I-3 Uvodnik/Editorial Zdrav Vestn Supl | Razvojna uspešnost v oftalmologiji in njena cena Pričujoča 5. številka Združenja Oftal-mologov Slovenije odseva naše delo v obdobju med 8. in 9. kongresom slovenskih oftalmologov, ki je tik pred nami. Naš letošnji kongres bo drugačen po marsi- čem: poleg slovenskega kongresa so mu pri- ključena še tri mednarodna srečanja: 32. slo- vensko hrvaški simpozij, 34. simpozij dežel Alpe Adria in 9. kongres držav jugovzhodne Evrope (SEEOS).1 Kongres ima zato letos zelo mednarodno obeležje. Poleg častnega gosta kongresa, ki bo letos sloviti pediatrični oftalmolog, profesor David Taylor iz Velike Britanije, prihaja tudi 12 mednarodnih refe- renčnih strokovnjakov iz Evrope in Zdru- ženih držav Amerike, med njimi tudi pred- hodni predsednik ameriške akademije za oftalmologijo profesor Richard Abbott, ter preko 50 vabljenih predavateljev iz držav re- gije SEEOS, Alpe Adria in drugih evropskih držav, kar za nas pomeni veliko priznanje. Tako bo imela slovenska oftalmologija tudi odlično priložnost, da se predstavi državam v regiji in širše. Lahko rečemo, da smo v oftalmologiji v Sloveniji v zadnjih 15 letih napravili izjemen razvoj, ki ga dokumentirajo številne objave v mednarodnih in domačih revijah in števil- ne doktorske disertacije. Naši mladi kolegi nas vsako leto razveseljujejo na evropskem specialističnem izpitu v Parizu. Skoraj vsa- ko leto se kdo od njih uvršča med prve tri, skoraj vsi pa so bili uvrščeni v prvo tretjino, kar je v očeh evropskih kolegov za Slovenijo najlepša potrditev kakovostnega dela. Trudimo se vzdrževati enakomeren ra- zvoj vseh kliničnih subspecialnosti in s po- močjo terciarnih projektov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Javne agenci- je za raziskovalno dejavnost Slovenije tudi translacijskih raziskav na področju oftalmo- logije. Naša stroka ima danes 4 profesorje in 7 docentov. Pri tem ni najpomembnejše šte- vilo nazivov. Pomembne so predvsem objave in razvojno raziskovalno delo, ki so bili pod- laga za te nazive, pri čemer je nujno presegati tradicionalno slovensko ločevanje med “tiste ki delajo in tiste ki pišejo”. Glede na pripo- ročila, ki jih je sprejel Svet za izobraževanje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so vsi mladi specialisti, ki se po specializa- ciji zaposlijo na Očesni kliniki, povabljeni, da se habilitirajo za asistente in imajo s tem izenačene pogoje za začetek akademske ka- riere. Zadnja leta se tudi vse več tujih spe- cializantov odloča za prakso na naši kliniki, poteka pa tudi post-specialistično izobra- ževanje (enoletni kirurški “fellowship”) na pobudo in s podporo International Council of Ophthalmology, ki nas je izbral za učni center. Uspešna prihodnost razvoja stroke je torej videti zagotovljena. A veselju ob rob, vprašati se moramo, za kakšno ceno. Paradoksno je, da je razvojno delo, s ka- terim se upravičeno postavljamo, večinoma povsem prostovoljno in vezano na številne popoldanske in večerne ure. Rutinsko delo v oftalmologiji je napolnilo praktično vse kotičke delovnega časa, obremenitve pa ob razvoju novih zdravljenj še naraščajo in iz- rinjajo možnost in pripravljenost za razi- prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., predsednik Združenja oftalmologov Slovenije Razvojna uspešnost v oftalmologiji in njena cena Development effectiveness in ophthalmology and its price Marko Hawlina I-4 Zdrav Vestn Supl | junij 2012 | Letnik 81 UVoDnIk/EDItoRIaL zdravnikov in osebju ljubljanske Očesne klinike. Povečanje dostopnosti te terapije in sposobnost za njeno izvajanje bi morala biti prva prioriteta današnje oftalmologije. Za kompetentno sledenje kompleksnim tera- pijam, ki se izvajajo na kliniki in oddelkih, je potrebna delitev dela, izobraževanje in opremljenost oftalmologov na sekundar- ni ravni, predvsem z aparatom za optično koherentno tomografijo in fundus kamero. To je ključnega pomena za to, da bi univer- zitetni centri del svojega časa lahko posve- tili razvojnemu delu in preskušanju novih diagnostičnih metod in učinkovitejših in manj invazivnih zdravil in operacijskih teh- nik. Ker so koncesijske kvote na sekundarni ravni že sedaj zasedene, bi bilo za populacijo teh bolnikov potrebno ustrezno povečanje programa in razširitev koncesij na področju oftalmologije. Nekaj pomembnih premikov je bilo doslej storjenih, zavest o potrebnosti teh sprememb je pri odločevalcih prisotna, spo- ročena je bila tudi javnosti.2 Od aktivnosti RSK v novem mandatu in vodstev ključnih inštitucij, zlasti obeh UKC, pa bo odvisno, ali bosta te res urgentne potrebe naših bolnikov končno razumela Ministrstvo za zdravje in ZZZS in upoštevala v prihodnjem Splošnem dogovoru, in ali bo za razvoj stroke ostalo še kaj zraka v pljučih naših vodilnih speciali- stov, ki se vse bolj dušijo z rutino. Literatura 1. Spletna stran 9.slovenskega oftalmološkega kongresa z mednarodno udeležbo http://www. zos2012.si 2. Hawlina M, Stirn-Kranjc B. Prenašanje odgovor- nosti. Odprta stran, Dnevnikov Objektiv, Ljubljan- ski Dnevnik, 10. 3. 2012. skovalno delo in izobraževanje. Kolegi, ki nosijo najtežja bremena in so v fazi, ko bi se lahko vključili v evropske študije in projek- te in objavljali članke v mednarodnih revi- jah, so vse bolj izgoreli in naveličani. Le kot primer: obremenitve ob poplavi bolnikov s starostno degeneracijo rumene pege, ki po- trebujejo zdravljenje z zaviralci endotelijske- ga rastnega faktorja (v lanskem letu je bilo danih preko 4200 intravitrealnih injekcij in z nezmanjšano frekvenco poteka tudi v po- letnih mesecih), jemljejo voljo do raziskav in praktično onemogočajo sodelovanje v med- narodnih kliničnih študijah, v katere smo vabljeni. Ob tem, da se v Sloveniji plačujejo operacije bolnikov s sivo mreno z ostrino vida 80 % ali več, je bilo javnim zavodom ukinjeno plačilo zapletenih katarakt. Še ve- dno ni urejeno plačilo za zaviralce endote- lijskega rastnega faktorja (anti VEGF), ki de- jansko preprečujejo slepoto. Potrebna bi bila boljša pregledanost naših sladkornih bolni- kov in uvedba zdravljenja z zaviralci endote- lijskega rastnega faktorja tudi pri bolnikih z diabetičnim makularnim edemom. Za vse to smo v okviru Razširjenega strokovnega ko- legija za oftalmologijo (RSK) že pred časom pripravili vse ustrezne vloge na zdravstve- ni svet in ZZZS. Zlasti, ko gre za mlajše in delovno aktivne sladkorne bolnike in ohra- njanje njihovega vida ne more biti prepušče- no samoiniciativnosti ali etičnemu pogonu