0 metodi nemškega jezika v slovenski ljudski šoli. (Konec.) :m_WT'1 uoenju nemškega jezika ne bodemo smeli od slej druzega 'na>^Pf? mena imeti, kakor to, da se otroci privadijo, 1.) nernški govor r- umeti, 2.) nemški jezik govoriti, 3.) nemški jezik brati in urneti to, kar bero, 4.) nemški jezik pisati. Do zdaj, ko smo toliko let vadili otroke v nemškera jeziku, skušali smo še slovnico učiti, t. j. ponavljala se je pri nemškem jeziku slovniška tvarina, ki se je vzela ali ki bi se bila morala vzeti še pri slovenski slovnici. V bodoce naj se taka, v obeh jezikih enaka pravila opuste pri tem predmetu. Taka pravila so n. pr. pri nemškem pravopisu glede razglogovanja skoro vse dotične točke, pri slovnici pa pravila o razločevanji samostalnikov po poinenu, ali pa ponavljanje o tem, kaj so besedna plemena, kaj stavek, stavkovi členi itd. To tvarino slovniško iraata oba jezika skupno. Res je ponavljanje z oziroin na pregovor: »Repetitio est mater studioruma kaj koristno, toda s tem se preveč zamudimo, da manje prave nemške tvarine otrokom podamo. P.redno hočemo še bolje označiti metodo, katero bi v bodoče za nemški jezik priporočali, moramo povedati svojo misel glede sedanjih tnetod po slovenskih šolah za ta predmet. Pred vsem moraino obsojati učitelja, ki da slovenskernu otroku za nemški jezik čisto netnški ,,Sprachbuch" ali še celo vrh tega noraški ,,Lesebuch" v roko. Nemci iinajo res izvrstne knjige v tej stroki, ali te so za nemške šole in za nernške otroke. Za slovenske otroke je to mrtvo blago, ki dobi le malo vrednost za-nje, če ga tudi uoitelj oživeti hoče. Tudi s sedanjimi neinškimi slovnicami nisnio zadovljni, ker so pretežke, tudi te imajo (razen 3.) nemška berila, katerih otroci večinoma umeti ne morejo. Ta-le berila bi le tedaj nekaj poraena imela, ako bi bila zgolj prevod slovenskih beril. Da so takšne čitanke za slovenske šole primerne, sprevidel je še slavni Slomšek, ko je bil spisal že 1. 1848. tako slovensko-nemško berilo, ki je imelo na 2. strani vselej v slovenskem jeziku to, kar je bilo na 1. strani v nemsčini. Proti pedagogiškemu principu ravnamo, ako tuj predmet v tujem jeziku otroku podajemo. Tako dela pisatelj teh vrstic sicer še sam, ker drugace ne srae. Nikoli še niso otroci moji brali povesti in opisov ter razlaganj, ki so v 5., 6., 7. delu neraškega berila; težko bi si to tvarino zaparntili v slovenskera jeziku; koliko težje jim je vse to v nemšcini! Najrajše bi, ker imam v svoji neraški šoli slovenske otroke, vpeljal namesto teh delov 2., 3. in 4. del istega nemškega berila — ali človek se boji s takim predlogom na dan stopiti, kajli z glavo utegnejo kje migati, ako bi se pri nas v 5., 6. in 7. razredu rabile knjige, ki so na Nemškem uvedene v 2., 3. in 4. razredu. — In vendar bi pedagogiško naše stališče to zahtevalo. — Knjig za učenje tujih jezikov je vse polno spisanih. Iz teh bi se dal marsikak dober navod za naše namene posneti. Toda te jezikovne knjige niso namenjene za ljudske šole, marveč le za srednje in strokovne učilnice. Za ljudske šole se tuje slovnice navadno ne pišejo; zato imarno kaj raalo uzorov. Kar jih vendar imamo, te so precej lože nego naše slovensko-nemške (1., 2. in 3.) slovnice. Tako je n. pr. izišla iz peresa nadučitelja na Opčinah pri Trstu, g. Valenčiča italijanska slovnica za slovenske šole na Primorskem (osobito v tržaški okolici) v 2 delih, ki je v oboe zelo lehko osnovana. Ta ima za vajo v raehanionem čitanji dokaj manje vaj, nego naše nemške slovnice. Velik napredek v tej stroki je ,,Prva nemška slovnica in Prvo neraško berilo", knjiga spisana po šolnikih Praprotnik, Razinger, Zumer. V tej vidimo precej dobro metodo, ki se ozira na otroke pač, ki jo dobe v roko. Ne oziraje se na kakošen slovensko-nemški Abecednik, ki je pedagogiško neopravičen, pričenja po pisalno-bralni metodi z nemškimi pisanirni in tiskanimi črkami, hodi torej pot, katero v obče hvaliti moremo, ce bi ravno rajše videli, da bi slovenski otroci nemščino le z latinico pisali. To naj bi sploh slovajiske šole storile; potlej se bodo še Nemci v večji meri latinice poprijeli; do zdaj je še vedno le bolj po malem rabijo. Nadaljuje pa knjiga po teh pisnih vajah s pravopisjem in še le potlej s slovnico. Pravil ne daje preveč; kar jih je, so kratka in jedernata. Po našern subjektivnem ranenju pa naj bi izostala pravila, katera niso različna od onih v slovenski slovnici. Hvalevredno je to. da so nove besede (vokabole) pred vajami in nalogarai, da jih otroku ni treba v kakošnem besednjaku iskati, kar je prezamudno. Berila, ki imajo največ služiti v mehanično izurjenost, so res v tej novi knjigi zelo kratka, jedernata in v kratkih stavkih. Vendar je teh beril prej preveo, kakor premalo. Čas, ki je ljudski šoli za nemščino, za ta navržek, odmerjen, je prekratek, da bi mogel učitelj ali otrok vso to tvarino premleti, zlasti ker nima slovenskega prevoda. Le nekaj beril naj bi ostalo, ker so res umevna tudi le nekoliko prebrisanemu slovenskemu otro.ku. Kar pa tudi na tej knjigi še grajamo, je to, da pri pisnih in pravopisnib vajah nimajo nemške besede slovenskega prevoda. Nasprotno pa inoramo vse naloge pohvaliti, ker niso predolge in ne pretežke. Slovniške naloge za vajo v prestavljanji so večinoma izvrstne in delajo oast pisateljem. 0 metbdi nemškega poduka izrazil se je že slavni Slomšek čisto v našem sinishi, ko je razlagal, kako se ima rabiti njegovo dvojezično ,,Malo" in ,,Veliko berilo", rekoč: ,,Hočeš li učence nemške besede dobro učiti, le na dvoje daj čitati; naj eno po slovensko, potem pa ravno tisto po nemško bero. Ko sta z uoencem celi odstavek prebrala, potem jih po besedab in stavkib izprašuj; naj pove, kaj se pravi to pa ono po slovensko, po nemsko, kako slovensko itne po nemško, nemško ime po slovensko itd. Sarao ne pozabi, da vse vaje imajo biti kralke in pa praktične; ne dajaj pa vodil \n pravil toliko kolo, da bi se pretežko obračati ne dalo, pamet težilo, šolsko omiko pa nmdilo." ,,Nemško branje b.rez spoznanja tega, kar se je bralo, n i le p r a z n o d e 1 o, a m p a k tudi škodljivo otrokom," rekel je tudi sovrstnik Slomšekov, šolski nadzornik R u d ra a š. Po dobri metodi naj bi se uredile nove nernške slovnice, katere se morebiti že kje predelavajo po naročilu naučnega ministerstva. Tega si pa tudi misliti ne inoremo, da bi še v bodoče s sedanjirni pretežkimi neinškimi slovnicarni izhajati niorali. Pri izdaji novih slovnic naj bi se oziralo tudi na nasvete, ki so jih v tej zadevi podale 1. 