POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. Š*«v. 24 CENA 10 MN Ureja aredaiiki idboi — Glavni urednik Štrukelj Karel - Naslov uredništva n oprave: »Posavski tednik«, Videm-Krško I - Čekovni rečno prt Nfe FLRJ Krške štev 615-T-I45 - Tiska Mariborsk. tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev - »Posavski tednik« izhaja enkrat tedenske KRŠKO, dne 19. junija 1954 ■y. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K K S K O Sodol'sfcna zveza in borba za odsiron evanie posledic neurja Spričo katastrofe, nastale v noči od 4, na 5. t. m., ki jo pustila v našem okraju težke posledice, stojijo pred organizacijami SZ odgovorne naloge. Nastale škode, ki je pustilo neurje v kmetijskih komunikacijah, industriji, komunalnih napravah in drugod, ne bo moč povrniti iz družbenih sredstev m tudi ne iz pomoči, ki jo nudijo podjetja širom po Sloveniji. Potrebni so skupni napori vsega prebivalstva našega okraja. Zelo humana je gesta številnih podjetij, ustanov in posameznikov iz raznih okrajev in drugih republik, ki so takoj po nesreči pričele z zbiranjem sredstev za celjski, krški in šoštanjski okraj. V tem se kaže skrb vsega ljudstva naše domovine, da se pomaga prizadetim, v tem se tud; odraža tesna medsebojna povezanost. Vidi pa se tudi velika^ zavest delovnih ljudi, ki ne ščitijo le sebe in svoje interese. Vse to nam nalaga, da se v prvi vrsti borimo z lastnimi silami za čimprejšnje odstranitve posledic poplav. Ni potrebno posebej poudarita, da je Socialistična zveza tista organizacija, ki mora v tej borbi odigrati najpomembnejšo vlogo. Skupaj z ostalimi organizacijami, organi ljudske pomeni odstopanje od družbenega plana ter narodnega dohodka, kar konec koncev pomeni škodo za podjetje, škodo za komuno in vso skupnost. Iz vsega povedanega sledi, da stojijo pred organizacijo Socialistične zveze predvsem politično mobilizacijske naloge, ki jih ni zanemarjati, ampak je takoj pričet- z organiziranjem ljudi in formiranjem del. skupin. Lete naj vodijo občinski štabi, ki so po vseli prizadetih občinah že postavljeni. Organizacije Soc. zveze naj vplivajo tudi preko Kmetijskih zadrug na kmečke proizvajalce, da bodo sleherni košček zemlje obseja-li s semeni, ki jih je dala na razpolago Glavna zadružna zveza. Posvetujejo naj se s kmetijskimi strokovnjak; o tem, katere kulture se izplačajo danes posejati. Nekatere organizacije Soc. zveze so pričele z zbiranjem prispevkov za poplavljence. Ta akcija pripada organizacijam RK, kj so jo ponekod že dosedaj dobro opravile. Zato naj odbori Soc. zveze to nalogo odstopijo RK, sami pa razvijajo agitacijo med svojim članstvom za prispevke, bedijo nad pravilnim razdeljevanjem pomoči po organizacijah RK, da se ne b; dogajali primeri, da bi prejemali pomoč ljudje, ki je niso potrebni. Naloga Soc. zveze je tudi, da s svojim pojasnjevalnim delom Prebivalstvo krškega okraja se bori proti posledicam neurja Sledovi zadnjega neurja in blata. Kmetje ne morejo z voz-poplav v našem okraju so se mi iz vasi prav sedaj, ko je na sedaj prav dobro vidni. Gotove polju toliko dela; spravljati je ceste in pota so zasuta s šteti- treba seno, v vinogradih škro-nami kubičnih metrov peska in I pijo, na njivah okopavajo Najbolj je prizadeto kmetijstvo Kot je znano, je naš okraj med večjimi v Sloveniji in da je agrarni okraj. Po neurju in poplavah je bilo najbolj prizadeto kmetijstvo, saj je bilo uničenih skupno nad 1769 ha obdelovalne zemlje. Od posevkov je bilo uničenih: okrog 100 ha pšenice, 311 ha koruze. 156 ha krompirja. 34.3 ha vinogradov, 1095 ha travnikov in drugin kmetijskih kultur. Škoda pa je še večja, če upoštevamo. da bo krma na travnikih, kjer ie stala voda sploh neuporabna. Poleg semen in umetnih gnu- je jo le-ti še semena, s katerimi bi zasejali ie tiste površine na katerih so posevki popolnoma uničeni. Tako bodo potrebovali še: 136.300 kg semenskega krompirja, 4.C001;g koruze hiterce, 6 700 kg koruze za silos, 900 kg prosa, 3.500 kg grašice, 1.400 kg lupine in 1.900 kg detelje. S temi semeni bi zasejali 991 ha nanovo preoranih njiv in 44 ha travnikov. Potrebovali bi pa še velike količine umetnih gnojil, tako: 91 ton apnenoamonijevega solit-111 ton suT-erfosfata in 91 ton kalijeve soli. Te količine semen CESTO KRŠKO—GORA SPOZNATI rthfg &UV ---u - - v. - jil, s katerim KZ oziroma kmet- I in gnojila je dala na razpoiago je že razpolagajo, pa potrebu-1 orizadetirr skupnost. Us anovijeni so občinski štabi ----. S SVOJTim pOJtiS-UJCVtillUIlI u-t >blasti in občinskimi štabi (ki 1 nasto(pa proti vsem onim -to xr/xr1crHm Hp- v . i___• .i-o:_____ -X- so postavljeni za vodstvo delovnih akcij), mora organizirati čiimveč prostovoljcev za odstranjevanje naplavin in plazov s cest, dvorišč, potokov itd. v svojem kraju. Aktivizadja članstva in organizadja delovnih ljudi, ki bodo opravljale te naloge, je danes prav gotovo ena od osnovnih nalog. Ker se nahajamo v času, ko so pričeli kmetje s košnjo in drugimi poljskimi deli, jih razdrta pota prj delu močno ovirajo. Naloga Socialistične zveze je tudi, da skupaj s sindikalnimi organizacijami in delavskimi sveti premotil, kako nadomestit; izpad v industrijski pre- skušajo izkoristiti nesrečo za svoje protiljudsko delovanje in med nevednimi ljudmi govorijo, češ da je neurje »šiba božja«, da je posledica raketnih izstrelkov proti toč; itd. Prav gotovo je malo ljudi, kj nasedajo takim neumnostim, toda tudi tem je treba pojasniti naravne zakone, ki povzročajo take katastrofe, ne samo v soeda-listični Jugoslaviji, ampak tudi v kapitalističnih državah in v svetu sploh, pa tudi v samem Vatikanu. Tiste, k; raznašajo take neumnost-; zahvaljujoč zaostalosti, ki še vedno vlada v marsikateri naši vasi, je treba razkrinkati kot ljudi, ki raje Da bi se prizadetim vasem in posameznikom čim več pomagalo, so v vsaki prizadeti občin; ustanovljeni občinski štabi iz predstavnikov množičnih organizacij, ljudskega odbora in društev za delovne akcije Oni I bodo zbirali prostovoljce, organizirali čete in vodili delo na ogroženih mestih, politične organizacije in društva pa bodo vršila politično mobilizacijo svojega članstva Nedelja — dan množičnega prostovoljnega dela JSApdLl V U1ULU3L1 ruz.mum.au zvodnji, kajti padec proizvod- kvasijo neumnosti, kot da bi rje v tem ali onem podjetju I pomagali ljudem v nesreči. NJIVA OB CESTI Ceste se polagoma stavlja o v zasilni pr met Ugotovljeno je, da je v našem okraju samo na okrajnih cestah povzročilo neurje in plazovi za preko 60 milijonov dinarjev škode, na republiških pa preko 20 milijonov. Škoda na 0D TEDNA DO TEDNA Po dreh mesecih pogajanj — konec brez uspeha Skoraj dva meseca so stolpce svetovnega tiska polnile novice, poročila in komentarji o zasedanju azijske konference v Ženevi. Kot kažejo dogodki za zeleno mizo, bodo ta prostor v bodoče lahko posvetili drugim vprašanjem. V torek so namreč delegacije 19 držav, ki so sodelovale na konferenci o bodoči UREDITVI KOREJE, odkrito priznale, da so nasprotja med »vzhodnim« in »zahodnim« blokom ostala neizpremenjena in da je zato najbolje, če se razidejo. Predstavniki držav, ki so se pod zastavo OZN borili na ki devetih delegacij-udeleženk v tej razpravi, v kratkem izdali suhoparno poročilo, v katerem bodo priznali polom svojih »prizadevanj«. Tudi tu predstavlja kamen spotike vprašanje, kdo naj nadzira premirje, ki bi ga podpisali na eni strani Francozi, na drugi pa predstavniki Ho Si Minhovega osvobodilnega gibanja. V tem vprašanju se je posebno močno potrudila britanska delegacija, da bi dosegla sporazumno rešitev. Znano je, da sta se kot posrednika skušala uveljaviti tudi Krišna Menon. posebni odpo- Koreji, so izdali še posebno po- slane c indijskega premiera, ter slanico, v kateri priporočajo, avstralski zunanji minister Ca-naj bi vso zadevo spet vzela v sej/. lastne roke Generalna skupščina ZN, t. j. ona najvišja mednarodna organizacija, kateri odrekajo Kitajci, Severni Korejci m SZ pravico, da bi nadzirala po svojem posebnem organu bodoče vsesplošne parlamentarne volitve na Koreji, in sicer z Ogovorom, da gre za »vojskujočo se, a ne nevtralno silo* Toda uspeha ni bilo... in sedaj se delegacije trudijo, da bi našle primeren izgovor, s katerim bi lahko zaključile pogajanja, hkrati pa pomirile javno mnenje. Tako že prevladujejo težnje, naj bi konferenco v ožjem obsegu nadaljevali namestniki zunanjih ministrov, posebni vojaški odbor pa bi pripravit načrte vojne narave za Tako ostane tudi še v bodoče premirje v Indokini. Kadar bi odprto . vprašanje: ali za mednarodno nadzorstveno komisijo pod okriljem OZN pri korejskih parlamentarnih volitvah ali pa za mešano komisijo, ki bi jo sestavljali predstavniki obeh sedanjih vlad Izahteva »Vzhoda«), bilo vprašanje več ali manj ugodno za rešitev, pa bi se znova sestali zunanji ministri in dali svoj blagoslov na izdelane načrte in predloge oziroma jih zavrnili. V nasprotju s korejskim vprašanjem skušajo torej konferen- VLADNA KRIZA V FRANCIJI. Dosedanji