede na manjša sredstva so bila zmanjšana sredstva za investicijske namene in sredstva za druge odhodke.
1.	URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V LETU 1984 OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE
V programih zdravstvene skupnosti za leto 1984 so si uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva zadali kot temeljno nalogo ohraniti doseženo raven zdravstvene varnosti kljub ponovnemu padcu realne vrednosti za zdravstveno varstvo namenjenih sredstev in kljub velikemu razkoraku med razpoložljivimi in znatno večjimi potrebnimi sredstvi.
Za uresničitev te naloge so bili s planom skupnosti opredeljeni cilji in prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva, ocenjene potrebe ujjorabnikov, potrebe in zmogljivosti izvajalcev zdravstvenih storitev, naloge skupnosti in izvajalcev ter način in ukrepi za uresničevanje nalog, planirana sredstva za izvajanje letnega plana skupnosti ter programov zdravstvenega varstva in s tem obveznosti uporabnikov do združevanja sredstev za zdravstveno varstvo, pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom in druge samoupravno dogovorjene programe na področju zdravstva v širšem smislu. S planom za leto 1984 je bilo na podlagi sprejetega Dopolnila št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985, dogovorjeno tudi izvajanje solidarnostnih nalog med OZD občine v okviru skupnosti za področje zdravstvenih storitev ob nesrečah pri delu in poklicnih obolenjih ter področje pravic do nadomestil osebnega dohodka ob odsotnosti od dela zaradi bolezni in nesreče izven dela. Sprejet je bil tudi načrt pokrivanja primanjkljaja skupnosti za leto 1983 in poravnavo obveznosti skupnosti za zdravstvene storitve iz leta 1983 in preteklih let.
Plan in na njegovi podlagi sprejeti finančni načrt OZS Kočevje sta bila v letu 1984 rebalansirana v skladu z na novo določeni-
mi družbenimi razmerji glede rasti sredstev skupne poVabe v občini.
Gibanja razpoložljivih sredstev, ki so bila manjša od tistih ki bi jih opravičila dejanska poraba storitev zdravstvenega varstva, so terjala maskimalno racionalizacijo na strsni izvajalcev pri nudenju zdravstvenih storitev uporabnikom in zmanjšanje nekaterih vrst porabe (SLO in DS, solidarnostno združevanje sredstev za investicije, zdraviliško zdravljenje, obseg nekaterih storitev). Odsotnost od dela zaradi bolezni v občini se je od leta 1981 (7,1 %) zmanjšala tako, da sedaj znaša 5,5 %.
Težak finančni položaj zdravstvene skupnosti, prenizka družbeno določena sredstva za zdravstveno varstvo za leto 1984, omenjeni cilji in ugotovljene potrebe izvajalcev za izpeljavo naloženih nalog so povzročili, da je Občinska zdravstvena skupnost Kočevje v postopku dogovarjanja o svobodni menjavi dela za leto 1984, namenila izvajalcem višja sredstva kot so bila trenutno na razpolago in pri tem sprejela obveznost, da bodo manjkajoča sredstva za zdravstveno varstvo za leto 1984 zagotovljena v letu 1985. Samo na tak način je bilo možno zagotoviti zdravstvenim OZD poslovanje brez izgub.
Nadomestila OD ter upravičena povračila delovnim organizacijam v občini iz naslova solidarnosti med OZD v okviru OZS na že omenjenih področjih morajo biti jjokrita v celoti. Ugotavljamo, da združena sredstva za izvajanje dogovorjenega zdravstvenega varstva vsako leto tega srednjeročnega obdobja realno padajo, predvidena pa je bila njihova rast in planiran določen razvoj zdravstva s pozitivnim učinkom na splošno zdravstveno stanje uporabnikov.
Zdravstvenim delovnim organizacijam sedaj ni mogoče zagotoviti takšnih pogojev poslovanja, da bi bile pri 'oblikovanju svojih sredstev izenačene z OZD materialne proizvodnje (osebni dohodki, sklad skupne porabe, amortizacija, obnova že izredno obrabljene opreme). Občinska zdravstvena skupnost Kočevje po veljavnih merilih ni upravičena in ne prejema solidarnostnih sredstev, združenih pri Zdravstveni skupnosti Slovenije, in sredstev za republiško solidarnost v letih tega srednjeročnega obdobja ni dolžna združevati. Po piosebej dogovorjenih merilih v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana pa je OZS Kočevje md drugimi skupnostmi upravičena prejemati medobčinsko solidarnost, za katero se sredstva združujejo v okviru MoZS Ljubljana namensko za delitev po določenih merilih na občinske zdravstvene skupnosti ljubljanske zdravstvene regije. Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj izplačila medobčinskih solidarnostnih sredstev ne potekajo v skladu s srednjeročnimi plani tako, da je npr. OZS Kočevje v letu 1984 prejela le
19.159.000	din teh sredstev, kar je nominalno na ravni leta 1981. Končna, z možnostmi družbene skupnosti pogojena sredstva za izvajanje zdfavstvenega varstva v letu 1984 in kritje obveznosti skupnosti iz preteklih let je OZS Kočevje lahko s planom določila v višini 404.037.238 din in jih razporedila s finančnim načrtom za leto 1984 oz. njegovim rebalansom.
Realizacija je bila dosežena v znesku 405.493.340 din ali z indeksom 100,36 na plan sredstev.
Na strani odhodkov — stroškov leta 1984 je evidentirano 432.796.919 din. Iz teh gibanj izhaja razlika med prihodki in odhodki v višini 27.303.579 din, ki pomeni obveznost OZS Kočevje v letu 1985.
S prispevno stopnjo iz dohodka in osebnih dohodkov združenega dela in zasebnega sektorja je skupnost realizirala 350.372.825 din prihodkov,, ostalih prihodkov (SPIZ, kmetje, solidarnost, razni prihodki) 23.498.215 din in namenskih sredstev za kritje obveznosti iz leta 1983 31.622.300 din.
Za plačila računov za opravljene zdravstvene storitve, odplačilo anuitet, za SO in DS, skupni program v SRS, za delo strokovnih služb, delovanje delegatskega sistema, za nadomestila OD in ostala povračila (pogrebnine, posmrtnine, potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom, solidarnostna povračila OZD pri nadomestilih), za pospeševanje zunanjetrgovinske menjave so bila realizirana in razporejena finančna sredstva v skupni višini 417.019.234 din, za kritje primanjkljaja iz leta 1983 pa v višini 15.777.685 din, kar skupno izkazuje zdravstvena skupnost na strani odhodkov kot strošek zdravstvenega varstva v letu 1984. Primerjava plana in realizacije za navedene oblike porabe v zdravstvenem varstvu je razvidna iz tabele.
Posledica finančnih in drugih gibanj, ki so odraz tudi možnosti združenega dela v občini, je sedanji nezadovoljiv družbenoekonomski položaj zdravstva, kar lahko povratno vpliva na gospodarstvo in poslabša raven zdravstvene varnosti kot dela družbenega standarda.
