Mm
glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne
TOVARNA VERIG LESCE
LETNIK XX ŠTEVILKA
SEPTEMBER 1978
Triglavska 200 - letnica
26. avgusta letos je preteklo 200 let, kar so štirje Bohinjci z rudarskim »padarjem« Willo-mitzerjem na čelu, »odkar svet stoji« stopili na vrh Triglava, najvišje gore v Julijskih Alpah. To za tiste čase ni bil nedeljski izlet, ampak resno in veliko dejanje. Zato je ta vzpon naveden v vsaki pomembnejši svetovni zgodovini planinstva in alpinizma.
To je bilo v času, ko še ni bilo prave planinske opreme, nobene steze, nobene vsekane stopinje, ne klinov, ne vrvi, ne markacij in kažipotov. In ne nazadnje je bilo to dejanje opravljeno v času, ko so oblasti še sežigale čarovnice, da bi ljudje »v strahu božjem« živeli še naprej, to je v duhovnem in stvarnem suženjstvu.
Kakor povsod na svetu so tudi pri prvem vzponu na Triglav največje fizične težave prevzeli nase preprosti ljudje, bohinjski rudarji, ki so v gorah iskali dodatni vir zaslužka.
2L avgusta 1778 so se Lovrenc Willomitzer, uradni ranocelnik v Stari Fužini, lovec na gamse Rožič ter rudarja Matevž Kos iz Jereke in Luka Korošec iz Gorjuš povzpeli do Vele-ga polja. 25. avgusta so preiska-
li tri dele gore in našli naj udobnejšo pot navzgor, imenovano Zeleni plaz. Naslednjega dne, 26. avgusta, so takoj, ko se je zdanilo, šli iz Velega polja na levo proti zahodu, nato skoraj diagonalno v smeri jugozahod — severovzhod in po petih urah hoda prišli do omenjenega Zelenega plaza. Tu je baje Willomitzer videl ljubljansko ravan in dolino Mojstrane. Piše, da je bilo strašno gledati v grozljivo globino. Stari sneg se mu je kazal popolnoma zelen, opazil je tudi izvir, ki je z velikim šumom vrel iz njega, grozno je bilo gledati velike skale, ki so ležale na snegu. Od Zelenega plazu so prišli hribolazci vzdolž grebena po gorskem hrbtu Kredarice v vzpenjajoči se zahodni smeri prav do zadnjega vrha Triglava v nekaj več kot eni uri. Pot je bila mestoma le dva čevlja široka in polna razvalje-nih skal. Pod zadnjim vrhom Triglava so se Willomitzerjevi spremljevalci pričeli obotavljati. Do vrha so računali še tri-četrt ure. Vendar so se opogumili in splezali po severnem robu do najvišje točke Triglava.
Vreme jim je bilo naklonjeno, jasno, brez vetra in mraz znosen. Willomitzerju se je zdel
Triglavska severna stena izpod Kališča, delo znanega gornika in mojstra fotografije Jake Čopa
prostor na vrhu velik, da bi moglo na njem stati 50 ljudi. Sledov, da bi kdo pred njimi bil na vrhu, ni bilo.
Družba se je zadržala na vrhu kake dve uri in vklesala v dve skali imena Jožef 2, baron Sigmund Zois, Baltazar Hacquet, Jožef Stefančič, Lovrenc Willomitzer, Kristijan Novak, Štefan Rožič, Matevž in Luka Korošec. Nato so zasadili kladivo in dleto drug poleg drugega v neko
skalno razpoko in se še isti dan vrnili domov.
Tako pravi edini ohranjeni zapis prvega vzpona na Triglav. Štirje pogumni možje so s svojimi obitimi coklami in vajeno nogo in roko varno stopili z ledenika na triglavski greben in ga zmogli na prvobiten način, brez vsake tehnične priprave ali vrvi. Od tistih časov do danes se je v planinarstvu in tudi na Triglavu marsikaj spremenilo. Zrasle so številne planinske ko-
če, narejene številne poti, ki varno vodijo na vrh »očaka«. Vsako leto se nanj povzpne na tisoče ljubiteljev planin.
Triglav je v zadnjih sto letih postal simbol slovenstva in še posebej planinstva. Prav je tako. Prav pa bi tudi bilo, če bi se ob živžavu na njegovih poteh večkrat spomnili na pogumne pionirje planinstva in alpinizma v Julijskih Alpah.
Zvone Andrejčič
rezultati v juliju
Proizvodni in avgustu
Če pogledamo proizvodne rezultate v preteklih dveh mesecih, vidimo, da so julijski slabši od povprečja v letošnjih osmih mesecih, v avgustu pa je bila proizvodnja za eksterni trg največja v letošnjem letu. Tudi tisti del proizvodnje, ki je namenjen internemu trgu, je bil v obeh mesecih nad planiranim. Podobno se je gibala tudi realizacija, ki je v juliju dosegla 81 % in v avgustu 101 % predvidene količine. Vrednostna realizacija zaostaja, tako je bila v juliju le 68 %, v avgustu pa 84 % v primerjavi s planom. Na takšen rezultat je vplival asortiment prodaje, ki se razlikoval od tistega, ki smo ga upoštevali pri sestavljanju letnega gospodarskega načrta.
TOZD vijakarna je količinski plan proizvodnje v juliju dosegla 80 %, prodala je 5 ton več. V avgustu je bilo stanje podobno, saj je bila prodana količina
večja 11 ton in je bila 96 % v primerjavi s planom. Vrednostna prodaja je bila v juliju dosežena 78 % in v avgustu 82 % na plan. Kolikor bodo izpolnjeni pogoji za izvajanje sanacijskega programa, bo TOZD vijakarna do konca uspela izboljšati finančni rezultat.
TOZD verigama je v obeh mesecih uspešno dosegla plan proizvodnje, saj je bila proizvodnja v juliju 352 ton in v avgustu 343 ton. Čeprav je del proizvodnje ostal v skladišču (snežne verige), je bila prodaja ostalih izdelkov uspešna.
V TOZD sidrne verige so v juliju proizvedli 989 ton, od tega za eksterni trg 386 ton, v avgustu pa 1204 ton, kar je 105 % v primerjavi s planom. Od tega je bilo 46 % proizvodnje namenjene eksternemu trgu. V juliju je bila eksterna prodaja večja od proizvodnje, v avgustu manjša. V TOZD sidrne verige
ne dosegamo povprečne prodajne cene, ki smo jo v planu predvideli, predvsem zaradi asortimenta proizvodnje.
TOZD kovačnica je proizvodni plan v obeh mesecih presegla, plan realizacije pa količinsko v avgustu. Vrednostna izpolnitev plana realizacije je bila julija 99 %, avgusta pa 102 odst. V kovačnici dosegamo višjo povprečno prodajno ceno od planirane. Čeprav skuša TOZD orodjarna čimbolj pokriti potrebe po orodju proizvodnih TOZD, je vrednostni plan dosegla v juliju 85 %, v avgustu 71 %. TOZD vzdrževanje pa je v juliju opravil za 3,366.552 din in v avgustu za 6,025.849 din storitev, kar je lep uspeh. Zaradi specifičnega položaja teh dveh TOZD vrednostni plan proizvodnje ni najboljše merilo, zato bo treba poiskati drugačen način, ki bo v večji meri omogočal primerjavo dejanskih (Nadalj. na 2. strani)
V	TOZD sidrne verige že več kot pol meseca delajo največjo verigo v Jugoslaviji. Ljudje jo poznajo pod oznako 0 100, U III, kar pomeni, da gre za verigo najvišje standardne kvalitete, ki je izdelana iz najtršega materiala, kar še posebej otežuje upogibanje in obsekavanje zvarnih vencev.