predsednik Daniel ja moral odstop iti, ker se večina ni strinjala s francosko zunanjo politiko glede Indokine, pa tudi glede sodelovanja v Evropski obrambni skupnosti. Nevo vlado bo skušal postaviti radikalni socialistični prvak Meh-des-France, kateremu je skupščina že izglasovala investituro, t. j. dovolila, da se tega posla lahko loti. Zanimiv je način, kako je prepričal francoske poslance v svoje poslanstvo. Glede Indokine je izjavil, da se bo zavzemal za mir, toda nikakor proti interesom Francije. Da bi pomiril trenja med parlamentarnimi skupinami glede vključitve Francije v E OS, je dejal, da si bo njegova vlada prizadevala izgladiti nasprotja med pristaši in nasprotniki te organizacije. Tako je obljubil vsakomur nekaj ... Vprašanje zase pa je, kaj bo v resnici lahko storil. Stara resnica pa je, da ena vladna kriza več ali manj v i ^ Franciji prav nič ne pomeni, j g| Podobno kakor v Italiji.. Ven- z dar ITALIJO trenutno ne ta- 1 rejo skrbi te vrste, pač pa no- _ tranja trenja med nekaterimi strankami. Tako se je razcepila | | monarhistična stranka, ki se j | zavzema za ponovno upostavi tev kraljevine, zelo ostra na- j sprotja pa se kažejo tudi v vr- občinskih in vaških poteh pa doslej še ni ugotovljena, verjetno Pa bo presegala vsoto okrajnih in republiških cest. Pri Blanci je porušen 12-me-trski most in podporni zid na cesti Blanca—Poklek so porušeni trije mostovi, na štirih mestih je odtrgalo cesto v dolžini 300 metrov in 40 metrov podpornega zidu. Na cesti Šmarje —Planina je na treh mestih odtrgan podporni zid, na enem mestu v dolžini 60 m, odneslo pa je tudi 14-metrški most v Podgorju. Na cesti Lončarjev V nedeljo se bo na vseh od poplav ogroženih mestih prostovoljno delalo. Te dnj zbirajo štabi prijave, pripravljajo orodje in delovna mesta, da bi akcija čimbolj uspela in čim več naredila. Tako so v občini Artiče delali v petek šolski otroci v Dolenji vasi, jutri pa bodo delali odrasli istotam. Brežičani bodo delali na poti v Vrbini V Pišecah pa že nekaj dni vzpostavljajo v promet občinsko pot Suhi dol. V občini Videm-Krško se je prijavilo že precej prostovoljcev, ki bodo odšli" v nedeljo udarniško na cesto proti Trški gori in na Videm, na cesto Bu-čerca. Mladina, ki odhaja danes popoldne na zaključno slavnost v Koper, je že opravila svojo dolžnost. 12 mladincev iz Boštanja je odšlo takoj drugi dan po poplavah nr delo v Šmarje. Iz drugih občin so odšle mladinke prostovoljno kuhat mladincem predvo jaške vzgoje, ki delajo na cesti Šmarje—Planina dol—Zabukovje je potegnilo 40 m dolg plaz in odneslo betonski prepust ter ves gramoz. Cesto Krško—Gora—Golek je dobesedno zabrisalo, odneslo je tudi ves podporni zid. Samo na tej cesti je za približno 7 milijonov škode. Na cesti Ribnica—Nova vas pa je odneslo propust. Plazovi so še na drugih, cestah, kjer je odneslo in podsulo gramoz, cestišča tako da promet še ni vzpostavljen. Če vzamemo samo to, da bo treba zgraditi mostove povsod tam, kjer jih je voda podrla ali pa odnesla, bj potrebovali nad 170 milijonov dinarjev ker se moramo zavarovati za primer ponovnega neurja PORUŠENO GOSPODARSKO POSLOPJE Zbirajo se prostovoljni prispevki Kakor v celjskem in Šoštanj-skem, tako se tudi v našem okraju zbirajo prostovoljni prispevki od neprizadetih za ponesrečence po neurju in poplavi. V Tržišču, Gabrijelah in v Skrovniku je zbranih nad 60 tisoč dinarjev, sama KZ Trži- Zal ni na nič boljši poti oni co na neki način podaljšati, če- j stah vladne demokršcanske , " - - - • - ... u. :™„i„ mn. stranke. Ta trenja z uspehom . Jbi izkoriščajo stranke levice, po- ; „V «» sebno na italijanskem jugu 1 •> m kjer je bila doslej monarhistič-(Nadaljevanje na 2. strani) del, ženevske konference, ki obravnava INDOKI TAJSKO VPRAŠANJE. Tudi tu se je nagrmadilo psa polno znamenj, ki kažejo, da bodo predstavni- prav'ne bo imela več tolike'mo- stranke. Ta trenja z uspehom či in seve tudi ne ugleda kot dosedanja. Posebno močan udarec je ženevskim pogajanjem zadala CESTA SEVNICA—PLANINA šče je darovala 30.000 din, V Boštanju so zbrali več tisoč dinarjev, uslužbenci OLO Krško so doslej prispevali okrog 28 tisoč dinarjev. Prispevke zbirajo tudi v mnogih drugih občinah. Trgovsko podjetje »Kokra« iz Kranja je pripeljalo ta teden z avtomobilom raznega tekstilnega blaga za prizadete v našem okraju v vrednosti okrog 600 tisoč dinarjev. Senovški rudari bodo deNi za pop avljenc^ V množični akciji slovenskega ljudstva za pomoč poplavljenim krajem bodo prispevali svoj znaten delež tudi senovški rudarji. Te dni se vrše po vseh rudniških obratih sestanki sindikalnih voditeljev s kolektivom, na katerih se je delavstvo z veliko večino odločilo, da bo žrtvovalo v naslednjem delovnem razdobju polovico svojega dnevnega zaslužka za poplavljence. KULTURI« PREGLED SREČKO STAUT: „ROKOVNJAČI" na BRESTANIŠKEM ODRU Dramski odsek SKUD »Ivan Levstik« v Brestanici je izbral za svojo otvoritveno predstavo v lepo in okusno obnovljeni dvorani TVD Partizan ljudsko igro v 3 dejanjih (7 slikah) »Rokovnjači«, ki sta jo priredila za oder po Kersnik-Jurčičevi istoimenski povesti Govekar in Gradišnik. Snov je zajeta iz onih nemirnih in težkih časov, ko so se razlile kot deroča reka po Evropi francoske čete pod poveljstvom mogočnega Napoleona tedaj tudi po naših krajih in obravnava usodo po nedolžnem preganjanega inženirja Ferdinanda pl. Basaja, obenem pa nas seznanja z življenjem naših takratnih ljudi, ki jih je splošna obubožanost, povzročena po dolgotrajnih vojnah, in pa zaradi krivičnega fevdalnega družbenega reda, pognala v gozdove, kjer so si ustvarili lasten zakon: Vzemi onemu, ki kaj ima in daj onemu, ki ničesar nima! Po tem zakonu so tudi živeli. Basaj, glavar teh nesrečnežev pade zaradi izdajstva pod biričevo kroglo baš v trenutku, ko se je maščeval nad povzročiteljem njegove žalostne usode in ko je nameraval ob strani ljubljenega dekleta pričeti novo življenje pokornega in poštenega državljana. Tematika je tedaj zanimiva in odgovarja okusu našega podeželskega človeka, zlasti še, ker je napisal k njej skladatelj Viktor Parma prijetne glasbene vložke. Zato je popolnoma razumljivo, da je vladalo za predstavo silno zanimanje in da so prve štiri predstave privabile številne obiskovalec. Žal pa zadnja predstava v soboto, dne 12. junija, v korist žrtvam poplave, ni bila dobro obiskana. In vendar sem bil nad predstavo prijetno presenečen. Predvsem je napravila name ugoden vtis krasna scenerija, ki jo je ustvaril z mnogo umetniškega okusa tov. Viktor Zemljak. Že na prvi pogled sem bil prepričan, da je on na tem področju zares strokovnjak. Motilo pa me je to, da se je zavlekel pričetek predstave za več kot eno uro, baje po krivdi enega samega igralca, ki je, kot se zdi, pozabil na svojo dolžnost, četudi je prevzel svojo dolžnost nase prostovoljno. Zaradi njega je moralo čakati v napetem in negotovem pričakovanju skoro 60 sodelujočih članov, čakati pa smo morali tudi mi, ki smo z radovednostjo pričakovali pričetka. Sicer nam je skušal marljivi orkester pod vodstvom tov. Alojza Sabaca skrajšati čas s prijetno glasbo, v čemer je pa le deloma uspel. Čakanje je napravilo na vse obiskovalce neprijeten vtis. Ne bom se spuščal v razčlembo in v več ali manj posrečeno zasedbo posameznih vlog. To bi zahtevalo preveč prostora. Ro dveh mesecih pogajanj — konec brez uspeha (Nadaljevanje s 1. strani) na stranka zaradi zaostalosti prebivalstva dokaj močna. ZDA so pričele zadnje čase silno KAMPANJO PROTI GU-ATEMALI, majhni srednjeameriški državici, kateri očita »komunističen režim«, ter vabi Zahod na pravcato malo blokado proti njej. Resnica je, da je sedanja vlada večkrat obsodila ameriške imperialistične težnje in da skuša tudi poseči po temeljitih socialnih reformah. Po nepotrjenih govoricah sodeč se vojaški krogi v Guate-mali, verjetno pod pritiskom od zunaj, skušajo znebiti sedanjega vodstva, vendar je vprašanje, ali bi vojaški upor imel tudi zaželen učinek. Hudo so se zaostrili tudi FRANCOSKO-TVNISKI ODNOSI. Ker so tuniški uporniki zadnje čase napadli več francoskih priseljencev-farmarjev, so okrepljene francoske čete pričele proti njim pravo ofenzivo. Odstopila je tudi celotna, četudi Francozom naklonjena vlada. Položaj za sedaj še ni povsem jasen, toda vse kaže, da bo francoska uprava morala upoštevati težnje tuniškega ljudstva po širši., resnični avtonomiji, oziroma celo popolni neodvisnosti. Ob koncu naj še pripomnimo, da so mešane POL1TIČNO-VOJASKE KOMISIJE Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki bodo pripravile besedilo sporazuma o bodoči trojni vojaški zvezi, resno prijele za delo in bodo svojo nalogo opravile v pred- Reči moram le, da je spričo tolikšnega števila igralcev, med katerimi so bili večinoma začetniki in je pomenil zanje nastop ognjeni krst, režiserju le uspelo ustvariti dobro amatersko predstavo. Zapazil sem nekaj dobrih talentov, ki bi utegnili postati s pomočjo strokovnjaka prav dobri igralci. Navdušila