2.	URESNIČEVANJE PROGRAMA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KOČEVJE V LETU 1984
V okviru programa OIS Kočevje za leto 1984 se je izvajalo osnovno izobraževanje šoloobveznih otrok, usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (OŠ Ljubo Šercer) ter glasbeno izobraževanje mladine.
Za leto 1984 je bil prvotno sprejet program dejavnosti v istem obsegu, kot se je že izvajal v letu 1983. Ob finančnem ovrednotenju programa po dogovorjenih izhodiščih pa je bil napram planiranim prihodkom izkazan primanjkljaj v znesku 12.345.000 din. Zato je bil s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi letni program dejavnosti močno skrčen: črtana so bila planirana sredstva za učila, učbenike, šolo v naravi, DU Kočevje, za posamezne materialne stroške in za amortizacijo je bilo zagotovljenih samo 50 % sredstev.
Od 1. 9. 1984 je bil ukinjen regres za prehrano učencev v OS, ukinjena je bila celodnevna šola v Kočevski Reki, obseg podaljšanega bivanja je bil skrčen od 242 učencev v 10 oddelkih na 160 učencev v 7 oddelkih. Na ta način je bil primanjkljaj zmanjšan na 2.486.634 din in je bil pokrit ob poznejši dodatni valorizaciji planiranih sredstev OIS.
Kot prednostna naloga na področju vzgoje in izobraževanja je bila izpostavljena realizacija zagotovljenega programa, kot ga določa Zakon o osnovni šoli in vsebuje: izvedbo pouka po predpisanem predmetniku, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in brezplačne prevoze za učence na relaciji nad 4 km.
V	dveh centralnih in sedem podružničnih osnovnih šolah se je v šol. letu 1983/84 izobraževalo 1.806 učencev v 73 oddelkih, v OŠ Ljubo Šercer pa 63 motenih otrok v 7 oddelkih; skupaj 1.869 učencev v 80 oddelkih. Od tega se je v šolo vozilo 323 učencev na 12 relacijah z dnevno prevoženimi 818 km. Sprejeti program osnovnega šolstva so izvajalci v celoti realizirali.
Pri samem učnovzgojnem procesu je bil dosežen naslednji učni uspeh:
—	v rednih OŠ je napredovalo 1.753 učencev oz. 97,07 %; negativnih 53 učencev oz. 2,93 %,
—	v OŠ Ljubo Šercer je napredovalo 61 učencev oz 96,8 %; negativno ocenjena 2 učenca.
V	šolskem letu 1984/85 je v vseh OŠ 1.887 učencev v 80 oddelkih, od tega: s kombiniranim poukom 246 učencev (13,4 %), v celodnevni osnovni šoli (Stara cerkev in OŠ Ljubo Šercer) 155 učencev (8,2 %); v podaljšanem bivanju na OŠ Kočevje 160 učencev (8,5 %); v glasbeni šoli Kočevje 134 učencev v 7 oddelkih.
Program osnovnega, posebnega in glasbenega izobraževanja je izvajalo:' 115 [pedagoških, 5 vodilnih, 6,5 strokovnih, 6 admini-strativno-finančnih delavcev ter 33,5 delavcev tehničnega osebja, skupaj 166 delavcev.
Združevanje in poraba sredstev:
Za program OIS Kočevje so se združevala sredstva od bruto OD od 1. 1. do 31..3. 1984 po prispevni stopnji 5,15 %, od 1. 4. 1984 dalje 4,17 %,‘v decembru pa 4,45 %. Po zadnji valorizaciji sredstev SIS je bilo za program OIS planiranih skupno 153.946.755 din oz. 38,4 % več kot v predhodnem letu. Povračilo za opravljene storitve se je izvajalcem priznavalo na osnovi dogovorjenih letnih cen posameznih vrst oddelkov, v katere je bila vračunana 42 procentna letna rast osebnih dohodkov in 45% povečanje sredstev za materialne stroške. Povprečne letne cene oddelkov so bile naslednje:
Vrsta odd.	Dohodek	Material. stroški	Letna cena oddelka
poldnevna OŠ	928.682	147.200	1.075.882
celodnevna OŠ	1.209.363	157.680	1.367.043
glasbena šola	756.437	45.000	801.437
varstvo vozačev	136.700	—	136.700
V vzgojnoizobraževalnih organizacijah so bili v preteklem letu doseženi naslednji neto osebni dohodki, prikazani v zneskih, ki predstavljajo povprečja v kvalifikacijskih skupinah delavcev, in so bili doseženi ob večjih tedenskih obremenitvah: v OŠ Kočevje 46 delovnih ur tedensko na delavca, v OŠ Vas-Fara 48 ur, OŠ Ljubo Šercer 51 ur (COŠ) in glasbena šola.
Kvalifikac.	OŠ	OŠ	OŠ	Glasbena
skupina	Kočevje	Vas-Fara	Lj. Šercer	šola
NKV delavec	16.006	—	16.971		
PKV delavec	18.431	18.678	—	—
KV delavec	22.266	—	—	—
Pedag. del.	33.924	34.230	37.790	32.097
Povprečje šole	30.180	31.317	32.540	26.326
Indeks rasti OD	136	135	134	128
Materialni položaj delavcev v šolah iz same dejavnosti se je tudi v letu 1984 močno poslabšal. Poleg splošnega upadanja realnih vrednosti so negativno vplivala še naslednja dejstva:
—	sredstva za program OIS 1984 so porasla le za 38,4 % in z njimi ni bilo mogoče izvajalcem zagotoviti enake rasti OD kot jo je doseglo gospodarstvo občine,
—	materialno poslovanje šol je bilo ukleščeno med nekontrolirano rastjo cen (ogrevanje, elektrika, storitve, prevozi, živila, potrošni material) in samo 45 % povečanjem sredstev za materialne stroške,
—	iz takega stanja izvirajoči že drastični varčevalni ukrepi ogrožajo normalno izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa (ni sredstev za učila, učbenike, zaprt bazen, zmanjšuje se obseg šolske prehrane, šolski prostori niso beljeni že nekaj
let),
—	s polovičnimi sredstvi amortizacije ni bilo mogoče vzdrževati niti popravljati propadajočih šolskih stavb (Livold, Željne. Mozelj, še posebej stara gimnazijska stavba, zaradi katere grozi uvedba dvoizmenskega pouka v Kočevju),
—	sama dejavnost je bila močno osiromašena z navedenimi stabilizacijskimi ukrepi, kar se bo odrazilo ob koncu šolskega leta tudi na učnem uspehu — predvsem zaradi manjšega obsega podaljšanega bivanja učencev.