1888. učiteljske konferencijo na Štajerskern, n. pr. da se opuste vsi sedanji sloveiisko-nernški Abecedniki. Zelo važno je učno postopanje pri nemškem poduku. V tej zadevi so sicer skoro vrse sedanje slovnice pravo pot hodile, ko so se ravnale po dobro znanem pedagogiškem pravilu: od enovitega do sestavljenega. Tega pravila se je zlasti nova ,,Prva nernška slovnica" zvesto držala. Pričenja narnreč s sarnostalnikora, s spolom, številom, dela iz samostalnikov stavke, prestopi k pridevniku, ki ga porabi v predikatu, nadaljuje s pomožnim glagolom ,,sein", potem s šibkitni glagoli. Snuje na dalje dopovedovalne, vprašalne in velelne stavke. Našteta tvarina s pisnimi in pravopisnimi vajami, in morebiti še z berilnirai vred popolnoma zadostuje za prvo leto neniškega poduka za otroka, ki je star še le 10 let in hodi v 2. ali 3. razred kakšne ljudske šole. Za drugo leto nemškega učenja bi bila v smislu te dobro urejene knjige ta-le snov, in sicer iz pravopisja: dvojni soglasniki, redka nemška pismena in ločila. V slovnici pa nastopi že razširjeni stavek z objektom v 4., 3. in 2. sklonu; sklanjatev samostalnika, osebnega zaimka, atribut (samostalnik v 2. sklonu), sestavljeni saraostalnik, kazalni m svojilni zaimki, sklanjatev pridevnika, njegovo stopnjevanje, števnik, prislov, poraožna glagola ,,haben" in ,,werden", zopet šibki glagol in sestavljeni glagol s prednicami. Ker je knjiga tudi berilnirn vajam precej časa odmerila, zadostovala bode našteta tvarina za 2. leto neraškega učenja, recimo za otroka v 11. letu. — Veliko tvarino še čaka one, kateri si hočejo še vec nemščine prisvojiti. Pred vsem pride zdaj na vrsto krepki glagol, potem trpna oblika, obširna raba raznovrstnih prilastkov, objektov in adverbijal. Naposled pa še zloženl stavek. Ta tvarina je zdaj v 2. in 3. nemški slovnici. Naj reče kdo, kar koli hoče: poglavitno delo pri nemškem poduku v slovenskih šolah je in ostane marljivo prestavljenje. Doma in v šoli naj se prestavlja, zdaj iz nemškega na slovensko, zdaj na opak. Danes ustno, jutri pisraeno. Ali najboljše je pač: V šoli 2—3 krat ustno, doma pa ravno tisto pismeno. Nalogo učitelj popravi; po učitelju popravljeno nalogo učenec še enkrat prepiše, ali piše vsaj ob kraju pisanke popravo. Kjer ni veliko učencev, na raestu so tudi proste ustne vaje. Na lahka učiteljeva vprašanja odgovarjajo pač marljivo tudi učenci, da se jim jezik oraaja in z novimi izrazi obogati. K sklepu raoramo še to poudarjati. Prej ali slej bode po postavnera potu določeno, na kateri stopinji se bode smelo z nemščino pričeti, in koliko ur na teden bode za-njo porabiti. Tega naj se potlej učitelj do pičice drži. Dotične ure naj porabi vestno za nemščino, pa ne več ne manj. Kakor ne gre, da bi se nekaterira predmetom ure jemale, pa drugim dajale, tako tudi pri nemščini ni dopuščeno, da bi se jej čas kratil ali porcmoževal. Pravičen in nepristranski mora biti učitelj nasproti vsern svojim učencem, pa tudi nasproti vsera predpisanira učnim predmetom, in tudi nasproti nemščini! Ivan Lapajne.