pa me je s svojo doživeto in prepričljivo igro tov. J. Janežičeva v vlogi gospe Poljakove, vdove pl. Basaja. Seveda nočem s tem reči, da mi ostali igralci niso ugajali. Vsi so se potrudili, vendar pa bi bili ob pravilnem režiserjevem napotku lahko še mnogo boljši. Omeniti pa moram, da so polagali na dikcijo premalo pozornosti. Izgovarjava ni bila dobra, jezik ni bil takšen, kakršnega bi morali slišati z gledaliških desk. Gledališko delo je kot dobra knjiga, pri čemer pa mrtve črke zažive in glasno izpragevore svojo lepo in ža uho prijetno ter sočno govorico. Negativna . stran uprizoritve' pa so bili silno dolgi odmori. Tega pa ni zakrivil igralski kolektiv, ki se je trudil, da bi sceno čimprej postavil. Krivda leži deloma na delu samem, ki je scenerijsko precej zahtevno, deloma pa na pomanjkanju prostora in nepraktično opremljenem odru. In vendar se lahko trdi, da so Brestaničani s prvo predstavo uspeli in da zasluži pohvalo ves igralski kolektiv, še posebej pa je treba pohvaliti trud in prizadevanje režiserja Kako je z reorganizacijo trgovskih podjetij v našem okraju? Reorganizacija trgovskih podjetij je nujna. Trgovska podjetja z velikim številom poslovalnic so bila najprimernejša oblika trgovskih podjetij v dobi garantirane preskrbe in obveznih odkupov, medtem ko danes — v dobi, ko skušamo v našem gospodarstvu sprostiti ekonomske zakone, ki naj bi v okviru planskih odnosov prosto usmerjali gospodarsko delovanje — taka oblika več ne ustreza. To je imel v vidu tudi Zvezni Izvršni svet, ko je sprejel Uredbo o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 56/54), ki natančno določa, da morajo vsa trgovska podjetja v roku šestih mesecev prilagoditi svoje poslovanje določbam uredbe. Po določbah nove uredbe so in dirigenta s člani orkestra. 1 lahko trgovine samostojne go- Mizarska produkti«ua zadruga v Sevnici Človek je prijetno presenečen, ko stopi v poslopje zgoraj omenjenega podjetja. V pritličju so velike, svetle delavnice, zgoraj pa skladišče, kjer ti zastane oko na prekrasnih kosih pohištva, omar, foteljev, skrinj, vse se tako sveti kot ogledalo, da ostrmiš agrarni sklad za zemljišče, da bi si na njem zgradil; delavnice. Po enem letu jim je bilo to odobreno in leta 1951 so pričeli z gradnjo, pri čemer so naleteli na mnoge težave; les so kupovali na prosto. Prvi investicij- Delali so s polno paro, saj so opremili jeseniško bolnišnico, lekarno socialnega zavarovanja v Ljubljani, Savez književnikov v Beogradu, kompletno so opremili Direkcijo »Trudbenika« in gradbenega podjetja »Rad« v Beo- ški kredit so dobili šele gradu, muzej NOB v Zagrebu itd. in vzbudijo se ti pobožne želje , leta 1952 v znesku ena in pol Sedaj delajo opreme za hiše v po prekrasni opremi... ' milijona. Viškov plač v tem I Turčiji in New Yorku. Za izvoz j izdelujejo največ luksuznih stvari. V zadrugi je zaposlenih 71 ljudi s štirim; vajenci, ki so vsi člani sindikata in imajo svojo sindikalno podružnico. Pretekli mesec so imeli volitve v Delavski svet. Izvolili so 19-član-ski DS in 3-članski upravni odbor. Delavski svet se ukvarja predvsem s tekočim; problemi in s tarifnim pravilnikom. Mizarska produktivna zadruga v Sevnici je precejšnji obrat, ki se ne da prezreti. Lanskoletna spodarske organizacije ali pa v sestavu trgovskega podjetja, s tem, da lahko take trgovine same nabavljajo blago same določajo cene blagu, najemajo kratkoročne kredite za obratna sredstva in imajo svoj tekoči račun. Za vsako trgovino se vodi knjigovodska evidenca oziroma se za vsako trgovino posebej obračunava dohodek Trgovina v sestavu podjetja ima tudi samostojne obveznosti do družbe. Poslovalnice obstoječih trgovskih podjetij imajo pravico da se odcepijo od podjetja in se popolnoma osamosvojilo, lahko pa ostanejo še nadalje v sestavu podjetja kot samostojne trgovine. V zadniem primeru so možne tudi razne kombinacije (obstajajo štiri variante) in to predvsem za tiste poslovalnice, kjer še niso pogoji za popolno osamosvojitev To pa seveda ne pomeni, da se ne bodo čez čas tudi te poslovalnice popolnoma osamosvojile. Torej je popolna osamosvojitev najvišja oblika reorganizacije, h kateri teži uredba, medtem ko so vse ostale kombinacije nižja in začasna oblika reorganizacije. S pripravami za reorganizacijo so nekatera trgovska podjetja pričela že pred meseci, med vodilnimi trgovskimi nameščenci pa so bili tudi ljudje, ki so še vedno računali na razne spremembe v predpisih, zaradi česar so čakali z reorganizacijo do zadnjega. V takin podjetjih je seveda nemogoče takoj izvršiti popolno osamosvojitev poslovalnic, za katero so potrebne temeljite priprave in analize. Zato ni čudno, če so skoraj v vseh podjetjih sprejeli sklep, da bodo izvršili reorganizacijo po drugi varianti (nižja oblika reorganizacije), in da bodo s 1. januarjem — če še bo pokazalo, da je to pozitivno in gospodarske — pričeli s popolno osamosvojitvijo poslovalnic oziroma trgovin v sestavu trgovskih podjetij. __________ Tudi Gospodarski svet pri bilanca je pokazala preko i Krško je po mojem mne-39,700.000 din prometa. Trgovina n5u zavzel do reorganizacije ne-jim torej cveti, kolektiv se pa pravilno stališče ko je odločil, trudi, da svojim odjemalcem . da je druga varianta (nižja ob- Prav te dn; obhajajo v Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici deveto obletnico svojega obstoja. Da, devet let je že preteklo, odkar so pričeli s svojim delom, tako rekoč z golimi rokami, danes pa je to podjetje, k; je v sevniški občini velikega pomena. V juniju mesecu leta 1945 so se vračali ljudje iz taborišč, pregnanstva in partizanov na na svoje domove, ki so bili povečini razdejani. Ljudje so si morali najti primerno zaposlitev. No, in takrat so ustanovili tako imenovano »Obnovo«, kjer so opravljali mizarska dela za stanovanjska in gospodarska po- podjetju niso delili, ker so ves denar vložili v gradnjo novega poslopja. ustreže s prvorazredno izdelavo naročenega blaga. Delovnemu kolektivu Mizar. lika reorganizacije) obvezna za vse poslovalrJce, popolno osamosvojitev pa je priDoročil sS- Prvo leto svojega obstoja so niči k njihovemu jubileju — imeli preko 1 milijon dinarjev 9. obletnici obstoja — iskreno prometa, drugo leto dva, v letu čestitamo in jim želimo pri nji-1950 pa kar osem. I hoVem delu še mnogo uspehovl "šjce produktivne zadruge v Sev- j T*0 P°sl°vaInicam kjer so »zreli« pogoji za to. Mislim, da ob tako formuliranem sklepu ne bodo kmalu zreli pogoji, čeprav je znano, da je veliko posloval- S plenuma O K LM V torek dopoldne se je v Krškem vršil plenum okrajnega komiteja ljudske mladine. Na dnevnem redu je bila analiza občinskih konferenc, festival v razpolago bivšo usnjarno v »Ju-gotaninu« in si uredil; delavnico. Delo jim je šlo počasi od rok, ker niso imeli strojev, temveč so delali vse na roke. V začetku plač sploh niso prejemali. Prvi zaslužen denar je bil 60 dinarjev, katerega so razdelili na dva najbolj potrebna mizarja. Konec leta 1945 so se preimenovali v Mizarsko produktivno zadrugo, prišlo je še nekaj ljudi, da so zaposloval; 10 mizarjev in dva vajenca. Takrat se je vršila prva skupščina, ki je pa OLO ni registriral. To ni nič čudnega; Mizarska produktivna zadruga je imela le 10 ljudi, ni pa imela lastnega orodja, prav tako ne prostora. Nikjer ni bilo zapisano, da bodo ti ljudje dvignili svoje podjetje na tako raven, kot je sedaj. Marljivi delavci pa niso klonili; še naprej so popravljali šole, usposobili so med drugim tudi staro, na pol preperelo mlinsko kolo, da so popravili cirkularko. Od narodne imovine so odkupili kombiniran mizarski stroj, od »Jugotanina« tračno žago, po malem so kupovali tudi staro orodje. Njihovo prvo večje delo je bila kompletna oprema sanatorija v Knez selu pri Nišu, za kar so dobili 300.000 din. Ta denar je bil poslan na Denarni zavod v Ljubljano, ker zadruga do tedaj še ni imela svojega tekočega računa pri Narodni banki. ...