Vsak člen verige je težak nič manj kot 91 kg in dolg 41 cm. Takih členov je v eni verigi 67, kar pomeni, da je veriga dolga okoli 27,5 m in težka 6 t in 97 kg.
In kdo je naročil tega velikana? Komerciala pravi, da so naročniki Romuni, ki bi radi imeli kar 54 takih verig, za kar so pripravljeni odšteti 270.000 dolarjev, kar bo skupaj s premijami vrglo približno 585 starih milijonov.
V	času vsesplošne krize v ladjedelništvu so naročila take vrste redka stvar. Razumljivo je, da glede na hudo konkurenco ne moremo pričakovati kakega posebnega ekonomskega učinka, kar, povedano po domače, pomeni, da verigo proda-
jamo pod lastno ceno. Vendar smo vsaj zaposleni, pravijo vodilni.
Zaposleni pa delavci pri Schlatterju vsekakor so. Pravijo, da že tri leta niso tako trdo delali, kot delajo sedaj. Tehnologija izdelave je na meji strojnih in človeških zmogljivosti. Peč je skorajda premajhna, transporter pa bi moral biti vsaj 1 meter višji, da bi lahko sukal 6 členov naenkrat, namesto 3.
Poglavje zase je fizični napor 15 delavcev, ki v 3 izmenah skušajo kar najhitreje izdelati 3618 členov in še nekaj sto dodatnih za zamenjavo in trganje. Pravijo, da ob peči in pri krivljenju znoj teče v potokih. Neredko se zgodi, da priteče kar v čevelj. Na vsakih nekaj členov je treba zamenjati popolnoma premočeno srajco. V avgustovski vročini, ki letos resda ni huda, se je treba ukvarjati s stotimi kilogrami materiala, segretega do 1000 °C. Še dva metra od upognjenega člena je peklensko, zadušljivo vroče. V osmih urah pa je treba izdela-
V našem samoupravnem socialističnem družbenoekonomskem sistemu dajemo planiranju pomembno mesto. Lahko rečemo, da je planiranje skupek aktivnosti, pri katerih na osnovi preteklih dogodkov, razpoložljivih možnosti in predvidenih gibanj v prihodnosti, postavljamo končne cilje in politiko v nekem obdobju. Ob poenostavljenem modelu lahko govorimo o:
—	družbeno ekonomskem planiranju, koder je osnovni poudarek na ustvarjanju dohodka v združenem delu, ki omogoča normalno delitev, zadovoljevanje socialnih potreb delavcev, razširjeno materialno osnovo dela in s tem nadaljnji razvoj, ter normalno delovanje in razvijanje širše družbene skupnosti ;
—	in o tehničnem planiranju, ki je ob dogovorjenih in sprejetih smernicah naloga strokovnih služb.
Ker se plani nanašajo na različna obdobja, govorimo:
—	o dolgoročnih planih za 10-letno obdobje;
—	srednjeročnih planih za 5-letno obdobje in
—	letnih planih. Kot pripomoček za boljše izvajanje in učinkovitejše spremljanje letnih planov pogosto uporabljamo operativne plane, kar je praksa tudi v naši delovni organizaciji.
Pred nedavnim smo z referendumom sprejemali samoupravni sporazum o srednjeročnem razvoju delovne organizacije in srednjeročne načrte TOZD, v katerih imamo začrtane interese in cilje do leta 1980. Kljub znanim izhodiščem pa v naši delovni organizaciji že tečejo priprave na izdelavo letnega plana za leto 1979 po vsebinsko in rokovno opredeljenem programu dela.
Potrebno je poudariti, da je uspešno delo pri sestavi takega dokumenta možno le po dobrem teamskem delu posameznih strokovnih služb v DSSS in TOZD, kjer mora vsak nosilec parcialne naloge opraviti svoje delo vestno, odgovorno in v predpisanem roku. Poleg strokovnih sodelavcev aktivno sodelujejo pri nastajanju letnega plana tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Če to delo časovno opredelimo, ugotavljamo, da je celoten ciklus izdelave od začetne aktivnosti do sprejema dokumenta, dolg 3—4 mesece.
Kljub temu, da se ustaljeni način dela vsako leto dopolnjuje, bodo vsebinska novost v letnem planu za leto 1979 programi dela DSSS, ki naj služijo
kot osnova za svobodno menjavo dela med delovno skupnostjo skupnih služb in TOZD.
Glede na to, da je sleherni delavec v združenem delu nosilec planiranja, je potrebno, da se v času razprav aktivno in
tvorno vključimo v obravnavo pripravljenega gradiva in skupno pripomoremo k oblikovanju dokončne oblike dokumenta, ki bo opredeljeval in usmerjal naše delo v prihodnjem letu.
Gvido Melink
Rezultati dela—odraz prizadevanja vseh
TOZD kovačnica je prvo poslovno polletje zaključila nadvse uspešno. Zato gre zasluga predvsem prizadevnosti delovnega kolektiva, ki je pravilno doumel, da je edini izhod v večji produktivnosti in boljšem gospodarjenju.
Že v obdobju priprave in razprave predlogov za gospodarski načrt za leto 1978 je TOZD pravilno ocenila, da predlagani načrt komisije za pripravo GN in službe ne zagotavlja rentabilnosti in pozitivne poslovnosti. TOZD je obdelala in pripravila spremenjen koncept gospodarskega načrta, upoštevajoč pri tem povečanje obsega proizvodnje akumulativnej-ših ter zmanjšanje neakumulativ-nih produktov. Poleg tega pa je koncept predvideval tudi 20 % povečanje proizvodnje eksternega trga. Tako je TOZD že za prvo polletje ustvarila ostanek dohodka, ki presega planiranega. V svo-
ji vnemi za večje poslovne rezultate pa smo pozabili na sistem delitve OD po rezultatih dela. Sedanji samoupravni sporazum o merilih in delitvi OD ne zagotavlja plačevanja po rezultatih dela. Ugotavljamo namreč, da je imela TOZD kovačnica kot ena najuspešnejših proizvodnih TOZD za prvo polletje gibljivi del OD najnižje obračunano vrednost točke. Delavci TOZD upravičeno vprašujejo, zakaj tako. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi bodo v bližnji prihodnosti obravnavali sistem delitve in merila OD po rezultatih dela. Vendar se kljub tem nepravilnostim delavci TOZD zavedajo, da si le s takšnim delom in sodelovanjem ustvarjajo boljšo prihodnost.
Ob koncu se vsem sodelavcem TOZD iskreno zahvaljujem za sodelovanje!
Franc Hanžič
(Nadalj. s 1. strani)
potreb proizvodnih TOZD in zadovoljevanje teh.
V TOZD industrijska oprema so v juliju in v avgustu proizvodni plan presegli, pa tudi prodaja se je gibala v normalnih mejah.
Izvoz še vedno zaostaja, saj smo v juliju izvozili le 192 ton izdelkov v vrednosti 171.945 $. V avgustu je bil izvoz večji, količinsko je presegel plan za 13
odst., vrednostni pa ni bil do-
sežen.
Zaradi slabih poslovnih rezultatov, ugotovljenih s periodičnim obračunom ob koncu prvega polletja, si morajo vse temeljne organizacije in skupne službe prizadevati, da bo njihovo delo čimbolj učinkovito, ker bomo le tako uspeli uresničiti sanacijske programe TOZD vi-jakarna in TOZD sidrne verige, ostale TOZD pa obdržati na zadovoljivi ravni.
Marjana Kozamernik
Cent težki členi
ti 68 členov in prenesti nič koliko stopinj vročine ...
Vendar so doslej vsem težavam navkljub že izdelali 32 ve-iko že krepko v dru-posla. Ne bo dolgo, bo še zadnja veriga šla na obvezni pregled in delo bo opravljeno.