Planirani prihodki skupnosti so bili usklajeni v okviru skupne porabe v občini; njihova namenska poraba pa je bila določena z rebalansom finančnega načrta za leto 1984 v naslednjem obsegu:
PRIHODKI
Viri sredstev	Plan 1984 Realizacija 1984	
— Iz prisp. stopnje od BOD		
združenega dela	148.218.000	144.679.012
— Prisp. od občanov	3.266.000	4.128.166
— Prenos iz 1983	2.118.795	2.118.795
— Drugi prihodki	343.960	350.197
Skupaj:	153.946.755	151.276.170
ODHODKI:		
1. Zagotovljeni program		
osnovnih šol	112.028.688	110.576.396
2. Prevozi učencev	10.914.000	10.209.322
3. Dogovorjeni program		
— v osnovnih šolah	18.770.698	18.748.094
— glasbena šola	5.084.068	4.988.043
— DU Kočevje	127.087	127.087
— štipendije	545.000	468.987
— strokov, služba OIS	1.200.315	1.194.269
— poslovanje OIS	404.200	311.665
— anuitete	1.280.000	1.279.488
— za pospešev. izvoza	919.346	919.346
— druge naloge	1.358.353	913.458
Skupaj dogovorjeni program:	29.689.067	28.950.437
4. Skupni program v SRS	1.315.000	1.315.000
Odhodki skupaj:	153.946.755	151.051.155
Zaradi primanjkljaja pri izvirnih prihodkih so ostale neporavnane obveznosti OIS do izvajalcev storitev v znesku 1.937.131 din, kar bo potrebno poravnati v letu 1985.
3.	URESNIČEVANJE PROGRAMA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KOČEVJE V LETU 1984
V program OSOV Kočevje so bile vključene naslednje dejavnosti in naloge:
1.	vzgoja in varstvo predšolskih otrok
2.	denarne pomoči družinam
3.	varstvo matere in novorojenca
1. Program vzgoje in varstva otrok je bil izveden v planiranem obsegu. Vključenost otrok v dnevnem varstvu jw ostala v skoraj enakem obsegu kot v letu 1983, čeprav je že opazen manjši interes staršev za organizirano varstvo, ker se hkrati s splošno rastjo cen povečuje tudi obveznost staršev do plačila oskrbe v VVO.
V preteklem letu je bilo v varstvu skupno 785 otrok oz. 40 % predšolske generacije, od tega v vrtcih 132 dojenčkov in 604 predšolskih otrok ter 49 dojenčkov v družinskem varstvu. Prostorske zmogljivosti vrtcev se v preteklem letu niso povečale, ker planirana adaptacija prostorov v Domu Dušana Remiha ni bila izvedena in tudi več ne pride v poštev, ker bo v Kočevju grajen nov dom za učence.
Stroški poslovanja vrtcev so se v preteklem letu izredno hitro povečali, zato je skupščina OSOV morala ekonomske cene v WO trikrat prilagoditi dejanskim stroškom.
Ekonomska cena pomeni mesečni strošek na otroka v posamezni starostni skupini. Vanjo so bili vkalkulirani vsi stroški razen amortizacije zgradb, OD 2 strokovnih delavk in sredstev za minulo delo, kar je OSOV krila izven ekonomske cene. Tako izračunana ekonomska cena se deli na:
—	stroške vzgoje, ki jih v celoti krije OSOV,
—	stroške oskrbe (varstvo, prehrana), k temu delu stroškov so starši prispevali od 20 %—85 %, odvisno od dohodka na člana družine.
Spremembe ekonomskih cen v letu 1984:
Starostna	Ek. cena	Ek. cena	Ek. cena	Ek. cena	In-
skupina	1983	1	. 5,—31. 10.	od 1. 11. 84	po rebal.	deks
	2	3	4	5	5,2
0—3 let:					
EC:	7.110	9.155	10.166	10.895	153
vzgoja:	2.133	3.310	3.660	4.389	206
oskrba:	4.997	5.885	6.506	6.506	130
prisp. staršev 85 %:	4.247	5.000	5.530	5.530	130
3—7 let.					
EC:	5.216	6.574	7.350	7.818	150
vzgoja:	1.252	1.972	2.205	2.673	213
oskrba:	3.964	4.602	5.145	5.145	130
prisp. staršev 85 %:	3.370	3.900	4.373	4.373	130
družinsko varstvo:					
EC:	6.878	8.920	9.780	10.465	152
vzgoja:	2.270	3.478	3.815	4.500	198
oskrba:	4.608	5.442	5.965	5.965	129
prisp. staršev 85 %:	3.916	4.625	5.070	5.070	129
Cene po rebalansu II (kolona 5) je sprejela skupščina OSOV v decembru 1984 in jih uskladila z rastjo življenjskih stroškov na ta način, da je bila vanje vkalkulirana 42% letna rast osebnih dohodkov izvajalcev in porast materialnih stroškov za 45 %. Ti stroški in cene so bili vrtcem priznani od 1. 1. 1984 dalje. Vendar je to zadnje povečanje cen padlo v breme samo OSOV, plačila staršev se s tem niso povečala.
Letni obračun kritja stroškov v WO izkazuje naslednje:
1.	k celotnim stroškom po ekonomskih cenah so starši prispevali 30 % sredstev, OSOV pa 70 %;
2.	če upoštevamo samo stroške oskrbe, so jih starši v globalu krili 50%.
Tako je bilo iz sredstev skupnosti za dejavnost dnevnega varstva otrok porabljeno za:
1.	stroški vzgoje, minulo delo, strokovni delavci 29.803.089 din
2.	za amortizacijo zgradb	3.500.000	din
3.	za stroške oskrbe — razlika od plačil
staršev do 100% stroškov ___________________28.158.456	din
Skupaj:	61.461.545	din
S sredstvi iz vseh virov so izvajalci (WO Kočevje) dosegli 41% letno rast osebnih dohodkov in s tem zagotovili naslednji neto OD (brez minulega dela):
NK V delavec	16.247	din
PKV delavec	16.584	din
varuhinja	18.944	din
vzgojiteljica	27.641	din
povprečni OD	22.334	din
Vzgojne programe za predšolske otroke izven VVO je izvajalo vzgojno osebje WO Kočevje in posameznih osnovnih šol. Mala šola je bila izvedena za vse otroke pred vstopom v šolo, skupno za 320 otrok, od tega v WO 120 varovancev kot celoletna mala šola in za ostalih 200 otrok v 12 skupinah po 120 ur na skupino.
Za 206 petletnih otrok v 8 skupinah je bil organiziran vzgojni program v obsegu 80 ur na skupino. Celotne stroške v znesku 1.762.413 din je krila OSOV.
2. Denarne pomoči (otroški dodatek) so do 30. 4. 1984 upravičenci prejemali po kriterijih in višini iz leta 1983. S 1. 5. 1984 je po novih kriterijih zgubilo pravico do denarne pomoči 255 otrok oz. 15 %. Tako je otroške dodatke še prejemalo 1.287 otrok iz 528 družin.