__ Šele tretja redna letna skup- vrdo.r,\em času. Njih skupna kon- ščina je bila pravno veljavna, ferenca bo verjetno v Atenah, kajti šele leta 1948 so bili tein sicer med 25. in 28. junijem, gistrirani. Takrat so zaprosili slopja. Vsak mizar je prinesel Kopru in pomoč mladinskih orodje s seboj, da je lahko de- organizacij prizadetim po po-lal. Prihajali so posamič, tako plavah. Pero Rupar, Gorenc in drugi. Plenum je ugotovil, da so ob-Prvo tri mesece je zaposlila finske konference, ki so se zad-»Obnova« 7 mizarjev, ki so se nb jas vršile, pokazale znaten naj^eČ' ™udlh S P°P“YI.loin napredek v mladinskih organi-orodja. Njihovo prvo delo, ki so zaci;jah Nc samo to, da se je ga prevzeli, ,e bila šentviška so- občinsk;h konferenc udeležilo la pri Planini, kjer so izdelali veUko število mladink ;n mla-vsa mizarska dela. Kot ze orne- dincev temveč_ da so blle tud; njeno, m imelo podjetje last- ; vsebinsko dosti bogatejše od nega orodja, da ne govorimo o . išnbh konferenc Raznrav-prostoru. Končno so dobili na I Pre!sn-l-n Konicrenc. uazpra\ Ijali niso le o ozkih organizacijskih vprašanjih, temveč so se poglabljali v razne družbene probleme. K temu je pripomoglo tud; to, da so se teh konferenc udeležili tudi komunisti in prosvetni delavci, ki čutijo potrebo pomagat; mladini, k; je kot politična organizacija pomemben faktor v družbi. V Tržišču se je občinske konference udeležilo poleg 150 mladincev in mladink tudi skoro vse tamošnje učiteljstvo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje neorganizirane in nezaposlene mladine. Sklenili so, da bodo v kratkem organizirali zbor mladine, kamor bodo povabili ml a. dince iz vseh bližnjih občin in tudi iz novomeškega okraja. V Šentjanžu se konference ni udeležilo toliko mladincev, vendar so na njej izvolili nov občinski komite, ki je garant za poživitev mladinske organizacije v tem kraju. V Cerkljah je bilo na konferenci preko 90 mladincev, ki so se tudi dotaknili raznih družbenih problemov, največ govora pa je bilo o kulturno-prosvetn; dejavnosti, k; je zelo razgibana in to prav po zaslugi mladinske organizacije. V Brežicah je bila konferenca zelo slabo obiskana, tudi d;s-kusija je bi;a nekonstruktivna. Toda tudi tu so izvolili dober občinski komite, ljudi, k; so že dokazali prve uspehe v svo-iem delu. Kmalu no prv; konferenci so sklicali še drugo, kjer so se že pogovorili o bodočem delu. Na plenumu so ugotovili, da so dani vsi pogoji za to, da se utrdijo občinski komiteji in da postanejo res sposobna politična sila na območju občine. Člani komiteja so predlagali, da se naj občinski komiteji čimbolj osamosvojijo in da se delo osnovnih organizacij prenese pa občinske komiteje. Nekaj občin je še v okraju, kjer se mladinske konference še niso vršile, kjer je takojekoč mladinsko življenje zamrlo. Vsekakor bo tem treba priskočiti na pomoč, kjer bo potrebno rešiti vprašanje slabih vodstev in slabe povezave z množičnim; organizacijami. V občinske komiteje so torej izvoljen; v pretežni večin; dobri, deiavn; mladinci in mladinke. OK pa bo moral nujno biti z njimi v stalnih stikih, jih podpirat; pri delu, jih vzgajati. V diskusiji so predlagal; mladinci kako naj bi mladina sodelovala v. razpravah o raznih družbenih problemih, ali na ta način, da b; se udeleževala občnih zborov KZ in zborov volivcev. Prevladovalo je mnenje, da se mora mladina zanimati za razne probleme, se vključevati v družbeno življenje, lahko pa tudi na svojih sestankih razpravlja o tem. Mladina naj pomaga pri izvedbah družbenega plana, pri graditvi zadružnih domov ih občinskih hiš itd. Ce ne b; bilo elementarne nesreče v krškem okraju, b; se mladinskega festivala v Kopru udeležilo iz okraja precej več mladincev ;n mladink. Do sedaj se je za koprski festival prijavilo okrog 300 mladincev, ki se bodo odpeljal; v soboto na zaključno slavnost s tovornimi avtomobil; ali avtobusi, nekaj Pa se jih bo tudi odpeljalo z vlakom. Tu so se izkazala predvsem podjetja, k; bodo dala svo^e avtomobile brezn’.ačno. Mnogo- govorg je bilo o poplavah. Sklenili so. da bo mladina pomagala nr; cdstranie. vanju posledic. Nekatere mladinske organizacije so že nrr"-le. z zbiranjem nrostovoUnih prispevkov. Pripadnik; predvo- nic, ki si žele popolno osamosvojitev. Prav zaradi tega in pa zaradi cilja, h kateremu teži uredba, bi bilo bolje, da bi formuliral svoj sklep v obratnem smislu: popolna osamosvojitev (prva varianta) je obvezna za vse poslovalnice, razen za tiste, kjer še niso zreli pogoji. Le-te naj bi ostale za zdaj v sestavu trgovskega podjetja, seveda s samostojnostmi, ki jih določata uredba in pogodba med trgovino m podjetjem. Morda je res nemogoče začeti takoj s popolno osamosvojitvijo poslovalnic. Kajti — kakor je bilo že rečeno — so nekatera podjetja čakala s pripravami do zadnjega in bi bilo verjetno tudi gospodarsko škodljivo, če bi zahtevali, da se vse poslovalnici s 1. julijem osamosvojijo in postanejo samostojne gospodarske organizacije. To pa nikakor ne pomeni da je nujno reorganizirati vse poslovalnice oziroma trg. podjetja Po drugi varianti, s popolno osamosvojitvijo pa počakati do 1. januarja 1955. Zavedati se moramo, da nimajo trgovski nameščenci v poslovalnicah toliko pomislekov glede posameznih določb uredbe, kolikor sc bojijo, da nimamo še sposobnega trgovskega in knjigovodskega kadra. k. bi bil v stanju voditi samostojne gospodarske organizacije. V nekaterih poslovalnicah pa ne bodo imeli niti teh ponrvslekov, če se bo knjigovodstvo poenostavilo, o čemer se „e že veliko razpravljalo. Seveda bo v tem primem morala tudi Narodna banka prilagoditi svoje poslovanje možnostim enostavnega knjigovodstva. Delovni kolektivi nekaterih poslovalnic tudi nimajo bojazni, da L! se povečali stroški. V trgovini št. 1 v sestavu trgovskega podjetja »Potrošnja« v Krškem so namreč v času od 1 aprila — ko se je izvršila reorganizacija — povečali koeficient obračanja, znižali stroške, povečali izbiro blaga, nekoliko znižali cene in zvišali promet. Nekateri poslovodje poslovalnic imajo pomisleke, da bodo imeli z osamosvojitvijo poslovalnice več odgovornosti in dela, ne bodo pa za tQ nagrajeni. Prenekater; je imel doslej na račun mlajših nameščencev, ki so bili plačani pod obračunskim povprečjem, plačo nad povprečjem. To je bilo mogoče samo, dokler je obstajal skupni plačni sklad za celo podjetje in bo mogoče tudi v bodoče v tistih trgovinah, kjer imajo zaposlenih več mlajših moči, ne bo pa to mogoče v poslovalnicah, kjer sta n. pr zaposlena samo dva starejša pomočnika oziroma pomočnik :r> poslovodja. Tudi taki pomisleki so nepotrebni, ker se bo take nameščence lahko nagrajevalo v obliki presežnih plač, ki pa bodo odvisne od višine opravljenega prometa in s tem od sposobnosti in pridnosti tega osebja. Mirno lahko rečem, da delovni kolektivi poslovalnic niso proti reorganizaciji trgovskih podjetij v tem smislu, da bi se poslovalnice popolnoma osamosvojile in postale samostojne gospodarske organizacije. Delovni kolektivi poslovalnic trgovine št. 1 m 3 »Potrošnje« v Krškem, trgovine z usnjem Spl. trgov'■k" »a podjetja v Sevnici in Se nekatere druge so celo za takojšnjo osamosvojitev, če bi bilo v kratkem rešeno vrvaša-n:e poenostavitve knjigovodstva. Nameščenci, predvsem pa poslovodje omenjenih poslovalnic, menijo, da bi bila taka osemo-svoutev TWT«*ivna np samo za delovn; kolektiv posamezne poslovalnice, ampak tudi za potrošnike. Šetinc F V Strmcu pri Vojniku so našli rudo Pred dnevi so v Strmcu pri Vojniku odkrili neko rudo, ki je vzbudila med prebivalstvom precej zanimanja. Kaže, da gre za nahajališča cinhove rude, vendar tega v Ljubljani, kjer rudo preiskujejo, še n’so potrdili. Pravijo, tla je take rude precej. Kovine vsebuje okol; d'-set odstotkov. Turist 'li nromet msd Grči j?, Turčijo in FLRJ Beograd. 17 jun Skupina jugoslovanskih turističnih ;~i gospodarskih strokovnjakov pripravlja predlog o koordinaciji turističnega prometa med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo Strokovnjak; imajo v načrtu men drugim skupno propagando vseh treh držav ki naj bi pripomo-liš Brežic in krškega okraja.; gla k večjemu obisku turistov Kvalitetna izdelava in poveča-1 iz zahodnoevropskih držav in nje kapacitete pa bo omogočila Združenih držav Amerike Po-dobave tudi drugim interesen- sebn0 skrbn0 prouči rejo kako t:om. Vprašanje je le investicij- bi se povečal turistični promet skega kredita v znesku 30 mi- med vsemi tremi prijateljskimi iijonov dinarjev. K. D. državami. jaške vzgoje pa že pomagajo pri odstranjevanju plazov. Na koncu je mladincem sekretar OK ZK tov. Kolar govoril o raznih političnih dogodkih na svetu. Na poljuden način jim je obrazložil pomen balkanske zveze v spornem vprašanju tržaškega ozemlja. Na koncu pa so sklenili, da bodo na vsakem plenumu posvetili tudi nekaj časa obravnavanju političnih dogodkov. To bodo uvedi; tudi pr; osnovnih organizacijah, kar so v zadnjem času precej zanemarjali. OKLM je pohvalil najboljšo osnovno organizacijo v krškem okraju, in sicer Orešje, diplomo pa je dobila tudi najboljša mladinka tov. Zmaga Vodopivec. OPEKARNA BREŽICE Opekarno Brežice, ki je začela obratovati leta 1904, je ustanovila Hermina Trepo iz Brežic in je izdelovala strešno in zidno opeko. Med okupacijo so opekarno prevzeli Nemci in lastnico izselili. Po osvoboditvi pa je prevzela opekarno zopet, lastnica, dokler ni prešla leta 1948 v posest skupnosti. Podjetje zaposluje v sezoni 82 delavcev in uslužbencev, ki proizvajajo 2,500.000 enot opeke letno. Odkar je opekarna last skupnosti, so prizidali lopo za sušenje opeke, preusmerili izdelke tudi v votlake, adaptirali staro zgradbo v sindikalno dvorano z odrom in dve družinski stanovanji. Nameravajo pa zgraditi še novo krožno peč, ki bo povečala- kapaciteto opekarne za 100 odstotkov. Ker ima podjetje lastno glinišče, ter je surovinska baza dovolj na in ker nameravajo modernizirati transportne naprave, računajo, da se bodo stroški proizvodnje znižali za 50 odstotkov. Opeko izdelujejo za širši oko- KMETIJSKI f siti ali lačni... Zavedat’ se moramo, da so otroci živa bitja, ki rastejo in se razumsko razvijajo. Se nekaj let, pa bodo potrdili pregovor: »Oče sina do praga, sin očeta čez prag!