0 100, U III smo baje krepko stopili na
prste našim konkurentom, ki so eden za drugim odstopali od kupčije. Izračunali so, da posel ni dobičkonosen, pa so odneha-
li.	Tako smo ostali le mi, ki smo menili, da dobiček in normalni poslovni uspeh še nista vse. Verjetno želimo dokazati, da smo sposobni izdelati tudi tako zahteven proizvod. Gotovo si prizadevamo, da bi bili za
kupce zanimivi tudi v bodoče. Ali pa se, če hočete, zavedamo, da je prva beseda socializma »delo«, in šele naslednja »donosnost« dela. Čeprav je res, da naj bi bilo tudi »socialistično delo« takšno, da bi se dalo od njega živeti...
Stane Cotelj ml.
Priprave na izdelavo plana za leto 1979
Komerciala — važen faktor v poslovanju
Delavci našega komercialnega sektorja imajo v sedanjem gospodarsko razgibanem in nestabilnem času zelo važno in odgovorno nalogo. Treba je preskrbeti naročila in razno-razne materiale za proizvodnjo, prodati izdelke, potem je tu še izvoz, uvoz, cene in še vrsta drugih nalog, od katerih je odvisna proizvodnja in uspešnost celotnega poslovanja delovne organizacije. Da bi pobliže spoznali, s kakšnimi težavami se srečujejo pri opravljanju svojih nalog in kako jih rešujejo, smo vodji komercialnega sektorja tov. Marzidovšku postavili nekaj vprašanj, ki jih skupno z njegovimi odgovori objavljamo v nadaljevanju.
VPRAŠANJE
S kakšnimi problemi se kot vodja komercialnega sektorja najpogosteje srečujete?
ODGOVOR
Problemi, ki so na dnevnem redu in se z njimi vsi v komerciali nenehno srečujemo, so cene in dobavni roki. Neprestane podražitve reprodukcijskih materialov, ki jim z našimi cenami ne moremo slediti, nam zmanjšujejo akumulativnost na domačem trgu in nas zaradi nekonkurenčnosti onemogočajo pri izvozu. Po drugi strani pa je vse preveč zamud pri dobavnih rokih. Vse prepogosto pozabljamo, da so točne dobave eden od osnovnih elementov konkurenčnosti na trgu.
VPRAŠANJE
V	prvem polletju plana prodaje nismo v celoti izpolnili. Zakaj ?
ODGOVOR
V	prvih mesecih je res primanjkovalo naročil, predvsem pri sidrnih verigah in drobnih lesnih vijakih. Vendar smo bili od aprila dalje vsak mesec z realizacijo nad proizvodnjo, razen pri snežnih verigah, ki jih izdelujemo na zalogo. Do konca leta primanjkljaj lahko nadoknadimo le, če bo proizvodnja zaključke izdelala.
VPRAŠANJE
V	letošnjem letu še posebno zaostajamo pri izvozu. Pri katerih izdelkih je zaostajanje največje?
ODGOVOR
Pri izvozu v celoti zaostajamo pri izdelkih vijakarne in sidrnih verigah. Na zunanjem trgu smo zaradi visokih cen materialov slabo konkurenčni in to je tudi osnovni vzrok, da plan izvoza do konca leta verjetno ne bomo izpolnili.
VPRAŠANJE
Kakšni so izgledi za prodajo v drugem polletju?
ODGOVOR
Do konca leta je proizvodnja z naročili v glavnem zasedena. Pri izdelkih TOZD verigama moramo naročila celo odklanjati oziroma obljubljati dobavne roke za leto 1979. To pomeni, da imamo možnost izpolnjevati planske obveznosti in še nadoknaditi izgubljeno v I. polletju.
Vse pa je seveda odvisno od proizvodnje. Z zalogami smo namreč močno izpod planiranih in bi nas zmanjševanje le-teh desortiralo v asortimentu.
VPRAŠANJE
Pogosto se pojavi neskladje med povpraševanjem po naših izdelkih in pa proizvodnimi zmogljivostmi. Kako bi po vašem mnenju takšna neskladja najuspešneje rešili.
ODGOVOR
Takšna neskladja odpravlja pravilna investicijska politika, torej uporaba izsledkov tržne raziskave pri usmerjanju investicij. Ker pa se danes potrebe trga hitro spreminjajo, predvsem hitreje, kot smo mi sposobni preusmerjati proizvodnjo, bodo ta neskladja še prisotna.
VPRAŠANJE
Z reprodukcijskim materialom smo letos v glavnem preskrbljeni. V manjši meri pa smo uvažali žico, čeprav smo jo v preteklih letih kupovali v vzhodnih državah po nižjih cenah kot doma. Ali je to posledica restrikcije uvoza?
ODGOVOR
V	I. polletju žice res nismo uvažali. Prav gotovo največ zaradi uvoznih restrikcij. V maju smo dobili nekaj dovoljenj in uvoz bo do konca leta približno na nivoju preteklih let. Ker uvažamo žico v vezanih poslih tj. za izvoz naših izdelkov je treba upoštevati tudi pripravljenost tujega partnerja za takšne vezane aranžmaje.
VPRAŠANJE
V	okviru SOZD Slovenske železarne smo v preteklih letih obračunavali izvozno stimulacijo, kar je bilo za našo DO pozitivno. Zakaj v letošnjem letu stimulacija ni bila obračunana?
ODGOVOR
Res je, letos izvozne stimulacije nismo obračunavali zaradi nasprotovanja nekaterih članov našega SOZD. To je velik korak nazaj v intenziviranju naših medsebojnih odnosov in odstopanje od nalog, ki smo si jih zadali ob združitvi.
VPRAŠANJE
Kot vodja komercialnega sektorja predstavljate našo DO doma in v tujini. Kaj menijo o nas naši poslovni partnerji?
ODGOVOR
Po kvaliteti izdelkov uživamo zaupanje naših kupcev. Tega pa ne morem trditi za točnost izpolnjevanja obljubljenih rokov. Vse prevečkrat pozabljamo, da imamo vsi v DO le en cilj: kvalitetno in pravočasno dobaviti blago oziroma zadovoljiti kupca.
VPRAŠANJE
Kaj pričakujete od prodaje snežnih verig v letošnji sezoni? Ali bo prispevala k izboljšanju poslovnega uspeha v drugem polletju?
ODGOVOR
Ob prodaji snežnih verig računamo na izboljšan poslovni uspeh verigarne, ker je izdelek manj materialno udeležen in nas visoka cena materialov ne prizadene toliko kot pri ostalih izdelkih.
VPRAŠANJE
Pri investicijski dejavnosti nas pogosto ovira pridobitev uvoznih dovoljenj. Ali se je letos stanje izboljšalo?
ODGOVOR
V	primerjavi z lanskim letom, ko nismo dobili skoraj ničesar, je letos prav gotovo bolje. Saj imamo že dovoljenja za nekaj strojev za TOZD sidrne verige in vijakarno. Pri tem pa nastopajo še drugi problemi, ki otežkočajo nakup strojev iz uvoza. To je pomanjkanje sredstev, nezadosten izvoz na konvertibilno področje, ki je pogoj za uvoz in še nekateri.
VPRAŠANJE
Kakšno politiko cen vodite?
ODGOVOR
V	našem primeru, ko imamo za večino izdelkov cene pod družbeno kontrolo, je o politiki cen težko govoriti. Predvsem bi morali slediti podražitvam reprodukcijskih materialov. To pa nam ne uspeva, zato akumulativnost pada pri vseh izdelkih.
VPRAŠANJE
Se vedno so cene v izvozu
Čeprav teče že deveti mesec, ne bo odveč, če si ogledamo poslovne rezultate tako železarne kot predelovalcev, združenih v SOZD Slovenske železarne. Vse tri železarne so izdelale 376.608 ton blagovne proizvodnje, kar pomeni 96 % v primerjavi s planom oziroma 6 % več kot v istem obdobju lani. Pri tem je najuspešnejša Železarna Jesenice, ki je lanskoletni obseg presegla za 16 %.