Lani so bile denarne pomoči zaradi visoke rasti življenjskih stroškov valorizirane dvakrat:
s 1. majem za povprečno 33 % in s 1. septembrom za dodatnih 30 %, skupno za 73 %.
Za denarne pomoči je bilo v preteklem letu izplačanih 23.416.713 din ali 22 % več kot v letu prej (manjše število upravičencev). V letu 1984 je bila iz sredstev programa denarnih jremoči regresirana tudi prehrana za učence v osnovnih šolah. Po sprejetih kriterijih je to obliko funkcionalne pomoči prejemalo 219 učencev OŠ, za kar je bilo letno porabljenih 1.299.000 din.
Združevanje sredstev;
Za oba programa so se sredstva združevala od BOD po naslednjih prispevnih stopnjah:
1 I 	31 za program	A* A* JA- K 6	1984	3.	1. 4.—30. 1984	11.	v decem- bru 1984
1. vzgoja in varstvo 1,86	1,55	1,71 %
2. denarne pomoči	1,30	1,07	1,20 %
PRIHODKI		
Viri sredstev	Plan 1984	Realizacija 1984
1. iz prisp. stopnje od		
BOD združ. dela	93.603.000	90.766.465
2. prisp. od občanov	1.751.000	2.841.484
3. prenos iz 1983	4.281.908	4.281.908
4. operativna rezerva	3.500.000	3.500.000
5. drugi viri	553.000	688.930
Skupaj:	103.688.908	102.078.787
Poraba sredstev po namenih:
1.	za redno dejavnost WO	33.303.089
2.	za regresiranje oskrbe v VVO	28.158.456
3.	za regresiranje prehrane v OŠ	1.299.000
4.	za vzgojne programe v KS	1.762.413
5.	za otroške dodatke	23.416.713
6.	za strok, službo in poslovanje OSOV	2.095.419
7.	druge naloge in obveznosti	1.947.230
Skupaj:	91.982.320
Razlika med prihodki in odhodki se po zaključnem računu razporedi za poravnavo obveznosti 1984 (plačilo anuitet, združevanje sredstev pri LB-SKB), ostalo pa se prenese v leto 1985 za izvedbo programa in za denarne pomoči.
3.	Za program varstva matere in novorojenca se sredstva združujejo pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni prispevni stopnji v SRS in se na osnovi porabe nakazujejo v občine. V letu 1984 je porodniški dopust nastopilo 186 porodnic (leto prej 207), skupno pa je bilo za nadomestila osebnih dohodkov izplačano 23.562.318 din ali 25 % več kot v 1983. Opremo za novorojenca je prejelo 246 nosečnic.
4.	REALIZACIJA PROGRAMA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KOČEVJE ZA LETO 1984
Program Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje se sestoji iz treh vsebinskih delov oz. programov in sicer: zagotovljeni program, katerega pravice in obveznosti so urejevane v republiki enotno, republiški priogram, ki se sestoji iz vzajemnega programa oz. nalog, kar predstavljajo predvsem skupne oz. enotne investicijske naložbe socialnega skrbstva v SR Sloveniji, solidarnostni program, ki združuje sredstva jx> načelu solidarnosti za prekrivanje pravic iz naslova zagotovljenega programa za tiste občinske skupnosti, ki niso finančno zmožne zbrati primerna sredstva za prekrivanje obveznosti iz tega naslova. Občinski program zajema vse naloge, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Zakona ter samoupravno družbeno dogovorjenih ter drugih normativnih aktov v okviru posamezne občinske sredine. Z ozirom na zgornjo opredelitev nalog oz. vsebin programa ObSSS Kočevje pa lahko le-te tudi delimo po principu tako imenovanega pokrivanja socialnovarstvenih pravic, materialnih stro-
škov, programskih smernic ter ostalih povezanih v zvezi z opravljanjem dejavnosti spremljajočih stroškov oz. sredstev. Sredstva zbira ObSSS Kočevje na osnovi prispevne stopnje iz naslova BOD v občini Kočevje družbenega kot zasebnega sektorja. Razen teh sredstev pa predstavljajo prihodke naše skupnosti še nekatera druga sredstva, predvsem so to mišljena delna vračila oskrbnin zavodskega varstva. V letu 1984 je ObSSS planirala
23.410.000	din, realiziranih pa je bilo 25.633.000 din ali indeksno izraženo 109.
Za zagotovljeni program, ki vsebuje stalne družbeno denarne pomoči, edini in dopolnilni vir ter sredstva za strokovno službo, je bilo planiranih 9.249.030 din, realizirano pa 9.156.163 din ali izraženo v indeksu 99, tako da lahko povemo, da je bil zagotovljeni program realiziran v okviru predvidenega oz. planiranega.
Republiški program za skupne naloge je bil planiran v višini
336.000	din ter solidarnostni program 543.484 din oz. skupno 879.484 din, realiziran pa je bil v višini 50 %. Sredstva, ki smo jih zbirali v letu 1984 kot obvezno iz naslova telesno in duševno prizadetih odraslih oseb SRS po zakonu za 8 mesecev, so bila predvidena v višini 2.058.611 din. Končno zbranih pa je bilo v višini 2.280.905 din ali izraženo v odstotku 111. Največji del vseh sredstev programa ObSSS Kočevje pa predstavlja občinski program, za kar je bilo predvideno 13.281.029 din ter realiziranih sredstev za ta namen 13.795.722 din oziroma izraženo v odstotku 104. Pretežni del sredstev občinskega programa predstavljajo različne oblike družbeno materialnih pomoči ter oskrbnine za starejše občane v splošnih in posebnih socialnih zavodih ter za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje.
Kot smo že omenili, je bilo za občinski program realiziranih 13.795.722 din, za povedani del programa pa je bilo porabljenih 12.389.728 din, ter že sama zneska povesta težo tega programa. Če povzamemo bistvo izvrševanja programskih usmeritev v letu 1984 lahko povemo, da so bile v letu 1984 stalne težave s finančnimi sredstvi gledano s strani prihodkov, na drugi strani pa so bili odhodki višji od predvidene ocene dviga le-teh. Predvsem visok dvig stroškov vseh oblik zavodskega varstva, usklajevanje rejnin z dvigom življenjskih stroškov ter usklajevanje družbeno materialnih pomoči v skladu s porastom življenjskih stroškov je terjalo sorazmerno precej višja sredstva kot so bila predvidena, za namen socialnega skrbstva. Močan porast tudi materialnih	stroškov, ki so vezani z uresničevanjem programa
ObSSS Kočevje ter vsi ostali spremljajoči stroški, vezani na izvajanja socialno varstvenih pravic so bili preko meje predvidenega. Kljub temu. da je poskušala strokovna služba kot tudi samoupravni organi skupnosti čim racionalneje uporabiti sredstva za namen socialnega skrbstva ter čimbolj stabilizacijsko uporabiti sredstva za najbolj osnovne namene, so bila sredstva planirana za namen socialnega skrbstva prekoračena in sicer gledano bilančno za 39.289 din. seveda pa moramo takoj na tem mestu povedati, da je bilo prenesenih iz leta 1984 v leto 1985 neplačanih računov v višini 1.270.391 din oz. skupaj izraženo pomeni stvarni manjko v letu 1984 1.309.680 din. Kljub medletni valorizaciji ter dvigu družbeno materialnih pomoči ter ostalih osnovnih socialnovarstvenih pravic oz. obveznosti s 1. 12. 1984 se je prikazal ta primanjkljaj oz. manjko sredstev ter smatramo da je bilo znižanje prispevne stopnje za namen socialnega skrbstva v mesecu decembru (iz 0,72 na 0,59) neutemeljeno, kajti poravnavanje osnovnih socialnovarstvenih pravic, ki izhajajo iz zakonsko ter samoupravno in družbeno dogovorjenih normativnih aktov, je obveznost, ki jo mora sprotno, tekoče in obvezno izvajati skupnost socialnega skrbstva.