« S. S. Vsem nam je znano, koliko in kaj daje skupnost za naše otroke, vendar Se najdejo še posamezniki, ki namenjeno podporo — otroške doklade — porabijo v druge namene, v navedenem primeru za pijančevanje. Navedel bom samo en primer, kj je zelo kritičen, je pa resničen. Na Senovem živi družina — to je oče, mati in štirje otroci v starosti od 3 do 10 let. Oče je zaposlen kot šofer pri rudniku z mesečno plačo okolj 10.000 din, in prejema tudi pripadajoče otroške dodatke za vse štiri otroke. Ti podatki so dovolj jasen dokaz, da bi ta družina ob pravilni razdelitvi denarja lahko primerno živela. Ce pa pogledamo stanje in pogoje, pod katerimi otroci žive, je pa povsem drugače. Sam sem priča izpovedi matere gornjih otrok, ki mi je pripovedovala, da nima kaj kuhati, otroci pa so večkrat lačni kot siti, dostikrat jim ne more postreči niti s kruhom, ki je za te otroke glavna prehrana. Večkrat se tudi dogodi, da so otroci brez zajtrka, ako pa dobijo zajtrk, je to črna kava. Če nam je znan navaden primer prehrane otrok, se nam res ni treba čuditi, zakaj so ti otroci tako slabi in večkrat bolni. Tudi sama obleka otrok nam zgovorno kaže, da živijo otroci v bed; in brez vsakršne nege, ki je je potreben vsak otrok. Kdo je tega kriv? V prvi vrsti oče, ki vsak mesec zapravi poleg svoje plače tudi otroške dodatke na vinu in v druge namene. Žena-mati čisto razumljivo ne more nakupiti potrebnih prehrambenih artiklov, ker ie ostala brez denarja in je prisiljena jemati blago na up, tako da je dolžna v vseh trgovinah. Ne vem, kaj bo sedaj, ko ji v trgovinah ne dajo več na up. Mislim, da bo morala v prvi vrsti na to paziti Uprava rudnika, da bodo dal: otroške dodatke materi in ne več očetu, a IZ PISEC kljub temu bo potrebno Še naprej paziti, da bodo tega kaj deležni otroci, ki so pri vsem tem nedolžni, in mislim, da se tako izrazim, niso obsojeni na gladovanje. Opozoril bi s tem naše nadzorstvene organe, da temu po- . svetijo malo več pažnje, ker naš Je zakon ne dopušča takega rav- Nastopal nanja z otroki, marveč nam nalaga dolžnost, da vzgojimo zdrave, družbi koristne državljane. cc- Pevski zbor KUD Kapele bo v nedeljo, 20. junija, gostoval v Pišecah v gasilskem domu ob 15. uri s slovenskimi narodnimi n umetnimi pesmimi. Zbor šteje nad 20 pevcev in bil ustanovljen šele lani. je že na več prireditvah v Kapelah in okolici. Zbor vodi tov. Ivan Pinterič. D.V. Zakaj enostavno če gre komplicirano? Na šoli Podgorje pri Sevnici se pripravlja 9 učencev in učenk na pripravni izpit iz snovi za prvi gimnazijski razred. Za pripustitev k izpitu je potrebna prošnja, kateri mora biti priloženo zadnje spričevalo in rojstni list. Za vse učence in učenke sem rojstni list dobil brez tež-koč na matičnih uradih v Sevnici in Zabukovju, le za eno učenko iz Podgorja so se pojavile zapreke, ki so mi nerazumljive. Podgorje spada pod matični okoliš Zabukovje, kamor sem se ra učenko obrnil s prošnjo za rojstni list. Matičar v Zabukovju je izjavil, da rojstnega lista ne more izstaviti, ker so Nemci med okupacijo odnesli del podgorskega arhiva v Sevnico, drugi del pa na Blanco. Ker je Sevnica bliže, sem se obrnil na tamošnji matični urad. Matičar mi je odpisal, da so tozadevne matične knjige iz Podgorja na Blanci. Mati omenjene učenke se je s kolesom odpeljala na Blanco, kjer je končno dobila rojstni list. Njen dom je od Zabukovja oddaljen samo pol ure peš hoje, pa je morala v oddaljeno Blanco. Ali se ta žalostna dediščina Nemcev res ne da odpraviti? Ako so oni odnesli matične knjige iz Zabukovja na Blanco, zakaj odgovorni činitelji ne store potrebnih korakov, da bi se zopet prenesle nazaj, kamor spadajo? Ljudem se delajo nepotrebne ovire in nepotrebni stroški ter izguba časa. Popravimo, kar so zakrivili oholi Nemci. B. O. V Leskovca so praznovali Z BREŽIC Gimnazijski učni uspehi so letos precej boljši od onih lan- j skega leta. Vseh dijakov je bilo vpisanih 538, to je 272 moških in 266 žensk. Na nižjo gimnazijo jih odpade 343, to je 177 moških in 166 žensk, na višjo pa 195, od teh 95 moških. Po 3 vzporednice sta imela samo prvi in drugi razred, po dve vzporednici pa vsi ostali razredi, razen sedme in osme, ki sta brez paralelk. Najštevilnejša razreda sta bila 1. a in 1. c, vsak po 44, najmanjši so bili razredi 2. c s 24 dijaki, 4. a prav toliko in osma prav toliko. Izdelalo je razred 60 odst. dijakov, med njimi 154 dečkov in 169 deklic, in sicer na nižji gimnaziji 59 odstotkov, to je 97 dečkov in 105 deklic ter na višji 62 odst., to je 57 dečkov in 64 deklic. Največ odličnjakov (pet) ima 3. a razred. Sledijo 4. a in osma s po dvema odličnjakoma, medtem ko imajo po enega odličnjaka razredi: 1. a, 1. b, 2. b, 4. b, 5. a. 6. a, 6. b. Brez odličnjakov so razredi 1. c, 2. a, 2. c, 3. b, 5. b in 7. Najboljši razred je 4. a, kjer je 92 odstotkov pozitivnih ocen, najslabša sta 2. b in 2. c s komaj 50 odstotkov pozitivnimi ocenami. Na višji je najboljša osma s 75 odst. pozitivnimi ocenami in naj slabša 5. a z 51 odstotkov takih ocen. Razredi 1. a, 1. b in 5. b imajo po šest takih dijakov s tremi ali več slabimi ocenami. Deklice so pri tem v znatni manjšini in imajo tudi pr: odlikah večino nad dečki. Razstavo slik in risb svojih dijakov je priredila gimnazija, da tako učenci lahko spoznajo uspehe svojega dela na tem področju. Risanje je obvezno od 1. do 6. razreda. Težišče pouka akademskega slikarja Kuglerja je v tem, da se vzgaja ustvarjalna sila dijakov in da mladina spozna temeljna perspektive. Uspeh bi tovo še mnogo večji, če bi imel zavod posebno risalnico. Zaradi hude stiske učilnic je bila svo-ječasna risalnica uporabljena kot razred. Za uspeh pri pouku umetnostne zgodovine bi bil potreben epidiaskop. Razstava je pokazala, da je darovitost v tem predmetu povprečno dobra. Najvišji razred je zmogel že prav realistično podati opazovane predmete. Zanimiv je uspeh pouka risanja na tem zavodu tudi v tem, da je bila od 15 najboljših risb našega zavoda izbrana za razstavo otroških risb, ki bo ob mednarodnem kongresu UNESCO za mladino v Zagrebu, risba »Pastir« Vladimirja Kebra iz 3. b razreda. V nedeljo so v Leskovcu praznovali svoj občinski praznik. 2e pred meseci so na občnih zborih SZ razpravljali o svojem občinskem prazniku, predlagali so 13. junij, pri čemer je tudi ostalo. Zadnje čase so se vse množične organizacije mrzlično pripravljale na to prireditev, ki se vrši le enkrat na leto, zato jo je treba temeljito pripraviti. Praznovanje Se je pričelo že v petek, ko so v Velikem Podlogu v zadružnem domu uprizorili »Volkodlake«. Obisk je bil zadovoljiv, saj se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. V soboto popoldne je bil partizanski pohod k spomeniku petih padlih borcev v Krakovo. Šli so preko Velikega Podloga, kjer so se jim pridružili še Podložani. Po slabi in razmočeni poti so se v sprevodu pomikali do tri četrt ure oddaljenega spomenika. Te komemoracije so se udeležile vse množične organizacije le-skovške občine, iz Kostanjevice, Krškega in drugod. Pred spomenikom je govoril predsednik OOSZ in ljudski poslanec tov. , Colarič, ki je dejal, da naj ču-pravila j vamo pridobitve NOB in svobo-bil go- | do, za katero so dali svoja mlada življenja borci, katerih se danes spominjamo. Po govoru so pripadniki predvojaške vzgoje izstrelili častno salvo, nato pa j so pionirji iz Leskovca in Pod- i loga še recitirali in zapeli nekaj | pesmi. Komemoracije Se je udeležil tudi tov. Vodopivec iz Ko- , stanjevice, ki je edini ušel za- j hrbtnemu napadu Nemcev 27. j aprila 1945. Sorodniki padlih in ! drugi udeleženci so spomenik obložili z venci in cvetjem. Zvečer so v zadružnem domu v Leskovcu uprizorili komedijo »Županova Micka«, kjer je nastopal tudi mladinski in moški pevski zbor ter folklorna skupina. V nedeljo je imel Leskovec i!ill!l!!l!H!!lll IIIIIIIIIIIIIIIIIllllilllM^^ namene in Roš Albina: Popianie za rudnik Hrastnik (Nadaljevanje in konec) Čez gozd jo je mahnil v dolino. Od daleč je zagledal hišo, v kateri je imel napovedan sestanek. »Nak tja ne grem«, si je mislil, »prekoračiti bi moral zopet cesto. Lahko bi me kdo opazil.« In res; odšel je k sosednji hiši, kjer je bila pekarna. Pek se je nemalo začudil, ko ga je ugledal. »Skrij se, za božjo voljo, ženske bodo prišle vsak čas po kruh.« Domenila sta se, da je potem pek odšel k tisti hiši vprašat, kakšen je položaj. Tam ga je vso noč čakal nemški oficir, da bi se pogovorili. Nemec je 'imel s seboj nemško uniformo, pripravljeno za Bojana. Poleg uniforme si je nadel še nemško _______ - ogrinjalo in čepico, nakar sta z tatov iz MTT se bo začela v to- j oficirjem odšla mimo nemških rek, dne 22. junija 1954. 