Predelovalci so imeli skupno 17.999 ton blagovne proizvodnje, od tega Plamen 4157 ton, Veriga 7039 ton, Tovil 931 ton in Žična 5872 ton. V primerjavi s planirano količino je to 2% manj in z lanskim letom 4% manj. Veriga je izpolnila letni plan proizvodnje le 87 %, kar se v drugem polletju ne sme ponoviti. V primerjavi z lanskim letom so najmanj izdelali v Plamenu, kar pa so že predvideli v letnem planu. V Ž*čni Celje izkazujejo zelo ugodne rezultate.
Podatki o realizaciji izdelkov kažejo, da je ta večja od lanskega prvega polletja za 26 %, od tega pri železarnah za 28 % in pri predelovalcih za 9 %. Plan realizacije je Železarna presegla za 16 %, kar je v primerjavi z lanskim letom 32 % več. Veriga predvidenega obsega realizacije ni dosegla, kar je posledica manjše prodaje v začetnih mesecih. Kljub temu pa je bila realizacija 18 % večja od lanske.
Problematično je zaostajanje izvoza za predvidenim, kar je še bolj občutno pri predelovalcih. Železarne so sicer izvozile 17 % več kot lani (pri tem je izvoz najbolj povečala Železarna Štore), vendar je bil s tem planirani obseg izvoza dosežen 74 %. Predelovalci pa so plan izvoza dosegli 63 %, kar je v primerjavi z lanskim letom 78 %. Veriga je izvozila za 1,606.821 dolarjev namesto predvidenih 2,759.160 dolarjev in je ostala tako na lanskoletnem nivoju. Žična Celje je izvoz močno povečala, vendar obseg ni tolikšen, da bi vplival na rezultat grupe predelovalcev.
Če si ogledamo finančno poslovanje, vidimo, da je Veriga slabo zaključila prvo polletje. O vzrokih takega stanja smo že pisali sproti vsak mesec v našem glasilu. Tako stanje izhaja iz nega-
znatno nižje od domačih. To verjetno pomeni, da smo na tujem trgu predragi. Kakšno rešitev predlagate?
ODGOVOR
Pri takšnem razkoraku v cenah osnovnih materialov na zahodno evropsko tržišče letos nismo prodali prav ničesar razen snežnih verig. Rešitev verjetno presega okvire naše delovne organizacije, saj dosedanje stimulacije, restrikcije pri uvozu materialov, rast domačih cen, prednosti tujih konkurentov za nas vse bolj večajo prepad v cenah. Rešitev bi bila v
tivnega rezultata TOZD vijakarne in sidrne verige. Programi za sanacijo poslovanja teh dveh temeljnih organizacij so izdelani in vsi si moramo prizadevati za njihovo realizacijo ter tako prispe-
Tehnična dokumentacija je vsekakor zelo pomemben dejavnik v vsaki delovni organizaciji. Organizirano poslovanje in kroženje tehničnih načrtov in dokumentov v krogu delovne organizacije uspešno pripomore k težnjam po večji ekonomičnosti poslovanja.
Seveda se v zvezi s tem pojavljajo problemi shranjevanja — arhiviranja načrtov in drugih dokumentov, ki jih je pri nas kar nekaj tisoč. Prav ta problem se pojavlja v našem tehničnem arhivu. Tako na primer shranjujemo razne tehnične risbe oddelkov razvojne službe v predalih konstrukcije in projektive. Oba oddelka pa se razhajata glede sistema zapisovalnih številk oziroma šifer za razvrščanje tehničnih risb. V preteklosti se je uveljavljalo več sistemov oštevilčenja, pa se kot kaže noben ni prav dobro obnesel.
Prav sedaj uveljavljamo nov sistem oštevilčenja tehničnih risb, oziroma šifriranja, ki bo prišel do izraza šele po večmesečnem delu, ko bomo končali vse predale konstrukcijskega oddelka.
Nekoliko lažje poslovanje oziroma arhiviranje načrtov se kaže v predalih projektive, kjer pa je
enakopravnem položaju s konkurenti na zahodu tako pri nakupu reprodukcijskih materialov kot tudi investicijah.
Samo iz teh nekaj strnjenih odgovor, ki pa še zdaleč ne zajemajo celotne problematike komercialnega poslovanja, lahko vidimo, da se delavci v komerciali prizadevajo, da bo poslovanje potekalo brez večjih težav. Le tako lahko pripomorejo k boljšemu finančnemu uspehu delovne organizacije. Tov. Marzidovšku se za odgovore najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo
vati k izboljšanju. Eden od najvažnejših pokazateljev uspešnosti poslovanja je akumulacija in ta je bila v Verigi dosežena le 33 % v primerjavi z lanskim letom. Ob takih podatkih se kaže zamisliti.
tudi potrebna reorganizacija številčnega zapisovanja tehničnih risb.
Pri tem se pojavlja vprašanje, zakaj ni enotnega sistema zapisovanja številk oziroma razvrščanja načrtov. Odgovor leži verjetno v preteklosti. Velike količine tehničnih risb, ki so nujno potrebne za delo in razvoj delovne organizacije terja tudi določene varnostne ukrepe, da se ta dokumentacija ohrani tudi v primeru elementarnih nesreč, požarov in podobno. Tako smo postavili gasilni aparat v prostoru arhiva, ki ga doslej ni bilo, ključe, s katerimi zaklepamo predale, hranimo v železni skrinjici, ključ od te skrinjice pa mora imeti oseba, ki je zadolžena za popoldansko varnost.
Pri vsem tem je važno tudi to, da pri ljudeh, ki delajo v arhivu in odgovornih osebah obstaja velika zavest družbene samozaščite.
S temi, na videz malenkostnimi varnostnimi ukrepi in enotnim sistemom razvrščanja tehnične dokumentacije (risbe — načrti) bomo zadovoljili potrebe delovne organizacije v taki meri, kot je trenutno potrebno.
Darko Hanžič
O poslovanju SOZD SŽ v prvem polletju
Povprečni OD na zaposlenega so bili naslednji:
	Plan 1978	Junij 1978	Jan. - jun. 1978
JESENICE	5.365	5.578	5.180
RAVNE	5.944	5.839	5.593
ŠTORE	5.200	5.538	5.428
PLAMEN	4.749	5.248	5.102
TOVIL	5.507	5.144	5.204
VERIGA	5.350	5.256	5.181
ŽIČNA	4.266	5.189	4.612
METAL. INSTITUT	7.191	6.828	6.488
DSSS SŽ	8.339	8.533	8.086
M. K.
ARHIV TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
3 — VERIGA
Referendum, ki ni uspel
V okviru akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu so 22. avgusta 1978 delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb drugič prišli na volišča in se referendumsko, torej najbolj demokratično obliko odločanja, osebno izjavljali za ali proti sprejemu predlogov nekaj novih samoupravnih splošnih aktov. Od pete ure zjutraj do šestnajste ure popoldan smo takrat sprejemali statute temeljnih in delovne organizacije, osnove in merila za delitev osebnega dohodka v okviru panoge črne in barvne metalurgije, nekatere spremembe ter pristope v poslovne skupnosti. Vse predhodne priprave in obravnave so potekale tako, kot določa zakon. Še več; da bi se izognili kakšnemu koli presenečenju oziroma neinformiran ju so bili osnutki in predlogi obravnavani več kot enkrat po vseh temeljnih organizacijah in po političnih forumih ter usklajeni po skupnih organih, ki so zagotavljali koordinacijo dela in uskladitev interesov vseh delavcev delovne organizacije, kakor določa sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Težko bi rekli, da kdorkoli od delavcev, ki je pokazal vsaj malo volje in interesa za pripravljene predloge, ni bil toliko informiran, da na tej osnovi ne bi mogel tako ali drugače odločati.
