Slofenija hncžjemu paru pri pofraflin iz Ifaiife Pozdrav na obmejni postaji Dne 15. maja dopoldne je dospel dvorni vlak s knezom-namestnikom Pavlom, kneginjo Olgo in s spremstvom na našo obmejno postajo Rakek, katera je bila vsa v zastavah ter okrašena z zelenjem in cvetjem. Na peron so se postavile čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov v krojih, skupina fantov in deklet v narodnih nošah, godba, ljudakošolska mladina, ban dr. Natlačen, okrajni načelnik, župan z odborniki itd. Koj po prihodu dvornega vlaka je zaigrala godba državno himno in V3i navzoči so gromovito nazdravljali kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Ko se je vlak ustavil, se je podal v salonski voz g. ban in je prvi pozdravil knežjo dvojico po vrnitvi iz Italije. Knez Pavle je izstopil in je bil deležen viharnih pozdravov. Godba je zaigrala fantovsko koračnico in himno. Knez je obšel v spremstvu g. bana čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov, kneginji Olgi je izročila deklica v narodni noši krasen šopek. Knežji par se je vidno zadovoljen s prisrčnostjo sprejema podal v svoj voz in nadaljeval v spremstvu g. bana pot proti Ljubljani Knežji par v Ljubljani Ljubljana se je posebno postavila, da je pozdravila knežji par z res veličastnimi prizori. Na okraSenem kolodvoru sta pričakali dvorni vlak dve godbi, častni četi naših fnatov in deklet, skupina narodnih noš, najvišji predstavniki oblasti, narodni poslanci, mestni avetniki z g. županom ter razna zastopatva društev s 30 zastavami. Ko je pripeljal dvorni vlak na Ijubljansko postajo, je ob zvokih državne himne zbrani ženski svet v prvi pozdrav zavihtel bele robce in cvetje se je usulo na salonski voz, iz katerega je stopil najprej g. ban, za njim pa knez namestnik s soprogo. Koj po izstopu je bil knežji par deležen navdušenih nazdravov in obsipanja s cvetjem. Zastopstvo slovenskih deklet je poklonilo kneževski dvojici krasen šopek, nakar je obšel knez častno četo slovenskih fantov. Poveljnik čete, g. Ivo Peršuh, je izrazil knezu v imenu slovenskih fantov dobrodošlico in najglobljo zvestobo. Knez Pavle in kneginja Olga sta še obšla vrsto dekliških krožkov in narodnih noš ter še ostala v razgovoru z raznimi na peronu stoječimi dostojanstveniki, dokler se nista odpeljala s posebej scstavljenim vlakom med aviranjem godb in vzklikanjem ljudskih množic proti Kranju. S knežjim parom se je vrnil iz Italije naš zunanji minister, ki se je odpeljal iz Ljubljane v Beograd. • Domače novice Odškodnina za po nedoižnem v ječi prebitih pet let. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 19. oktobra 1932 na podlagi izpovedi prič na 15 let robijo 47 letnega posestnika in sodarja Jakoba Rozman s Huma pri Ormožu. Rozmana je doletela kazen radi soudeležbe pri umoru prevžitkarice Ane Tomažič, katero je zadavil posestnik Mihael Ivanuša. Rozman, ki je vedno zatrjeval svojo nedolžnost, je presedel v mariborski kaznilnici pet in pol leta po nedolžnem, preden mu je uspelo, da je s pomočjo zagovornika dosegel 18. oktobra 1937 ponovno razpravo, na kateri je bil oproščen. Rozmanu je bilo sedaj priznanih od države 17.000 din odškodnine, katero bo dobil v celoti izplačano, ker ga je odvotnik brezplačno zastopal. * Sloveiiija je pasivna dežeia, Zato moraino kmelijstvu pos-etiti vso pozornost in z intenzivno propagando Siriti racionalizacijo kmetijskih obratov. Prilika za tako propagando se nudi zlasti med pomladanskim Ijubljanskim . 2le=ejmom od 3. do 12. junija, ki naj bi ai ga ogledal vsak nai kmečki gospodar, saj bo na njem velika razstava poljedeskih strojev. Zasajen je tudi vzoren sadni vrt z najžlahtnejšim špalirnim sadnim drevjem kot vzorec, ki naj služi našim kmečkim gospodarjcm v umnem sadjarstvu. Razstavljena bodo tudi umetna gnojila. Razen tega bo kmečki gosi>odar v drugih oddelkih velesejma našel mnogo koristnega ter pobud za ureditev doma in posestva. Napreden kmečki gospodar se mora zanimati tudi za napredek v industriji in obrti, C« hoče, da bo r.apredovala tudi njegova kmetija. Naši rajni Sv. Jakob v Slov. goricah. Umrl je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti po kratki bolezni Maks Rosina. Bil jo član Apostolstva mož. V njegovo hišo ao prihajali samo krščanski listi, kakor »Slov. gospodar«, >Glasnik Srca Jezusovega«, >Zamorček« in »Odmevi i» Afrike«. Pogreba se je udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in drugib. ljudi. Domači gospod župnik Martin ErhatiC se je z lepimi besedaml od njega poslovil. Dragi Maks, mirno počivaj! žalujoči ženi in sinu ter družini Verbošt naše sožaije! VeUka Pirešica. Turobno je zapel zvonček pernovske cerkvice 18. maja in nam nepričakovano oznanil smrt Cokanovega Blaža (p. d. Vebrovega), ki je doživel le potnajsto pomlad. Kljub težki bolezni, že iz detinskih let, je bil naš Blaiek ved,no vedrih, nasmejanih lic, kajti živel je v upanju, zlasti v zadnjem času, da si bo pridobil dragoceno zdravje. Toda zgodilo se je drugače. Bog ga je pozval k sebi, da se raduje v kraljestvu božjem. Staršem, ki ga bodo zelo pogrešali, je v tolažba zavest, da je rešen vsega zemelj3kega trpljenja in da je njih, kakor tudi nas ostalih priprošnjflc pri Bogu in pri Mariji. Bodi Ti lahka zemljica slovenska! Dopisi Planina pri Sevnici. Naš g. župnik Jakob Sajovic je dne 28. aprila obhajal 50. rojstni dan, 1. maja imendan, 26. julija pa bo 25 letnica njegovega mašniskega posvečenja. Bog ga živi ia ohrani zdravega in srečnega do življenja skrajnib mej! Ljutomer. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se zaradi slabega vremena niso vršile dne 14. maja, zato pa se bodo priredile prihodnjo nedeljo, dne 21. maja t. 1. z istim sporedom. Ljubitelje konj ponovno vabimo k udeležbi nasih pomladanskih dirk. Cenjene goste opozarjamo na novi vozni red, ki je zelo ugoden za potovanje na vse strani. Razbor pri Zidanem mostu. Po dolgem govorjenju se je na Razboru ustanovilo neko društvo, ki je izpolnilo željo tukajšnjih JNSarjev. Nedavno^ so imeli ustanovni občni zbor, katerega se jo udelcžilo celih osem pristašev JNS. Naše pro« svetno društvo se pa teh na3protnikov ne bo| nstrašilo, temveč bo še bolj delovalo. Zato, fantje in dekleta, ki ste zavedni katoliški Slovenci in: Slovenke, stopite v naše vrste! Tako močne or-« ganizacije, kakor je naša, še ni bilo na Razboru. Naše geslo je in ostane: Po slovenski in krščanski poti naprej!