1 straž, ki sQ strumno pozdravljale nič hudega sluteč Nemca in partizana, v nemški štab. V štabu je že nestrpno čakal kapetan Greisler. Kapetan Greisler je prejšnji večer umaknil vse straže, mimo katerih bi moral iti Bojan. Na žalost je pa en dan poprej prišel v Hrastnik z enim bataljonom esesovec Schmidt, ki je P° hrastniški dolini postavil svoje straže in uredil zasilne bunkerje, seveda brez Greislerjeve vednosti. Streljali so torej Schmidtovi vojaki. Greisler je takoj načel pogovor o rudniku. Povedat je, da nameravajo Nemci pred odhodom rudnik minirati in ga tako rekoč uničiti. Partizani so pa to na vsak način hoteli preprečiti. »In kaj bi hoteli vi?« je vprašal Bojan kapetana. »Mi bomo to na vsak način , čil na svoji strani iz avtomobila, preprečili,« je odgovoril Grei- | tokrat s pištolo v roki. Schmidt je sler, »ovira nas sedaj Schmidt, s zaslutil Greislerjeve katerim se ni šaliti.« Malo je pomislil, nato pa nadaljeval: »Vi pa nam boste zagotovili svobodo, seveda nam oficirjem.« Da. To jim je Bojan obljubil. Da bi obljuba še bolj držala, ga je vzel s seboj v partizanski štab, kjer so se o tem še enkrat skupno dogovorili o preprečenju miniranja. Kapetan Greisler, ki je večkrat govoril s Schmidtom, je napeljeval pogovore z njim na partizane, o katerih pa ta ni hotel ničesar slišati. Pri vsakem večjem poslopju je postavil svoje straže, do rudnika pa sploh prišel nisi. Na postaji je stal velik oklopni vlak, kjer je imel tud; svoje ljudi. Lepega popoldneva je Greisler povabil Schmidta v svoj avto in mu dejal, da se bosta popeljala malo proti Trbovljam. Greisler je zopet napeljal pogovor na partizane, na miniranje rudnika itd. Nista se še pripeljala do pol poti, ko sta se pričela prepirati. Greisler je ustavil. Vsak je sko- bil tako; pripravljen na boj. Toda Greisler ga je prehitel in ustrelil Sproži! pa je tudi Schmidt, ki je zadel kapetana v ključnico. Greisler je imel še toliko moči, da je zvalil Schmidtovo truplo v Savo, sam se pa vse-del za volan in se odpeljal proti Hrastniku v svoj štab Oficirjem je pripovedoval o napadu partizanov, Schmidta so ubili, njega pa teže ranili. Zdravnik, ki je bil takoj pri roki, ga je obvezal in moral je v bolniško posteljo. Esesovci, ki so bili pod Schmidtovo komando, niso vedeli za njegove naklepe o miniranju rudnika. Vse je prevzel Greisler, ki je uredil, da je ostal rudnik nepoškodovan. Tako je napočil 9. maj, dan svobode. Rudnik je ostal nepoškodovan, pa tudi Nemci, ki so sodelovali z OF. so ostali pri živ, ljenju. Od takrat pa do danes je iz-hrastniškega rudnika prišlo že mnogo udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev, ki so delali dan in noč za obnovo naše lepe, svobodne domovine. praznično lice. Hiše so bile vse okrašene, na cestah so bili transparenti, vse je bilo v prijetnem razpoloženju. Ljudje so bili že navsezgodaj pokonci, spat niso mogli, kako tudi bi, ko so obhajali deveto obletnico vrnitve iz taborišča na svoje domačije, na svojo zemljo. Da, devet let je že tega, pa se jim zdi, kot bi bilo šele včeraj. Vse so si do potankosti zapomnili, dobro vedo, kaj so našli doma in kaj ne. Poljsko orodje, posodo in drugo so iskali po vasi drug pri drugem. Česar niso imeli, so si potem nabavili. Težko je bilo življenje zanje po vrnitvi. Polja so bila opustošena, vinograde so jim Kočevarji, ki so se v njihovi oo-sotnosti naselili, posekali... Kljub opustošenim domačijam so se ob vrnitvi iz Nemčije veselili, saj so prišli na svoje domove. V nedeljo je bila že navsezgodaj budnica. Streljali so tako, da je bila vsa vas pokonci. Ob 8. uri je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, katere so se udeležili vsi zastopniki množičnih organizacij, predstavniki OLO, OOSZ in predstavniki občine Krško. Po seji je bila otvorjena šolska pionirska razstava, kjer so razstavljali svoja dela mladi fotoamaterji, modelarji, konstruktorji, rezbarji, kemiki, razstavljena pa so bila tudi ročna dela. Delo po pionirskih krožkih na leskovški gimnaziji nas je prijetno presenetilo. Ne bi si mislili, da ti otroci res toliko zmorejo. Večkrat jih starši niso pustili na krožke, sedaj pa. ko so si ogledali razstavo in ko so videli, da njihovi .otroci na krožkih ne izgubljajo po nepotrebnem časa, jih bodo prav gotovo raje pustili. Pripravljena je bila tudi živinska razstava, kjer je bilo razstavljenih 102 krav, 8 plemenskih bikov in 8 telic. Razstavljali so živinorejci leskovške občine. Kot opazovalci pa so bili zastopani člani KZ Brežice, Kapele, Artič, Studenca, Krškega, Vidma, Prekope in Kostanjevice. Vse to dokazuje, da imajo v Spodnjem Posavju veliko zanimanje za živinorejo. Najboljši živinorejci so prejeli nagrade, in sicer je bilo skupno razdeljenih za 52.000 dinarjev nagrad. Popoldne so se zbrali ljudje pred obnovljenim spomenikom padlih borcev iz prve svetovne vojne. Po govoru predsednika občine tov. Grebenca so leskovški mladinci v narodnih nošah položili pred spomenik venec. Od spomenika je krenila povorka pred Zadružni dom, kjer se je vršila glavna svečanost, katere se je udeležilo preko 500 ljudi. Na zadružnem domu ;e bila odkrita spominska plošča, kjer ie vklesanih 14 imen padlih partizanov iz Leskovške občine. Pred ploščo so položil; vence predstavniki množičnih organizacij in svojci. Med častnim; gosti je bila tudi mati padlega heroja tov. Milke Kerin iz Podloga. Po svečanosti, ki je trajala do pete ure popoldne, se je vršilo ljudsko rajanje, k; je trajalo pozno r .toč. Z občnega zbora OO LT Ni običaj, da se občni zbori oziroma skupščine vrše sredi leta. Toda kaj hočemo, če pride do tega, nekje je pač treba iskati vzroke. Kljub temu, da se je odbor pripravljal na skupščino že konec lan. leta, ni uspel. Nekatera društva in klubi niso pravočasno izvedli občnih zborov, razen tega pa niso čutili dolžnosti, poslati svoje zapisnike in sezname delegatov na OOLT. Vse to je torej vplivalo na zakasnitev skupščine. V torek se je zbralo 28 delegatov iz osmih društev na skupščini OOLT v mali dvorani doma JLA v Brežicah, kateri so v razpravi nanizali mnogo zelo važnih problemov. BREZ FINANČNE POMOČI SE LT V OKRAJU NE BO MOGLA RAZVIJATI V Bistrici ob Sotli so izvedli pred letj avto-moto dirke, katere zaradi vremenskih nepri-lik niso uspele: Zaradi tega se je Avto-moto društvo zadolžilo za 200.000 dinarjev. Ker dolga niso mogli poravnati, subvencij ni bilo od nikoder, so bili primoran; prodat; svoje vozilo. Tako so ostali brez avtomobila. Klub mladih tehnikov v Leskovcu je začel dobro uspevati šele potem, ko so prejeli od Glavnega odbora LT kot nagrado za uspešno delo rezbar-ski, konstruktorski pribor in material za kemične poizkuse. Ta klub je bil ustanovljen na pobudo OOLT. NA VSEH VIŠJEORGANIZI- RANIH ŠOLAH JE TREBA USTANOVITI »KLUBE MLADIH TEHNIKOV« Prvi poizkus, kako lahko uspeva »Klub mladih tehnikov«, je uspel. Potrebna so seveda finančna sredstva. Šolsko mladino bomo pritegnili v različne krožke in j; Sirili tehnično obzorje. Šolska mladina bo tehniko vzljubila. Ko bo zapustila šolo, bo tesno navezana na določene panoge Ljudske tehnike, da bo čutila potrebo še naprej sodelovati v njej. Vključila se bo v organizacije LT, kjer bo sčasoma imela vodilno vlogo. OOLT je predložil okrajnemu ljudskemu odboru proračun v znesku 767.000 din. Za zdaj še niso bil; obveščeni, kakšna vsota je določena zanje. Treba bo pač nekaj žrtvovat; in »Klub; mladih tehnikov« bodo zaživeli v skoraj vseh višjeorga-nkaranih šolah, mladina, zlasti kmečka, se bo tehnično izobraževala in bo domovini mnogo več koristila in s tem popla-; čala vse, kar bo od družbe prejela. Poleg tega pa bo delno rešeno vprašanje, kako zaposliti izvenšolsko mladino, čez nekaj let bi se z njihovo pomočjo društva močno številčno in kvalitetno okrepila, OOLT ne bo imel več takih težkoč pri ustanavljanju in obnavljanju novih društev. Vsekakor je že čas pričeti s tem Za napredek tehnike tako važnim delom, če hočemo doseči glavn; smoter — tehniko mladini — tehniko ljudstvu. OOLT bi tako uspel obnoviti društvo LT na Senovem, če bi bilo dovolj prekaljenih mladincev, ki bi si upali voditi in usmerjati delo omenjenega društva. Zanimanje med mladino je veliko, nimajo pa dovolj možnosti. Aero-klub Cerklje je mlado društvo. Ustanovili so ga šele letos. Vključuje šolsko in do-raščajočo mladino. Usposobili bodo jadralce, padalce in modelarje. S kadrom so preskrbljeni, tako da je njih uspeh zajamčen. V sklopu svojega društva nameravajo ustanoviti še radioamatersko sekcijo. V prihodnjem tednu bo ustanovljeno tud; brodarsko društvo v Brežicah. Število članstva in društev stalno narašča. Zal pa naraščajo tudi cene tehničnega materi-la. STADION MATIJE GUBCA V KRŠKEM JE TREBA POPRAVITI Avto-moto društvo Krško namerava izvesti še v tem letu velike motorne dirke na stadionu Matije Gubca. Ker ga je voda močno poškodovala, so zahtevali na skupščini, da se takoj sestanejo vsa zainteresirana društva, klubi in predstavniki oblasti, da se bo stadion popravil in usposobil za dirke. V bodoče bo še tesnejše so- delovanje med organizacijo LT in Društvom inženirjev in tehnikov. Skupno bodo še nadalje nudili kmečki mladini vso teh- I nično pomoč ter jo pripravljali za sposobne in napredne gospodarje. j Opaža se, da zavzemajo avto- moto društva preozko poslanstvo. Res je, da imamo odlična društva, saj je bilo n. pr. Avto-moto društvo Krško pohvaljeno celo na zveznem plenumu v Sarajevu. Usposobijo sicer mnogo vozačev, toda v bodoče bodo seznanjali tudi kmečko mladino z upravljanjem traktorjev, priključkov in kemično zaščito. OD OBLASTI NOBENE PODPORE, NITI ZANIMANJA Žalostno je dejstvo, da je od povabljenih čutilo dolžnost priti na občni zbor le nekaj predstavnikov oblasti oziroma predstavnikov ustanov in podjetij. Vse to kaže, da podcenjujejo pomen LT, pri tem pa ne pomislijo, da prav LT usposablja ljudi za vojsko kakor tudi za napredno delo in za razvoj naše domovine, Da ni zanimanja za razvoj LT naj registriram v dokaz 20.000 din subvencije za napredek LT v primeri z drugimi okraji, ki prejmejo preko milijon dinarjev. Vse to in še marsikaj se je razpravljalo na okrajni skupščini LT. Novoizvoljeni odbor je idobil smernice za bodoče delo. Ustanoviti mora klube mladih tehnikov, nova društva, razširiti število članstva itd. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da napredek ne bo odvisen le od novoizvoljenega OO LT, temveč tudi od posameznih društev in oblastnih organov, ki bodo morali v bodoče. nuditi več materialne .in. moralne pomoči. IZ PIONIRSKEGA ŽIVLJENJA MOJ DOM Mnogo je ljudi, kateri zablodijo daleč po svetu. Kljub temu da tam živijo zadovoljno in ugodno, se jim velikokrat stoži po njihovem rojstnem kraju oziroma domu. Bela cesta se vije po širokem prostoru, daleč v neskončnost. Od ceste, mimo zelenih travnikov proti griču, na katerem stoji moj dom, vodi ozka steza, katero spremlja žvrgolenje ptic in prijeten vonj cvetic, ki opajajo naravo. Okoli grička se prepleta nizka ograja, v kateri se prešerno košati sadovnjak. Ob večernem mraku se po sadovnjaku razliva mesečina in rože Se globoko priklanjajo. V šumečih bukovih gozdovih se oglaša slavec in takrat nalahno zašu-mijo mlada drevesa, kot da se jih je dotaknila hladna roka mesečine. S prijaznega grička, na katerem stoji moj dom, je lep razgled po vsej široki zeleni dolini. Daleč od bukovih gozdov se razprostirajo dehteči travniki, prepreženi z drevjem in ozkimi belimi stezicami Ob vznožju hribovja pa se lesketajo raztresene vasi. Hiše so precej nizke in oddaljene druga od druge. Na nasprotni strani se dviga visoko grmovje in hribi, zasajeni z vinogradi. Včasih zašumi v grmovju s tistim skrivnostnim glasom, ki vzdrami človeka iz sanj, kakor bi ga prijel za roko. Včasih se zbudi sinička in zafrfota s perutmi ali pa se napoti jež med zeleno listje. j Zelo prijetno je življenje v pomladanskih in poletnih mesecih, ko se izza hriba prikaže jutranja zarja, ki pada na svetli-i kajočo se rosno odejo in ki po-I kriva vso zemljo. Zasliši se prijetna pesem ptic, ki se dvigajo v nebesne višine, gnezdijo po šumečih gozdovih in skrbijo za nov rod. Minilo je že mnogo let, odkar so postavili moj dom, ki je tudi moja rojstna hiša. Mislim si, da ni nikjer tako veselega in zadovoljnega življenja kakor v mojem domu pri materi in očetu. Miler Marjanca, dijakinja, Kostanjevica Se mi v okraju Krško: 22. junija v Sevnici. 24. junija na Drnovem in Podsredi. v okraju Celje-okolica: 21. junija v Kozjem., 24. junija v Slovenskih Konjicah. 22. junija v Šentjurju pri Celju. 21. junija v Šmarju pri Jelšah. v okraju Samobor: 24. junija v Otruševcu. 21. junija v Budinjaku v okraju Klanjec: 21. junija v Dubravici. 22. junija v Luki. v okrjju Krško: 21. junija na Bučki. pripoveduje... V krškem okraju se večina ljudi trudi, da bi odpravila posledice vremenske katastrofe z dne 4. junija. Dobe se pa tudi posamezniki, ki drže križem ro- O K BAJNI TELOVADNI NASTOP V nedeljo, 20. junija, bo v Bistrici ob Sotli ob 15. uri okrajni telovadni nastop, kjer bodo sodelovala vsa društva Partizan. Predvidoma bo nastopilo okrog 280 telovadcev in telovadk. IZ BREŽIC Izredni občni zbor Kmetijske zadruge v Brežicah je sklenil povišati članski delež od 500 na 2000 dinarjev in jamstvo od 5000 na 20.000 dinarjev. Samo na ta način bodo namreč posamezna kmečka gospodarstva lahko dobila od Narodne banke kredite za nabavo plemenjakov, gnojila itd. Člani zadruge se prav v znatnem številu poslužujejo teh kreditov. KINO BREŽICE Od 19. do 20. junija francoski zabavni film »FANFAN TULIPAN — VESELI LALLA« Gerard Fhilipe in Gina Lolo-brigida. Od 22. do 24. junija ameriški omnibus film »ZGODBE IZ PREDMESTJA«. Marilyn Mon-rjoe, Anne Baxter, Charles Laughton, Richard Widmark. Od 25. do 27. junija švedski zabavni film »DOBRI VOJAK BUM«. FN 18 KINO KRŠKO Od 19. do 20. junija angleški barvnj film »LJUBEZEN JE LEPA«. Od 23. do 24. junija ameriški film »KRVNA OS VET A«. KINO SEVNICA Od 19. do 20. junija ameriški film »OB VELIKI LOČNICI«. KINO KOSTANJEVICA Od 19. do 20. junija nemški zabavni film »NIKI«. Šiviljski tečaj Po najnovejšem pariškem in dunajskem sistemu bo »Model Grčič« iz Zagreba odprl šiviljski tečaj v Krškem, ako se bo javilo zadostno število tečajnic. V tečaj se sprejme vsaka ženska oseba, stara nad 10 let. Tečaj bo vsak dan od 18. do 20. Ure ali Pa ob času. k; bi tečajnicam najbolj ustrezal Zaradi vpisa in točnejših podatkov se obrnite na naslov: »Modeli A. Grčiča«. Zagreb. Praška ulica 10. Trgovsko podjetje na veliko »Krško« Brežice razpisuje mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE PODJETJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba in daljša praksa kot samostojni knjigovodja. Ponudbe z dokazili, šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložite na gornji naslov. Nastop službe takoj ali najkasneje 1. julija 1954. .iniinillillllllllllillllllllllllllll!l|||||ilil|||||||||||||!'||!|||!!!||!l||||||| Ali si že naročil „Posavski fedsrk"? ke in čakajo kdaj bo prišla pomoč od drugod m jim odpravila posledice neurja. Taki ljudje menijo: »Jaz nisem kriv, da je do nesreče prišlo, zato tudi nisem dolžan to popraviti, ker je za take nezgode poklicana država, da to popravi.« Tem ljudem lahko čisto zaupno povem, da so najrazličnejši detektivi s priznanih inozemskih detektivskih birojev poklicani v našo državo, da najdejo ti" stega, ki je oblak utrgal Če se bo pri tem prerekanju posrečilo najti zločinca, ki je oblak utrgal, potem bodo lahko vsi tisti, k; danes držijo križem roke in čakajo na rešitev od drugod, vložil; tožbeni zahtevek za poravnavo škode prot; omenjenemu zločincu. Kdaj ga bodo dobili, je vprašanje. Zato naj vsi tisti pomislijo, alf .ie bolje čakat; ali pljunit; v roke in pomagati ostalim vaščanom pri odpravi posledic vremenske katastrofe. V nedeljo so imel; v Leskovcu občinski praznik. Oficialni del proslave me ni toliko zanimal, ker sem imel namen oditi v Leskovec na ples in sem si v to svrho že nabrusil pete. Po končan; »uradn; proslavi« sem čakal, kdaj bodo zaškripale gosli in zapela trobenta in udaril boben, čakam eno uro — nič, čakam dve ur; — nič, čakam tri ure — nič. tako se je bližala že osma ura zvečer, ko so od nekod prilezli muzikanti. Medtem je pa že večini plesalcev minilo veselje do plesa. Stolpna ura oznanja vsem zemljanom čas. Tako da pride- RAZPIS Po 90. čl Uredbe o ustanavljanju podjetri in obrt; (Ur. 1. FLRJ št. 51'531. konvsija OLO Krško razpisuje mesto DIREKTORJA trgovskega podjetja na veliko »Krška« Brežice Pogoji: višja strokovna '?■ obrazbg ali popolna srednja šola in 10 let komercialne prakse oziroma 15-letna ko. mercialna praksa in strokovni izpit. Ponudbe pošljite do 30. junija 1954 z življenjepisom, dokazil; šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanjih zaposlitev tajništvu za gospodarstvo OLO Krško. RAZPIS Osnovna šola Koprivnica razpisuje popravila pri stanovanjski stavbi. Pogoji pri upravi šole. USTNICA UREDNIŠTVA H. F. Veniše — Vašega oglasa ne moremo objaviti, ker nam niste poslali Vašega točnega naslova. Po prejemu istega bo oglas objavljen jo lahko pravoeanso h kosilu, da pravočasno vstanejo in da pravočasno ležejo spat. Smola je pa, če se taka stolpna ura ustavi, kakor se je to zgodilo na Vidmu. Delno nadomestilo za stolpno uro je s'rena v Celulozi, ki dvakrat na dan opozarja Videmčane in daljno okolico na čas. Ker je pa to vsekakor premalo, zato s; je nek; Videmčan nabavil neko svojevrstno trobilo, kj dopolnjuje oznanjanje časa na V:d-mu. Je to čisto navaden osel, k; s svojim »ia. ia« riga ob določenem času. Videmčan; so vzhičen; nad tem; milo zvočnimi glasovi in so hvaležni gospodarju da je nabavil tako Imenitnega osla. k; nadomešča stolpno uro. Poz/i-ovPa Vas Per>če RAZPIS Kmetijska zadruga z o. j. Pi-šece. razpisuje 1. službeno mesto upravnika in 2. službeno mesto trg. poslovodje Za mesto upravnika pridejo v poštev dobri organizatorji, vešči vodenja pospeševalnih odsekov. Za mesto poslovodje pridejo v poštev dobri, trgovsko izobraženi, organizacijsko sposobni in resni poslovodje s prakso. Nastop