Delavci so odločili. Rezultat odločitev pa ni bil takšen kot je bilo pričakovati. Statut temeljne organizacije v TOZD tovarna industrijske opreme ni bil sprejet. Prav tako ni bil sprejet predlog sprememb sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
Je to uspeh ali neuspeh? Težko je reči. Vsi skupaj skoraj da nismo dvomili v sprejem? Je potem izkazana volja delavcev v temeljni organizaciji napačna. Lahko rečemo, da ga ni človeka, ki bi to potrdil. Tudi pri prvem referendumu, kjer smo se odločali za sporazum o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, delavci niso sprejeli predloga. Ta ni bil zadosti pripravljen in delavcem ni bilo razvidno, koliko bodo zaslužili. To je bila, enostavno rečeno, uradna ugotovitev. Mirno lahko trdimo, da tudi panoški sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v okviru panoge ne bi bil sprejet, če hkrati z njim ne bi delavci sprejemali še sporazuma o gospodarnosti, ki nam omogoča približno takšno vrnitev osebnega dohodka, ki nam ga panoški za minulo delo jemlje. To dejstvo je bilo razvidno iz razprave.
V nobenem primeru za neuspelo glasovanje na referendumu niso krivi delavci. Kriv je lahko slabo pripravljen predlog, nein-
formiranost, zavedenost, nepravilno izbran čas in podobno. Nikdar pa ni kriv tisti, ki obkroži ali ne obkroži predloga sam, neodvisno in nemoteno. Zakon mu je dal pravico, da bo tako o njem odločal. Ce je potem krivda izven tistega, ki odloča, je lahko samo še pri nekom drugem. Pri komu? Pri tistem, ki predloge pripravlja? Kdo je glasoval za sprejem predloga? Kdo je predhodno obravnaval predlog ali osnutek na zborih? Delavci. V stvareh samih po sebi gotovo ni nič krivde.
Kakšen je slabo pripravljen predlog? Takšen, ki ni sprejet. Kdaj delavci niso informirani? Takrat, kadar ne vedo, za kaj se odločajo. Kaj pa če dobro vedo?! Lahko so tudi zavedeni, napačno informirani. Se bom res za nekaj odločil, kar ne pomeni boljših ali vsaj enakih življenjskih pogojev zame? In če so enaki, zakaj potem sprememba. Kaj stoji za tem? To so pa že parcialni interesi. Družbeni interes je širši, bolj perspektiven. Odrekaj se danes za boljši jutri. Naj bi se res vedno reševali s to parolo? Konec koncev je pa ta »jutri« lahko kaj kmalu. »Apres mois le delige!« (Za menoj potop). Tako pa tudi ne gre! Zato smo organizirana, socialistična družba.
Vprašanja delavcev so brezštevilna in jasna. Odgovori zelo zapleteni. Človeški ego v odločitvah dostikrat premetava sem in tja kot barko na odprtem morju, ki se rešuje z bilkami ali brodovjem.
Pustimo vprašanje o objektivni ali subjektivni krivdi za neuspeli
referendum. To je način glasovanja.
Dejstvo je, da bo potrebno referendum za statut v TOZD TIO ponoviti, prav tako bo v celi delovni organizaciji potrebno ponovno glasovati za spremembe sporazuma o združitvi.
Lahko pa rečemo, kakšne so posledice neuspelega referenduma: TOZD TIO se ne more registrirati pri registerskem sodišču v Ljubljani, z njim vred pa tudi cela delovna organizacija ne. Ne moremo se tudi registrirati za zu-
nanjetrgovinsko poslovanje za TOZD TIO. Ker ni sprejet statut temeljne organizacije in s tem ne osnovani principi delovanja organizacije, formalno stoji tudi uresničevanje zakona po vprašanju delovnih nalog za temeljno organizacijo.
Neuspeli referendumi se bodo še ponavljali in o referendumu se bomo še spraševali. Sedaj je naša naloga le v tem, da napnemo sile in premaknemo voz.
Janko Stušek
Predkongresna
dejavnost
V tem času so v razpravi os-Zveze sindikatov Jugoslavije in osnutki dokumentov 9. kongresa nutki dokumentov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Dokumenti za slovenski sindikalni kongres so v javni razpravi že od
8.	7. 1978 in so bili objavljeni v št. 11 sindikalnega poročevalca, dokumenti za jugoslovanski 8. kongres pa so bili objavljeni 5. 8. 1978 v št. 12 sindikalnega poročevalca.
Sindikalni poročevalec je priloga Delavske enotnosti in jo dobivajo vsi člani IO OOS v TOZD in DSSS. Naročili smo še dodatnih dvakrat po 50 izvodov. Razdeljeno je bilo vsem vodjem TOZD, predsednikom DS, predsednikom DK, sekretarjem OO ZK, vodjem sektorjev in predstavnikom na ravni DO. Oba osnutka dokumenta za slovenski in jugoslovanski kongres sta v javni razpravi po OOS do konca septembra.
Sekretariat KOOS je na svoji
10.	redni seji sprejel sklep, po katerem bodo IO OOS izvedli javno razpravo po TOZD in DSSS, za vse politične organizacije in samoupravne organe. Do sedaj so to javno razpravo izvedli v TOZD vzdrževanje, kjer pa na vsebino dokumentov niso imeli nobenih pripomb. Tudi skupne službe so izvedle razpravo in tudi tu niso imeli nobenih pripomb. Prav tako je material obravnaval IO OOS vijakarna in se z vsebino dokumentov strinjal. Razen TOZD vzdrževanja se ostali niso držali dogovora široke javne razprave skupaj z DPO in samoupravnimi organi. V TOZD kovačnica je IO OOS informativno obravnaval material in zadolžil poverjenike, da obravnavajo dokumente v svojih sindikalnih skupinah, nato pa bodo sklicali razširjeno sejo z DPO in SO ter morebitne pripombe uskladili.
Kot vedno tako je tudi tukaj čutiti premalo angažiranosti s strani strokovnih služb, bolje rečeno posameznih strokovnjakov, ki pa jih pri nas ni malo. Ker javna razprava še teče, bomo povsod tam, kjer še niso izvedene, obvezno vključili vse DPO in se dokumentov vsebinsko lotili. V kongresnih materialih za Slovenijo je najprej podano poročilo o delu ZSS med 8. in 9. kongresom. V poročilu ugodno ocenjujejo vsa področja dela, pri katerih mora-
mo biti sindikati vedno prisotni in življenjsko zainteresirani.
Med obema slovenskima kongresoma smo posebno pozornost in največ prizadevanja posvetili razvoju in uveljavljanju samoupravljanja delavcev v združenem delu. V skladu s svojo družbeno vlogo smo usmerili akcijo v to, da bi nosilci odločanja o pogojih in rezultatih dela v združenem delu in v celotni družbeni reprodukciji dejansko postali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotavlja pa se tudi, da še vedno imamo TOZD, ki še niso samoupravno ustrezno organizirane ali pa se za videzom ustrezno organizirane TOZD še vedno skriva neustrezna vsebina.
Nadalje se v poročilu ocenjuje še uspešno in manj uspešno delo sindikatov in Zveze sindikatov ter opozarja na pomanjkljivosti, ki smo jih v preteklosti imeli. Prav tako govori, da smo sindikati veliko storili pri uveljavljanju nove ustave in zakona o združenem delu. V osnutku sklepov 9. kongresa ZSS so napisane naloge o utrjevanju vloge in položaja delavcev v družbeno ekonomskih odnosih in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, kot so uveljavljanje ustavne zasnove temeljne organizacije, samoupravni sporazumi o združevanju delavcev v temeljno organizacijo združenega dela, krepitev položaja vloge delavcev v odločanju, organiziranje in položaj DS, samoupravne delavske kontrole, samoupravni odnosi v SIS, samoupravni odnosi v KS, uveljavljanje delegatskih odnosov v družbeno političnem sistemu, klubi samoupravi j alcev, varstvo samoupravne pravice delavcev, samoupravna sodišča in družbeni pravobranilci samoupravljanja ter samoupravno obveščanje delavcev.