5.	IZVAJANJE PLANA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE V LETU 1984	,
Na podlagi srednjeročnega načrta KSO Kočevje je skupščina KSO Kočevje sprejela svoj program dela in finančni načrt za leto 1984 na seji, dne 9. maja 1984.
Že ob takratnem sprejemanju finančnega načrta se je pokazalo, da bodo zagotovljena sredstva premajhna za ohranjanje kulturne dejavnosti v občini, o razširjeni reprodukciji pa ne bo mogoče govoriti. Med letom je KSO vsklajevala predvsem programe profesionalnih organizacij, katerim je skušala zagotavljati primerne osebne dohodke, saj so bili na repu osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v občini. Seveda je KSO skušala zagotoviti tudi najnujnejše materialne stroške. Med letom so posamezne enote v Kulturnem centru v Kočevju prihajale celo v izgubo, vendar so to nekako uspele z lastnimi sredstvi in s prelivanjem iz enote v enoto, pokrivati. Vsa ostala dejavnost pa se je morala uokviriti v razpoložljiva sredstva.
KSO Kočevje je v letu 1984 izvajala naslednjo dejavnost:
1.	V okviru Kulturnega centra Kočevje so delovale enote:
—	knjižnica, kateri je KSO zagotovila za
amortizacijo	"	44.497 din
nakup knjig	349.990	din
dejavnost	3.483.407	din
—	muzej
za amortizacijo	29.980	din
za nakup knjig	18.960	din
za dejavnost	1.041.346 din
—	kino
za predvajanje	kvalitetnejših filmov	345.556	din
2.	Za opravljanje arhivske dejavnosti, ki jo za področje naše občine opravlja Zgodovinski arhiv Ljubljana je KSO zagotovila 650.552 din.
3.	Za opravljanje spomeniško varstvene dejavnosti pa je Ljubljanski regionalni zavod, ki opravlja to dejavnost za našo občino,prejel
—	za redno dejavnost	625.200	din
—	za konsolidacijo	gradu Kostel pa	550.000	din
4.	Za soudeležbo pri funkcioniranju in vzdrževanju Šeškovega doma v Kočevju je KSO prispevala Krajevni skupnosti Ko-čevje-mesto 400.000 din.
5.	Delavska godba Kočevje je dobila
—	za redno dejavnost	150.000 din
—	za vzdrževanje prostorov	100.000 din
6.	Kot prispevek za kulturno dejavnost je KSO Kočevje namenila skupno 63.480 din: medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih, medobčinskemu društvu gluhih, medobčinskemu društvu civilnih invalidov vojne, medobčinskemu društvu paraplegikov, KS Rudnik-Salka vas za srečanje borcev v Koprivniku, SZDL Novo mesto za vzdrževanje BAZE 20 in Roga.
7.	Na ljubiteljskem področju je skrbela za delo kulturnih društev, skupin in sekcij ter za druge kulturne akcije Zveza kulturnih organizacij, ki je namenila predvsem:
—	za gostovanje — gledališke predstave 173.786,50 din
—	za delovanje Likovnega salona Kočevje 336.552,00 din
—	za predvajanje filmov na podeželju 187.357,50 din
—	za	dotacije kulturnim društvom	653.874,50	din
—	za	prireditve in	proslave	63.412,00	din
—	za	izobraževaje	kadrov	54.076,00 tli n
—	za	vzdrževanje	prostorov	33.127,50 din
8.	Za delo strokovne službe za kulturno skupnost in Zvezo kulturnih organizacij ter za delovanje samoupravnih organov 1.230.512 din.
Sredstva za oblikovanje programa so se oblikovala na podlagi sprejetega finančnega načrta za leto 1984. V začetku leta so se sredstva zbirala s prispevno stopnjo 0,37 % iz BOD. Ker so na ta način nastajali presežki nad dogovorjenimi sredstvi, je bila prispevna stopnja znižana na 0,29 % iz BOD. S to prispevno stopnjo pa KSO Kočevje ob koncu leta ni realizirala planiranih prihodkov in ni mogla izpeljati vseh planiranih akcij. Zato bo ta sredstva zbrala v letu 1985.
6.	URESNIČEVANJA PLANA TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI KOČEVJE V LETU 1984
Osnovna usmeritev na področju telesne kulture je, da v redno in občasno dejavnost vključimo čimveč občanov, s čimer naj bi preventivno delovali na zdravstvene, delovne in druge psihofizične sposobnosti. Ob množičnosti pa naj bi na področju selek-tivnotekmovalnega športa dosegli čimboljše tekmovalne rezultate.
Telesnokultuma skupnost je zagotavljala izvajanje programov in aktivnosti:
—	športno rekreativno dejavnost
—	selektivno tekmovalni šport
—	propagandne in množične akcije
—	spremljajoče dejavnosti in
—	druge aktivnosti
naslednjih
Na področju športne rekreacije je bila organizirana redna in občasna rekreativna vadba za različne starostne kategorije. Rekreativna vadba se izvaja po telesno kulturnih organizacijah, katerim je telesno kulturna skupnost zagotavljala sredstva. V letu 1984 je 29 telesno kulturnih organizacij prejelo sredstva. Ocenjuje se, da se redno ali občasno ukvarja s športno rekreacijo od 3200—3500 občanov vseh starosti.
V selektivno-tekmovalno dejavnost je vključenih 6 športnih panog. V to dejavnost je vključenih okoli 500 aktivnih udeležencev od pionirskih do članskih kategorij. Telesnokultuma skupnost nosilcem selektivno-tekmovalnega športa zagotavlja sredstva z izvedbo minimalnega programa.
Najpomembnejše propagandne in množične akcije v letu 1984 so bile: pohod ob prazniku OF, tek po ulicah Kočevja ob občinskem prazniku in stalna akcija »športna značka«.
Spremljajoča dejavnost obsega vse tiste aktivnosti in naloge, ki so za organizacijo in izvajanje telesnokultumih dejavnosti pomembne. V letu 1984 so to bile: šolanje strokovnih kadrov, nagrajevanje strokovnih kadrov, najemnine športnih objektov, zdravstveno varstvo športnikov, strokovna knjižnica in propaganda.