s 1. julijem 1954. Pla-' ča po dogovoru. Pismeno ali osebno se javite na naslov KZ Pišece pri Brežicah. Kmetijska zadruga Pišece, Vinarski odsek nudi gostinskim podjetjem in ostalim organizacijam dobra bela in rdeča pi-šečka vina po zelo ugodnih cenah. Vpisovanje v vse razrede gimnazije bo dne 28. junija 1954 od 8. do 12. ure v pro. štorih gimnazije. Dijaki, starejši od 15 let (k; so končali osemletno šolsko obveznost), kolkujejo prijavo s 30 din. Prijave se dobiio pri šolskem slug-- ali v knjigami. Tajništvo gimnazije Brežice MALI OGLASI STAVBNO PARCELO, v naravi travnik, prodam pri kapelici Stara vas, Videm. Pojasnila iz prijaznosti pri Slavici Tomažič, Videm, občinska tehtnica. GOSPODINJO za majhno posestvo iščem. Prednost iniajo upokojenke cd 50 do 60 let starosti. Naslov v uredništvu. HiSA z nekaj zemljišča v Starem gradu št. 24, ob glavni cesti pri postali naprodaj Tn-formaere pr; An; Erhatič, Stara vas 32. ! Dobriča Cosič: DALEČ JE SONCE... Zadaj na košu rožni cvet z zelenimi listi, nad njimi pa naša lepa petkraka. Na straneh, nad blatniki, bo slikar narisal po enega grivastega belca v visokem skoku. Ko boš pogledal, boš moral imeti vtis, da hoče preskočiti vprežne konje. Kolesa, obložena z gumami, in špice ne bodo smele biti debelejše od piščali. Na straneh dve pravi pravcati svetilki. Steklo na njih bo moralo biti vedno čisto. Sedež na vzmeteh, usnjena blazina in, usnjeno, ne preveč visoko naslanjalo; toliko, da malo nasloniš glavo, kadar zadremlješ. Ob nogah zeleno pregrinjalo, da ti ni mraz. Enako tudi za kočijaža. Prav nič drugače! Konji morajo bit; črni kakor saje. Dirkači z majhnimi trdnimi kolesi, ki se izprožijo kakor vojak pred komandantom polka. Glavo naravnost, kakor da držijo sondo, in nog v diru ne bodo smeli metati stran. S sprednjimi nogami bodo morali zajemati naglo, kakor kadar navijajo drobno prejo Dobro jih je treba gojiti. Križi, da se I boš vanje pogledal, repi izpod- j rezani, griva v redu počesana. Kopita seveda pošteno umita in ! namazana. Zaprega nova; vse, j kar je iz železa, mora biti ponik- j Iano. Oglavniki izvezani in z j rdečimi čopi. Srce bo kar poskakovalo Konj se kakor žena rad kras; in lišpa Trobenta na kočiji j — na vsak način! Kočijaž v redu oblečen. Vse, kar jem in pijem jaz, mora jesti in piti on. ... In ko bo vse lepo urejeno, konji nahranjeni in oskrbljeni, kočija umita In očiščena, da se bo vsa svetila, kočijaž sit in brez vsake hibe, potem — naprezil Ko se usedem, tovariš okrajni kočijaž, porečem: Pojdimo! Ti nategni vojke in lepo reci konjem, oni vse razumejo kot ljudje, samo govoriti ne znajo, lepo jim reci: A-aj, Ijubčki-i-i! Pojdeš v koraku, nalahno, da si konji ugrejejo sklepe in navadijo na vprego. Samo mogotci in brezdušnež; takoj udarijo v drnec, ker bi se radi pred ljudmi postavljali. Nato pa, ko bomo že ven iz trga ali vasi, do tam pač, od koder bomo odrinili, popusti vojke in reci: ksss, zmaji! In nič več. Konj nima rad biča. Ko je treba biča, tedaj nj več konj, je že mrha! Bič imaš, tovariš okrajni kočijaž, samo tako, za okras. To ti dviga ugled kot oficirju sablja. ... Na vsakem ovinku trobi. Kadar koli vidiš pešca, trobi. Voznika obidi, ne goni ga trpina, da bi moral stopati s kolovoza. Če nekje vidiš, da je voznik obtičal, da ne more voziti vkreber, da se mu je nekaj zlomilo, ustavi, da mu bomo pomagali. To je pošteno, tudi v postavo bi se moralo zapisati. Navzdol in navzgor vozi počasi. Pazi živtnn« Dobro jo pazi. to so državni konji.... ,... Hi-hihi! Poglejte Javta iz Zdravinja, okrajni predsedniki Poglej samo kakšno kočijo in kakšno vprego ima. Zaslužil je, pri moji veril Če se on ni namučil in nadelal, se menda nihče ni.’ Jevta je popil še zadnje po- .. .Zgodaj zjutraj je šla proti bolnišnici četa Nemcev s kakšnimi desetimi Ijotičevci in vodila s seboj pretepenega m okrvavljenega kmeta, ki ga je bil nekdo obtožil, da ve, kje so partizanske bolnišnice in da jih z Jevtom oskrbuje s hrano. Kmet je bil nedolžen; takšne stvari mu Jevta ne bi nikdar zaupat Ujel; so ga. pretolkli, postavili pred mitraljez in odšel je na slepo, ne da bi sam vedel, kam gre. V snegu so naleteli na sled-in odšli po njej. Pred ko- žirke žganja in odrinil prazno i jjbo, ki je v njej spal Jevta so čutarico. Narahno je zvenknila. Neme, opazili svetlikanje ognja ....Takoj je treba začeti! ™ se ustavili Oficir je ukazal graditi dobre poti. Slaba država j obkoliti kolibo, je tista, ki nima dobrih cest. j V kolibi je bilo mirno, samo Oblast, ki ne gradi cest, nj ni- ’ Ogenj, kjer se je razgoreval kakršna oblast. Lepo jih je treba panjičej, je vztrepetaval v ne-trasirati. ovinke izravnati, tol- j mirnih plamenčkih. Jevta je spal čenča nasuti in z valjarjem po-j težko, omotično spanje. Prebu-likati.... Vse nedičeyce, Ijpti- dil se je šele tedaj, ko so nanj VT____t -- _____ čevce in tiste kurje, tatove četnike poslati na tolčenje kamna! Jevta ne bo dovolil, da se bodo vozniki še vedno mučili. Ne bo! Čemu sem se bojeval, a?... Vsi odvodi morajo biti betonski. Na Rasini je treba napraviti most... Da most.. Stoj' Od kod tolikšni prepadi., . voznik.... Ne more .. . Proč je. ,.. proč je . most. . .' Jevta se je samo obrnil, legel k ognjišču in takoj zaspal. Ogenj je dogoreval. V kolibi je: ^vta, Ka, s. stonn r-avie bilo slišati samo nadušljivo smr--i c,tr0Cl Partizam, uh, kaj Čanje globokega spanja. Na be- | sem stonl?* lem prtičku je ostala nezau.žita 1 Neme j so ga izmenoma tepli, skočili ‘trije Nemci, ga zgrabili za noge in roke in ga s pestmi tolkli po obrazu. Zakrčal je, se skušal iztrgati, a ga je Nemec stisnil za grlo; Jevta je zahropel in izgubil zavest. Odvlekli so ga na sneg in še nezavestnemu zvezali roke na hrbtu. Ko je Jevta prišel k zavesti, je tarnal: »Oh, strup prekleti .. Oh, oh, Jevta, kaj s' storil? Pavle, večerja: na ražnjiču trije koščki mesa, načeta paprika in nekaj kockic kruha. Pri vhodu v kolibo je bila prislonjena puška. Poleg nje je slonel nahrbtnik s hrano. rriu grozili in obljubljali, da mu bodo podaril; življenje, če bo povedal, kje je bolnišnica. On pa je stokal in rjove!; »Ne bom vas izdal!... Zagrešil som, star sem ... Ne bojte se, otroci. Jevta je zaveden tovariš. Ne bom. ne bom!« »Govori streljam!« Nemec mu je na čeio prislonil revolver. I »Stre-elja-aj!« se je zadrl ; Jevta in stisnil brezzobe čeljusti. , Nemec je ustrelil tik njego- j vega ušesa. Potem Jevta dolgo ni ničesar slišal, kar so mu go- ‘ vorili, niti n čuti; udarcev. Mučili so ga do jutra. Nato so iško',; po gozdu okrog kolibe; sledi proti bolnišnici ni bilo. Jevta je vsakikrat hodil v drugi izstopila iz kolone in se ustavila. Obstal je tud; Pavle. » ... Vidiš, tamle pri tisti bukvi smo bili pred petnajstimi dnevi v zasedi,« je spregovorila Bojana. Pavle je molčal. Bojana je malo počakala in se nato vrnila na konec kolone. Pavle se je pepel na planotico na obronku in pogledal okrog sebe. Jug vleče in v bukovih gozdo- jevta je vsaKucrat noa.i v drugi : vjj1 buči Rjavkastordeči vrhovi smeri in spretno zabrisoval sled. ! bukev Se z bijejo, kakor da jih Bilo je že pozno jutro, ko so j |)Ožaj0 velikir nevidni prsti. Nemci pognali navzdol po pla- i gonce se počasi d v. ga izza ma- ninj zmrcvarjenega in pretepenega starca Jevta. To jutro je on, pastir brez črede, voznik brez debel :n partizan brez puške, za vselej odšel s planine Z okrvavljenega obraza je po snegu kapljala kr; in puščala sled; kaplje so bile drobne kot grozdne jagode 41. poglavje lega Jastrebca. Po zrnatem :negu I na jasi se vije leske'ajoča sc ! steza, kakor da se je ta h1 p po j njej povzpelo sonce na temni j greben pianine. Na s njem nebu ! še dviga nad Djulico velik bel : klobuk oblakov, k; mu v,Ver i cefra krajevce v drobne kodre i in j h žene v mehko sinjino ! prostranstva, ki fe je upognilo • had Rastno in Moravo in še dl ie Po dveh dneh pohoda od Mo- : nad Srbijo. Nad Pavletom pksva rave se je Pavletova četa, ki je j jata vran. kavk, žoln. šoj :n štela okrog dve sto ljudi, pod j drugih gozdnih ptig, pi janih od te Jast.rebcem združila z Vuksa- j snjine. razžarjene v veiru in novo četo petorice. Srečanje je : mladem januarskem soncu. Ja’a bilo nemo kakor v družini po ; vrešči, kraka, vriska in fe moča hudi nesreči. Stari partizani so j v valove vetra, vso noč osamelo taval; okrog j pav-e jp gan:en globoko vdi-hiš, kjer so prenočevali. j ho val gozdni zrak. ki je d šal po Pred jutrom je Vuk, novi ko- i bukovi skorji, in dolgo gledal na mandant odreda, zapovedal od- partizansko kolono, k se le. Do- hod. Gredo na Jastrebac, kjer bodo meli odredni sestanek, na katerem bodo govorili o Gvozde-novem primeru. Kolona se je pričela vzpenjati na planino. Na njenem reou je za Bojano hodil Pavle Ko so bilj prišli na Listne, je Bojana ■ časi vzpenjala v planino. Nikdar se še ni na Jastrebac vzpenjala tako dolga partizanska kolona. Stal je ■:n gleda! kolono potem pa vesel stopi; hitreje, ca jo je dohitel Nato se je v njej izgubil. (Konec)