Obdelana so prizadevanja za razvoj proizvodnih sil, krepitev materialne podlage in stabilizacije, uveljavljanja sistema družbenega planiranja, pridobivanje dohodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka, uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela, izobraževanje delavcev, pospeševanje usvarjalnosti delavcev, raziskovalno delo, tehnologijo in proizvodno tekmovanje. Nadalje se bomo zavzemali za razvoj družbenega in osebnega standarda ter smotrno izrabo prostega časa, utrjevanje socialne varnosti
in omejevanje socialnih razlik, politika zaposlovanja, zagotavljanje varnih, zdravih humanih delovnih razmer, preskrbo delovnih ljudi in občanov, zdravstvena varnost, pokojninsko invalidski sistem, stanovanjska problematika, izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladine, kulturno življenje delavcev in telesna kultura, rekreacija in oddih.
Predkongresni dokumenti obdelujejo še ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, mednarodno dejavnost sindikatov in delavsko gibanje v svetu, vprašanja delavcev, ki začasno delajo v tujini. Na koncu je v kongresnih sklepih ZSS govora o utrjevanju, organiziranju in kadrovskem usposabljanju sindikatov, organiziranosti, metodah dela in informiranju in raziskovalni dejavnosti v sindikatih kot podlagi za politično delovanje. To je nekaj važnejših naslovov predkongresnih materialov, katerih vsebina je bistvenega pomena za delovanje sindikatov. Velika je škoda, da se sedaj v času javne razprave tako malo članov zanima za vsebino in vrednost teh dokumentov. Prav bi bilo, da bi na IO OOS in DPO obdelali vsaj tista področja, ki so za posamezne TOZD oziroma skupine članov interesantna. Istočasno pa gre tudi za informiranost in seznanjanje članstva s kongresnim materialom, ki pa je za našo družbenopolitično vlogo še kako važna. Nadalje se v kongresnih dokumentih ZSS objavlja osnutek statuta ZSS, ki obdeluje temeljne določbe organiziranosti in delovanja Zveze sindikatov, članstvo, pravice in dolžnosti, opredeljuje osnovno organizacijo zveze sindikatov kot temeljno obliko političnega organiziranja in delovanja delavcev v zvezi sindikatov, predpisuje povezovanje osnovne organizacije zveze sindikatov v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela. Nadalje delovanje zveze sindikatov v krajevni skupnosti, zvezo sindikatov v posebni družbenopolitični skupnosti, zvezo sindikatov na medobčinskem območju in posameznih dejavnosti. Tu je še navedeno delovanje delovne skupnosti pri občinski in republiški zvezi sindikatov, finančno materialno poslovanje, glasilo zveze sindikatov Slovenije, znaki odličja in status pravne osebe.
Osnutek statuta se glede na prejšnjega ni veliko spremenil, razen v mandatni dobi v OOS in KOOS in KOS, ki predlagajo mandatno dobo za dve leti. Daje pa IO OOS v TOZD in DSSS izvršilno politično vlogo.
Po končanih javnih razpravah bo komisija oziroma svet ZSS vse pripombe obravnavala in pripra-
Trenutek, ki ne dopušča odlašanja
Čeprav je še čas dopustov, pa ne smemo mirno ocenjevati polletne bilance našega dela. Delavci TOZD — DSSS so ponekod obravnavali in potrdili polletne periodične obračune z zavestjo, da so dobro delali in poslovali, drugod pa z občutkom bojazni, kako negativno poslovno stanje sanirati. Celotna DO izkazuje minimalno izgubo, predvsem zaradi akumuliranja sredstev v grupi nadpredpisane amortizacije. Vendar pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj gospodarskega načrta ne izpolnjujemo tako, kot smo se dogovorili in sprejeli. Z načrtovanjem celotnega dohodka po posameznih TOZD je bil planiran tudi ostanek dohodka, vendar le tedaj, če se v celoti izpolnjuje fizični in vrednostni plan. Že po prvem periodičnem obračunu smo lahko ocenjevali vzroke za napake ali uspehe. Tako bi morali takoj pristopiti k interni sanaciji nastalega stanja. Prav v tem pa se kaže še premajhna zavzetost vseh nosilcev združenega dela, kakor tudi vloge progresivnih družbenopolitičnih sil. Se vedno je prisoten zgolj interes pridobivanja čimvečjega OD, medtem pa pozabljamo na družbene naloge, kot je večja produktivnost, boljše gospodarjenje, izboljšanje delovnih pogojev in večja akumulacija. Glede na polletno po-
vila predlog sklepov 9. kongresa in statut ZSS. 9. kongres ZSS bo
25.	in 26. oktobra letos v Mariboru. Naš delegat na tem kongresu bo tov. Trseglav Bojan, predsednik IO OOS v TOZD vzdrževanje in tajnik KOOS ter član predsedstva občinskega sindikalnega sveta ZS Radovljica.
Jože Hozjan
slovno stanje bi morale družbenopolitične organizacije kakor tudi samoupravni organi v DO izvesti vrsto ukrepov, da bi poslovno leto zaključili ne le brez izgube, pač pa s planiranim ostankom dohodka. Prav gotovo morata organizaciji sindikata in ZK odigrati svojo vlogo v tistih TOZD, ki izkazujejo negativno poslovno stanje. Nihče ne trdi, da je za nastalo stanje krivo le slabo gospodarjenje in pomanjkljivo izpolnjevanje gospodarskega načrta, ne pa tudi zunanji vplivi, kot so povečani materialni stroški, stagniranje naročil, tržna kriza in podobno. Zavedati se moramo, da se ti in podobni vplivi v gospodarstvu vedno pojavljajo in s tem je treba pri planiranju tudi računati. Zato pa je potrebno v celotnem poslovnem sistemu delovati hitro in učinkovito, kajti le tako bo moč vzdrževati korak s konkurenco. Med drugim je za negativno poslovanje vzrok tudi neučinkovita realizacija investicijskih naložb. Skrajni čas je, da nosilci združenega dela ocenijo tudi to odgovornost. Ne moremo in ne smemo pričakovati rešitve stanja zgolj s solidarnostnimi posegi. Potrebno bo oceniti, kdaj in kako so TOZD z negativnim poslovnim rezultatom sami reševali situacijo.
Franc Hanžič
6. srečanje
Letošnje srečanje, 6. po vrsti, je bilo 26. 8. 1978 blizu koroške meje v prijetni partizanski vasici Šentanel na Koroškem. Gostitelj in organizator srečanja je bil kolektiv Železarne Ravne.
Poleg članov ZB in svojcev so bili vabljeni tudi nekateri upokojeni borci, delavci TVL. Krajevne organizacije ZB iz okoliških vasi pa so iz svojih vrst same določile najzaslužnejše borce in jih poslale na srečanje.
Zbor je bil pred tovarno pred 6. uro zjutraj. Že jutranja podoba ob zbiranju pred tovarno, topel stisk rok z borci upokojenci in prijetno okrašeni avtobusi, je dajala pristnost tovariškega borčevskega vzdušja. To so popestrili še nekateri spome-ničarji z odlikovanji na prsih, ki so jih dobili za junaštva med NOB.
Sprejem na prireditvenem prostoru je bil veličasten. Pogled na veliko število udeležencev z zastavonošami predstavnikov aktivov ZB je bil enkraten.