V preteklem letu je delovalo 46 trenerjev, katerih delo se je nagrajevalo od 84,00 do 189,00 din za opravljeno uro. Telesno-kultumim organizacijam, ki izvajajo svoje dejavnosti na objektih v upravljanju Centra za VIGŠO je skupnost zagotovila plačilo najemnine po sprejetem programu vadbe in umiku tekmovanj. Centru za VIGSO, ki opravlja z najpomembnejšimi objekti za telesno kulturo v občini so bila zagotovljena sredstva za amortizacijo.
Za telesnokulturno dejavnost je bilo združenih 13.374.000 din, ki so bila porabljena.
—	za neposredno dejavnost telesne kulture v občini
—	za objekte — amortizacija, najemnina
—	za skupni program na ravni rep.
—	za delovanje samoupravne interesne skupnosti in ZTKO
—	za strokovno službo TKS in ZTKO Aktivnosti telesne kulture, začrtane s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana za tekoče srednjeročno obdobje se odvijajo redno vsako leto. Pri izvajanju nastopajo različne težave, ki so v glavnem odraz izključno amaterskega dela in finančnih težav.
7.	IZVAJANJE LETNEGA PLANA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI V LETU 1984
5.268.000	din ali 42 % 4.620.00 din ali 36 %
1.308.000	din ali 10 %
361.000 din ali 1.130.000 din ali
3 % 9%
Občinska raziskovalna skupnost je na svoji seji 11. aprila letos sprejela plan za leto 1984. Z letnim planom so bile načrtovane naloge in dejavnosti, opredeljene s srednjeročnim planom, vendar v okviru materialnih možnosti. S srednjeročnim planom za obdobje 1981—1985 so bile predvidene raziskave razvojnih možnosti, raziskave na področju energetike in potrebne raziskave na področju varstva okolja (raziskave pitne vode, zaščite vodnih virov, itd.). Poseben povdarek je bil na področju pospeševanja raziskovalne dejavnosti in inventivne dejavnosti ter sodelovanje v skupnem republiškem programu.
Občinski raziskovalni program po navedenih točkah kaže na skromnost, toda po vsebini in glede na materialne možnosti je obsežen. Občinska raziskovalna skupnost je za izvedbo tega zagotovila 1.339.203,65 din, oziroma f>o rebalansu 1.601.105,00 din. S temi sredstvi občinska raziskovalna skupnost ne more prevzeti kompletnega financiranja posameznih projektnih nalog niti ni mogoče pristopiti k obsežnejši projektni nalogi in zato je bila edino pravilna odločitev za participacijo na posameznih področjih.
V	letu 1984 se je nadaljevalo s sofinanciranjem programa oskrbe potrošnikov mesta Kočevje z energijo in razvojem predkurišča z uporabo raznih odpadnih materialov. Oba razvojna projekta oziroma programa sodita v energetsko skupino. Tudi po vrednosti za občinsko raziskovalno skupnost sta bila večja raziskovalna projekta, v katera je skupnost prispevala 1.093.318 din. Oba raziskovalna projekta prihajata že v fazo uporabe. LIK Kočevje zaključuje raziskavo razvoja kurišča in prehaja v fazo preizkusa. Program oskrbe potrošnikov s toplotno energijo pa je tudi v fazi del povezave mesta s toplotno najteljavo.
Hidrološke raziskave vodnih virov se že nekaj let izvajajo. Financirajo se iz sredstev vodne skupnosti in raziskovalne skupnosti ter občinske raziskovalne skupnosti. Odkrita so nahajališča
—	vodni viri pitne vode za Kočevje in Ribnico, istočasno pa se ureja zaščita teh virov, te raziskave niso zaključene in kaže, da občinska raziskovalna skupnost tudi nadalje sodeluje.
Del sredstev, glede na obseg in materialne možnosti, je občinska raziskovalna skupnost prispevala za arheološke raziskave eneo-litske naselbine Spaha nad Brezovico.
V	občinski raziskovalni skupnosti niso bile realizirane naslednje raziskave:
—	ugotavljanje vplivov posameznih onesnaževalcev Rinže. Pri tej raziskavi se ponuja raziskovalec ni pa znan uporabnik. Vodna skupnost je bila povabljena na sodelovanje, vendar ni odziva, občinska raziskovalna skupnost pa bi morala v celoti financirati objekt.
—	regionalne geografske raziskave razvojnih potencialov Suhe krajine.
Pri tej raziskavi bi morale sodelovati štiri občine, kar pa ni zagotovljeno.
— sofinanciranje etnoloških, zgodovinopisnih in gospodarskih prikazov z občinskega območja.
Iz tega področja je bilo nekaj predlogov, pri katerih tudi iz pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče sodelovati. Popularizacija in pospeševanje raziskovalne dejavnosti je imela vzgojni pomen in namen osveščanja pomembnosti raziskovalnega dela za razvoj občine in posameznih organizacij.
Že drugo leto, je bil objavljen razpis za najpomembnejše inovacijske dosežke v občini na področju tehnoloških, organizacijskih in družbenih inovacij. V tem letu je bil že boljši odziv, vendar še vedno posameznikov iz dveh oziroma treh organizacij, iz katerih so že v preteklem letu sodelovali.
Program skupnih nalog poteka v Raziskovalni skupnosti Slovenije po njihovem planu. O izvajanju tega programa so občinske raziskovalne skupnosti informirane po skupščinskih gradivih skupnosti. Pri izvajanju le-teh se vključujemo po svojem delegatu in z združevanjem sredstev.
Splošni program dela je obsežen in ga nalaga zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ter srednjeročni plan oziroma samoupravni sporazum o temeljih plana. Na tem področju je bilo nenehno ugotavljanje potreb in interesov in usmerjanje raziskovalnih pobud. Točno pa je, da v tem času kakšnih posebni!) dosežkov ni bilo. Menimo, da osveščenosti o potrebni raziskovalni dejavnosti še ni, da pa so tudi šibke razvojne službe v organizacijah združenega dela.
Združeno delo je zagotovilo sredstva in izpolnilo svoje materialne obveznosti z združevanjem sredstev po prispevni stopnji 0,023 iz dohodka. Izvirna sredstva so bila planirana v višini 1.157.000 din. Z usklajevanjem le-teh na rast dohodka v občini so. bila ta realizirana v višini 1.421.645 din.
8.	IZVAJANJE NALOG OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Občinska skupnost socialnega varstva je sprejela svoj delovni načrt in sporazum za združevanje sredstev za delovanje skupnosti. Pri tej skupnosti se ne združujejo sredstva za izvajanje materialnih pravic. Vloga skupnosti je usklajevalno delovanje na področju zagotavljanja socialne varnosti. V skladu s to usmeritvijo je v letu 1984 obravnavala naslednja pomembnejša gradiva:
—	izgradnja doma starejših občanov v Kočevju,
—	predlog resolucije o potrditvi uresničevanja usmeritev družbenega plana SRS za obdobje 1981—1985, v letu 1985,
—	osnutek smernic za dolgoročni razvoj socialnega varstva,
—	samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic,
—	poročilo o izvajanju socialnovarstvenih pravic v družbenih dejavnostih občine Kočevje in
—	druga gradiva skupnosti socialnega varstva Slovenije. Poročilo o izvajanju socialnovarstvenih pravic družbenih dejavnosti je obravnavalo socialne razmere in materialni položaj upravičencev socialnovarstvenih pravic. To gradivo je bilo obravnavano na zborih občinske skupščine in je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva sprejemala in odločala kot četrti zbor družbenopolitične skupnosti.
Z obravnavo omenjenih gradiv se je skupščina skupnosti vključila v oblikovanje programov socialnega varstva.
9.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so ustanovile skupno strokovno službo z namenom, da opravlja dve osnovni funkciji:
—	da opravlja vse strokovne in organizacijske naloge glede samega delovanja samoupravnih interesnih skupnosti in s tem izvajanja funkcije samoupravnih interesnih skupnosti,
—	da opravlja določene izvajalske naloge na področjih socialnega skrbstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture.
Poleg teh osnovnih nalog, zaradi katerih je ustanovljena skupna strokovna služba je del opravljenega dela vezan na samo delovno skupnost kot samoupravno organizacijo.
Obseg strokovnih del za ustanoviteljice je tako raznolik, zahteven in količinsko obsežen, da je to možno opraviti le na osnovi planiranja del in nalog. Skupna strokovna služba opravlja te naloge na osnovi plana izvajanja del in nalog v delovni skupnosti skupne strokovne službe za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti.
Načrtovane naloge naj bi se opravile v rednem delovnem času z naslednjim strokovnim kadrom:
—	za vodenje, organiziranje dela v skupnih
strokovnih službah, planiranje, priprava samoupravnih aktov in izvajanje planov za SLO in DS	0,91 delavca
—	za opravljanje strokovnih del in nalog za SIS in organizacijske naloge (seje)
brez finančnih zadev dev	4,86 delavcev
—	za izvajanje pravic socialnega varstva in izvajanje programov in storitev
(brez računovodstva in administracije)	7,76 delavcev
—	za opravljanje gospodarsko finančnih nalog
za SIS in izvajalce	5,09 delavcev
—	za opravljanje administrativno tehničnih del (prepisovanje, ramnoževanje,
evidence, arhiv, itd.)	3,78 delavcev
—	za opravljanje tehničnih del (kurjenje
in čiščenje)	1,20 delavca
Za normalno opravljanje del bi bila	potrebna zasedba s 23,6 de-
lavcev. Enako kot v letu 1983 je bila zasedba tudi v letu 1984 le z 21 delavci ali 89,0 odstotki potrebnega kadra. Določene naloge so bile opravljene z zunanjimi sodelavci, velik obseg nalog pa so strokovni delavci opravili v podaljšanem delovnem času, samo na določenih delovnih mestih, brez plačila ali nadomestila prostega časa. Nezasedenost je vplivala na kvaliteto in pravočasnost opravljenih nalog. Ta primanjkljaj se najbolj čuti pri plansko analitskih nalogah in pravočasni pripravi poročil in drugih podatkov.
Osem samoupravnih interesnih skupnosti je imelo v preteklem letu 148 sej skupščin in njihovih organov ter organov skupnosti s 1010 točkami dnevnega reda ali povprečno na sejo 7 točk. Za izvedbo teh sej, izvajanje svobodne menjave dela preko samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanje interesov in potreb preko interesnih skupnosti je bilo potrebno opraviti naslednje:
—	izdelati letne plane, delovne načrte, finančne načrte, spremljati izvajanje letnih planov in načrtov za osem SIS in delovno skupnost,
—	izdelati 27 periodičnih obračunov in 9 zaključnih računov z letnimi poročili o izvajanju planov,
—	sodelovati z izvajalci pri izvajanju programov,
—	pripraviti elemente za planirane, ovrednotenje programov, uskladiti potrebe z materialnimi možnostmi ter pripraviti samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z izvajalci ter druge samoupravne akte,
—	izdelanih je bilo več informacij in poročil za samouopravne interesne skupnosti, med pomembnejšimi je poročilo o izvajanju socialnovarstvenih pravic in poročilo o uresničevanju letnih planov,
—	izvajale so se naloge na pripravi, izdelavi in dopolnjevanju obrambnih načrtov ter druge naloge s področja obrambnih priprav,
—	vodi se obvezna predpisana statistika, obdelovali statistični podatki in izdelana statistična poročila za organe in organizacije,
—	vodenje finančnega knjigovodstva, knjigovodstva osnovnih sredstev in matenalnega knjigovodstva za osem samoupravnih interesnih skupnosti in delovno skupnost,
—	izdelane so bile posebne analize prihodkov in odhodkov zaradi tekočega spremljanja skupne porabe in usklajevanja z rastjo dohodka,
—	izdelane so bile finančne analize v zvezi s poslovanjem in uporabo sredstev skupne porabe.
—	pripravljena so bila gradiva izvajalcev družbenih dejavnosti za skupščine in njihove organe.
—	opravljale so se naloge v zvezi z udeležbami na sejah republiških in medobčinske samoupravne interesne skupnosti,
—	opravljene so bile vse naloge v zvezi z organizacijo 148 sej skupščin, njihovih organov in organov skupnosti,
—	opravljala so se vsa strojepisna dela, dela razmnoževanja, administrativno tehnična in pomožna dela,
—	opravljajo se naloge v zvezi z gradnjo in ustanavljanjem doma starejših občanov,
Skupna strokovna služba je kot izvajalka opravila naslednje naloge:
—	preventivno dejavnost za preprečevanje motenj, ki bi utegnile ogrožati razvoj posameznika, družine, skupine občanov ali širše družbe ter izvajanja za to potrebnih ukrepov ali predlaganje ukrepov družbenim dejavnikom v občini,
—	sodelovanje pri uvajanju in izvajanju posameznih nalog s področja varstva otrok in družine,
—	sodelovanje pri uvajanju in izvajanju posameznih nalog s področja varstva odraslih,
sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri zadovoljevanju ustreznih potreb občanov, dogovorjenih v okviru socialno skrbstvene dejavnosti, sodelovanje pri ugotavljanju pravic do zdravstvenega varstva uporabnikom (nadomestila, potni stroški, pogrebnine, posmrtnine),
izvajanje kontrole nadomestil in povračil,
izvajanje obračuna solidarnosti pri povračilih za čas odsotno-
sti zaradi bolezni,
—	vodenje postopkov za odobritev ortopedskih pripomočkov,
—	vodenje postopkov na zahtevo strank za priznanje lastnosti uporabnika pravic,
—	vodenje postopkov za uveljavljanje pravic do denarnih po-
moči,
—	izvajanje kontrole izplačil denarnih pomoči,
—	nakazovanje denarne pomoči,
—	zagotavljanje pomoči za opremo novorojenega otroka.