Pričel se je program, na katerem so vidni politični predstavniki Slovenije v pozdravnih govorih poudarjali velik pomen takega srečanja. To je živ zgodovinski prenos pomembnosti NOB na mlade generacije.
Najbolj pa nam je ostala v spominu tragedija NOB. Neke junijske nedelje 1942., prav v vasi prireditve, so okupatorji in nekateri izdajalci opravili zverinsko dejanje nad nedolžnimi in zavednimi vaščani. Igro resnične tragedije v vasi je napisal prav tako domačin, uprizorili pa so jo mladi člani dramske skupine iz vasi Šentanel, od katerih še nobeden dotlej ni nastopil v dramski prireditvi. Tragedija obravnava usoden in temačen dan, ki se je zgrnil nad vasico in prekinil nit življenja mnogim vaščanom.
Mladi igralci, vaščani, sorodniki in sedanja pokolenja domačinov, ki so na tragičen dan morali umreti, pa so v uprizoritvi nastopili kot v svarilo vsem prisotnim, naj se nikoli več ne rodijo ljudje, ki so opravljali nad nedolžnim prebivalstvom taka zločinska dejanja. Morda so mladi igralci prav zato, čeprav brez izkušenj, tragedijo podali tako živo in pretresljivo, da se je gotovo enkratno pri vseh v srcu združila ponovno ena želja in hotenje: nikoli več ne smemo dopustiti, da bi slovenski narod teptal tuj in hlapčevski škorenj. Z živo izpovedjo so mladi igralci kot predstavniki vseh mladih s tem dokazali, da jim zato pomeni junaška borba narodov Slovenije in Jugoslavije svetlo vodilo za delo. To je bila hkrati tudi veličastna zaobljuba mladih pred borci.
Mnogo je bilo stiskov rok med borci in borkami, marsikomu se je celo utrnila solza. Ob tem so doživeto obujali spomine na svetle pa tudi težke dni NOB. Čeprav jih je za trenutek motil dež, je bilo razpoloženje veselo in odmevala je partizanska in narodna pesem.
Šesto srečanje borcev NOV SŽ se je v veselem razpoloženju
borcev NOV SŽ
bližalo koncu in treba se je bilo posloviti. Objemi, stisk rok, pozdravi in dobre želje, ter na svidenje drugo leto v Štorah, kjer bo sedmo srečanje borcev NOV SŽ, ki ga bo organiziral aktiv ZB Železarne Štore.
Gostiteljem, aktivu ZB NOV Železarne Ravne, gre priznanje in zahvala za brezhibno organizacijo šestega srečanja borcev NOV SŽ, domačinom pa za gostoljubje, posrečeno izbran in dobro izveden kulturni program.
Ob tem lahko rečemo, da se z vsakoletnim srečanjem borcev SŽ piše za ta velik kolektiv nova svetla stran zgodovine. Kako se na živ način preko še živečih borcev prenaša veličina NOB na mlade delavce Slovenskih železarn, da bi mladi svetle tradicije ohranili, jih osvojili in z zavestnim delom kot dobri člani naše družbe z živo besedo prenašali zopet naprej na nove, bodoče rodove.
Jernej Vovk
Organiziranje TOZD
Veliko je bilo izrečenih besed, kako in v kakšni obliki naj bodo organzirane TOZD. Na mnogo vprašanj še ni popolnih odgovorov, ali pa so podane le smernice brez konkretnih rešitev.
Temeljna organizacija kot samoupravna enota je sposobna ustvarjati in deliti dohodek, obnavljati proizvodni proces, širiti reprodukcijo in vzdrževati pravilne proizvodne odnose, imeti mora pravilno dimenzionirano strukturo in pogoje za resnično odločanje.
Najprej moramo določiti vse potrebne funkcije za nemoteno poslovanje TOZD in jih razdeliti po vsebini in obsežnosti. Nadaljnja delitev mora potekati z usklajevanjem ostalih TOZD. Ugotoviti je treba skupne interese in rešitve. Končna rešitev organiziranosti DO naj bo sestavljena iz organizacijskih rešitev TOZD.
Glede na specifičnosti proizvodnje je treba prilagoditi tudi organizacijsko strukturo posameznemu primeru. Predlagam kombinacijo matrično-projektne organizacije s tem, da se del strokovnjakov za posamezna področja v enem TOZD formira kot delovna enota v TOZD. Tako pridemo do razmejitve, katere funkcije se opravljajo v TOZD in katere se poverijo skupnim službam. V TOZD morajo obstajati manjše proizvod-no-tehnične enote, ki so po delovnih nalogah dovolj samostojne in sposobne reševati operativne naloge in izpolnjevati plane svojih enot. S tako organizacijo omogočimo pregled doseganja zadanih nalog v posameznih skupinah. Vsaka delovna enota mora biti sposobna tudi sama kontrolirati kvaliteto in kvantiteto dela. Samokontrola in medsebojno sodelovanje v taki enoti ustvarja dobre odnose in klimo za delo. S tem bi bilo aktualno vprašanje izkoriščenosti strokovnjakov v dobri meri rešeno in tudi splošne pravice delavcev bi se izenačile.
Da dosežemo optimalno delitev in ne osiromašimo TOZD strokovnih delavcev, predlagam, da so tisti delavci, ki so ves delovni čas zaposleni v enem TOZD, organizacijsko in pravno vključeni v ta TOZD. Kdor pa opravlja določene naloge za več TOZD hkrati, pa naj se združi v DSSS. Prednosti omenjene delitve so naslednje:
—	v TOZD ostane določeno število strokovnjakov, ki so v stalnem kontaktu z neposrednimi proizvajalci;
—	strokovnjaki so neposredno stimulirani v TOZD po rezultatih dela;
—	zmanjšal bi se prepad med umskimi in fizičnimi delavci in delavci v proizvodnji bi spoznali, da imajo strokovnjake za dejanske delavce;
—	neposredni stik strokovnjakov z delavci v proizvodnji ustvarja medsebojno zaupanje in razumevanje ;
—	poveča se homogenost delovnih skupin, saj medsebojno razumevanje poveča kolektivni duh in zadovoljena je želja po pripadnosti skupini;
—	nagrajevanje je laže urediti, saj delavci kmalu spoznajo važnost strokovnega dela;
—	samostojno odločanje postane sestavni del delovnega procesa in se vsebina raznih informacij in odločitev lažje tolmači vsem zaposlenim.
V delovni skupnosti skupnih služb pa se formirajo področja dela za opravljanje tistih nalog, ki so po vsebini enake za vse TOZD in različni programi ne predstavljajo ovire za poenotenje dela. Smotrno je ustanoviti tiste službe, ki predstavljajo večjo investicijo, kot npr. računalniška oprema in podobno. Tudi v skupnih službah naj bi bile organizirane zaključene delovne skupine, katerim je možno postaviti določene naloge in jih nadzorovati.
Za uspešno delovanje celotnega sistema moramo najprej načrtovati organizacijsko strukturo temeljnih organizacij in kot seštevek dobiti organizacijsko strukturo delovne organizacije. Istočasno moramo opredeliti informacijske tokove, ki morajo biti definirani po vsebini usmeritve.
Če tako pristopimo k organizaciji kot sistemu, nam posamezne enote predstavljajo podsisteme, v okviru katerih so opredeljene delovne naloge do podrobnosti. S tem dobimo organizacijsko povezavo od mikro do makro organizacije in lahko hitro ugotovimo, kateri informacijski tokovi ne delujejo. Ni nam treba po intuiciji ugotavljati diagnoze, ampak s sistematično raziskavo spoznamo, katera naloga ni opravljena ali katera skupina ne dosega ciljev.