—	dogovorjene naloge v zvezi z izvajanjem kulturnih prireditev,
—	dogovorjene naloge v zvezi z izvajanjem telesnokultumih prireditev,
—	izdajanje zdravstvenih izkaznic in vodenje dokumentacij za družinske člane upokojencev, vojne vojaške invalide.
—	vodenje evidenc zavarovancev uporabnikov za potrebe zdravstvene skupnosti in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja.
Vse naloge so bile ovrednotene in med letom usklajena sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela in rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu v višini 15.086.156 din, kar predstavlja 2,1 odstotka realiziranih prihodkov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Za opravljene naloge pa je bila realizacija 15.641.589 din. Delitev in razporejanje ter nagrajevanje je v skupni strokovni službi bilo opravljeno po internih aktih. Povprečni osebni dohodek v preteklem letu je bil 33.767 din na zaposlenega (povprečje višja struktura) z živim in minulim delom. Najnižji osebni dohodek je 16.570 din in najvišji 49.724 din, to je v ramerju 1:3. Pogoji dela niso na zavidljivi ravni. Strokovna služba ni sodobno in primemo opremljena s potrebno biro tehniko in drugo pisarniško opremo. Poleg tega, da strokovna služba nima skupnih poslovnih prostorov, so tudi ti za sedanje potrebe neustrezni predvsem glede notranje komunikacije, opravljanja strokovno tehničnih del in shranjevanja arhiva.
10.	MATERIALNE MOŽNOSTI IN UGOTOVLJENE POTREBE V SKUPNI PORABI ZA LETO 1985
Pri sestavi letnih'planov za leto 1985 je bila samoupravnim interesnim skupnostim osnovna usmeritev elementi samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—1985. Drugi pomembni element je ugotovitev potreb ob realizaciji v preteklem obdobju. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju in izhodišča o družbenoekonomskem razvoju občine pa dajeta letnim planom materialne okvirje glede na razvojne možnosti. Za leto 1985 se predvidevajo naslednje razvojne možnosti:
—	ocenjuje se 3% rast proizvodnje za celotno gospodarstvo občine v letu 1985,
—	ekonomičnost poslovanja naj bi se povečala za 1 %,
—	rast družbenega proizvoda se predvideva 3,5 %,
—	izvoz naj bi se povečal za 18 odstotkov,
—	obseg zaposlovanja se predvideva povečati z 1 odstotek v smeri produktivnejšega zaposlovanja.
S takšnimi delitvenimi razmerji naj bi v letu 1985 zagotovili, da bodo sredstva za osebne dohodke, splošno in skupno porabo naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka, kar bi pomenilo, da bi sredstva ostala realno na ravni leta 1984. Po teh delitvenih razmerjih se predvideva rast dohodka v višini 50 odstotkov, oziroma skupne porabe 45 odstotkov; glede na lanskoletno realizacijo in dovoljeno rast se ugotavljajo skupni prihodki in potrebe kot sledi:
v 000 din
Vir pnhodka — potreba	Realizacija 1984 din	Plan 1985 din	Struk- tura	In- deks
01 Prispevki iz BOD	337.176	494.062	48,0	146,5
02 Prispevki iz dohodka	305.351	485.994	47,3	159.2
03 Prisp. iz kmetij, dejav.	1.394	1.673	0,2	120.0
04 Prispevki SPIZ		918	0.1	—
05 Prihodek iz solidar.	19.159	21.022	2,0	109,7
06 Prisp. iz nerealizir. izvir, prihod, iz leta 1984	0	8.906	0,9	
07 Drugi prihodki	8.488	5.284	0,5	62,2
08 Preneiena sred. iz leta 1984	7.466	10.016	1,0	134,2
09 Prihodki za pokriv. primanj. 31.622	0	0
10 Skupaj prihodki (1—9):	710.656	1.027.876	100,0	144,6
11 Ugotovlj. potrebe po planih SIS		1.097.016	_	_
12 Primanjkljaji po planih SIS	—	69.140	—	—
13 Ugotovljene potrebe po planih izvajalcev	•_	1.224.956	—	—
14 Primanjkljaj po predlogih izvajalcev	—	197.080	—	—
15. Koeficient pokrivanja po planu SIS	—	93.7			—
16. Koeficient pokrivanja po predlogih izvajalcev	—	83.7	—	—
17. Planirani dohodek kot dovoljena poraba	—	979.417	—	—
18. Prispevne stopnje iz dohodka	9.803	9.695	—	98,9
19. Prispevne stopnje iz osebnega dohodka	10.080	9.900	—	98,2
20. Prispevne stopnje skupaj (18+19)	19,883	19.595	—	98,6
Pri planskem primanjkljaju SIS je upoštevan izračun po planu samoupravnih interesnih skupnosti, ki upoštevajo določene omejitve. Primanjkljaj po planih izvajalcev je višji. V primanjkljaju je tudi realiziran primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti v višini 27.303.581 din.
Za pokritje primanjkljaja 69.140.000 din bi morali piovečati prispevno stopnjo za 1,38.
Prihodki iz prispevkov predstavljajo 10,3 odstotka planiranega dohodka v letu 1985.
Za programe občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti naj bi delavci in občani združevali sredstva po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	Program občinske zdravstvene skupnosti iz osnove bruto osebnih dohodkov jx> stopnji 9,67 iz dohodka.
2.	Program občinske zdravstvene skupnosti za izvajanje pravic iz zdravstvenega varstva iz osnove BOD po stopnji 1,36 iz BOD.
3.	Program občinske izobraževalne skupnosti, osnova BOD po stopnji 4,42 iz BOD.
4.	Program otroškega varstva iz osnove BOD po stopnji 1,63 iz BOD.
5.	Program otroškega varstva — otroški dodatek iz osnove BOD po stopnji 1,14 iz BOD.
6.	Program socialnega skrbstva iz osnove BOD jx> stopnji 0,68 iz BOD.
7.	Program kulturne skupnosti iz osnove BOD po stopnji 0,31 iz BOD.
8.	Program telesnokultume skupnosti (občinski in republiški) iz osnove BOD po stopnji 0,36 iz BOD.
9.	Program občinske raziskovalne skupnosti iz osnove dohodka po stopnji 0,025 iz dohodka.
S temi prispevnimi stopnjami se predvideva zbrati planirana sredstva v višini 979.417.000 din, s katerimi pa ne zagotovimo izvajanja ugotovljenih in dogovorjenih jrotreb.
Štev.: 52/1-1-DS/ŠU-85
Datum: 21. 2. 1985	Skupna strokovna služba
DELEGATSKA PRILOGA