Če smo tako formirali delovne skupine za izvajanje določenih nalog, smo obenem omogočili samoupravni organiziranosti, da po istem sistemu izdela tudi sistem samoupravnih odnosov in v delovni skupini bo samoupravljanje doseglo zaželjeni cilj, saj sodelujejo vsi delavci. Timsko delo omogoča prav vsakemu delavcu, da doprinese svoj prispevek h končnim odločitvam. Velika je razlika v vsebini samoupravljanja, če delavci sprejmejo odločitve za svoje, ali pa če glasujejo za predloge, ki jih slabo ali pa sploh ne razumejo. Značilno za dosedanji nivo samoupravnih odnosov pa je, da se pripravljanje osnutkov in raznih informacij sestavlja v ožjih grupah in premalo na podlagi mnenj širšega kroga delavcev.
Mislim, da bi teh nekaj idej lahko pozitivno vplivalo na do-končo organizacijsko obliko TOZD in pozitiven odnos na samoupravne odnose, o čemer je v svojih izvajanjih poudarjal tudi tov. Kardelj.
Anton Avsenik
ČLANKE ZA ŠT. 10/78 SPREJEMAMO DO 13. OKTOBRA 1978
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
En dan v počitniškem domu
Meseca julij in avgust. Čas dopusta in počitnic; čas, ki ga prebijemo v planinah ali pa ob morju. To je pač poletje in tisto obdobje, ki ga sodobni ljudje želijo preživeti nekoliko drugače, kot preživijo druge mesece v letu. Tako se vsako leto znova sprašujemo: »Ja, kam bomo pa šli letos na dopust?«
Nam, zaposlenim, se ob tem nudi še posebna ugodnost in lahko smo veseli in predvsem ponosni na naš novi dom ob morju v Crikvenici.
Marsikdo misli, da je naš dom podoben mnogim tistim hotelom, kjer so do svojih gostov nevljudni in ne zadovoljijo njihovih želja in pričakovanj. Toda tu je s tem popolnoma drugače. Svojo sobo vsaj zagotovo dobiš in to čisto urejeno. Vendar se mora o tem vsakdo prepričati sam — torej mora videti in doživeti.
Že en sam dan, ki ga preživiš v domu, je dovolj pester in bogat, da se zlahka prepričaš o resnici. Vendar pa je njegov življenjski utrip težko spraviti na papir ali pa ga opisati.
Zjutraj se zbudiš in ponavadi ti kar zakruli v želodcu. Seveda — treba bo na zajtrk in pri tem si popolnoma brez skrbi, saj za dobro postrežbo poskrbijo kuharice.
In po zajtrku — na plažo. Sonce že kar pripeka, čeprav je še zgodaj. Potem se zlekneš na blazino in niti ne pomisliš, kako se ti godi — brez dela, brez skrbi — no, brez skrbi ravno ne, nekaj malih je pa gotovo z vami. Nekajkrat se ohladiš v morju in dopoldne kar hitro mine.
Takrat je ura poldne, treba bo na kosilo. Kupiš si pijačo, in komaj sedeš za mizo, že ti postrežejo s kosilom, ki je dokaj
pestro in obilno. Potem pa ob klepetu sledi še kavica in popoldanski počitek.
Popoldansko sonce še bolj pripeka in marsikdo se mora skriti pred njim v senco, da ni preveč opečen. Veselje ob morju imajo še posebno otroci, ki kar ne vedo, kako bi še izrabili vodo v umetnem bazenčku iz kamenja. Razveseljujejo jih tudi gugalnice, ki so poleg doma in kjer je večkrat prava gneča.
Sonce se vedno bolj pomika za gore otoka Krka in takrat je na plaži še najlepše. Pospraviš svoje stvari in za tabo je še en dan poletnega dopusta.
Sledi večerja in po njej prosta zabava. Za odrasle je v domu še namizni tenis, vendar pri mizi vidiš tudi otroke, kako zagnano igrajo in preštevajo točke. Za zabavo greš lahko na krajši ali daljši sprehod okrog Crikvenice, ki je precej živahno in razgibano mestece in ima dobro razvit turizem, katerega dopolnjuje razna lahka industrija in obrt. Ob večernih urah si lahko poiščemo zabavo na plesu ali ogledu raznih zabavnih točk, ki jih prirejajo številni hoteli, ali pa si ogledamo film v letnem kinu.
Ob kaki priložnosti pa se zberejo v domu vsi dopustniki in tako ob dobri kapljici in veselem razpoloženju kaj hitro mine večer.
Ko se poslavljaš od počitniškega doma, se šele zamisliš, kako je pravzaprav hitro minilo, vsak odnese take ali drugačne vtise z dopusta. Prepričal pa si se, da si se lahko počutil varnega, ko si bil daleč od doma in tvoja odločitev je: »Še se bom vrnil v naš dom na počitnice!« in to bom povedal tudi svojim sodelavcem.
S. D.
ZA RAZVEDRILO
TRGOVSKI POTNIK
Francoska policija že lep čas išče trgovskega potnika, ki je po stanovanjih in hišah prodajal čudovito sredstvo za uničevanje vseh vrst insektov. Vsi kupci, ki so temu potniku plačali vnaprej, so bili nemalo presenečeni, ko so čez nekaj dni prejeli po pošti lično škatlico in v njej majhno kladivce z navodilom: »Pomeri in močno udari točno po glavi!«
V HOTELU
»Ali mogoče še kaj potrebujete?« — vpraša hotelski strežnik par, ki se je pravkar namestil v sobo.
»Hvala, nič več!« — odgovori nestrpno moški.
»Kaj pa za vašo soprogo?«
»Seveda,« se tleskne po čelu, »prinesite, prosim, eno razglednico!«
Delo odbora za LO in družbeno samozaščito
Tovarišica BELCAR SABINA je bila zaposlena v naši delovni organizaciji od 24. 8. 1960. Več let je bila v verigami na delovnem mestu »strojno in ročno izdelovanje opreme verig«. Od leta 1975 pa je delala v okrepčevalnici kot pomožna kuharica. Težko življenje in naporno delo so ji zrahljali zdravje, kar je bil povod za njeno predčasno upokojitev.
Bila je vestna in marljiva delavka, s svojim značajem je znala oplemenititi delovne odnose.
Kolektiva TOZD verigama in okrepečevalnice se ji za njen dolgoletni delovni prispevek iskreno zahvaljujeta in ji želita dobrega zdravja in osebne sreče ob uživanju zaslužene pokojnine.
Kolektiva TOZD verigama in okrepčevalnica
Tovarišica JALEN MARIJA se je v Tovarni verig zaposlila leta 1949, kot delavka v verigami, kjer je delala 11 let, na adjustaži, od koder je bila invalidsko premeščena v vijakarno, od tod pa leta 1964 v orodjarno.
V orodjarni je delala kot brusilec krožnih žagic. Bila je vestna in marljiva delavka, vedno pripravljena pomagati.
Bolezen ji je zrahljala zdravje in zato je bila invalidsko upokojena.
Z njeno upokojitvijo je nastala praznina, kot za vsakim marljivim in prizadevnim delavcem, kot je bila Jalen Marija, in jo je težko zapolniti.
Pri predčasni upokojitvi ji želimo veliko zdravja in se ji iskreno zahvaljujemo za njen delovni prispevek kolektivu.
Kolektiv TOZD orodjarne
MDB »STANE ŽAGAR« NA DELOVNI AKCIJI »PODRINJE—KOLUBARA 78«
Kadrovske spremembe
PRIŠLI
Splošni sektor: Jelenc Kati, Lužar Ana, Mulej Darja, Salkič Naza
Tehnični sektor: Vahtar Jože Komercialni sektor: Smodič Liliča, Kajdiž Darja TOZD orodjarna: Janežič Marjan, Meterc Andrej, Hrovat Vladimir, Tavčar Jože, Pungerčar Alojz, Pristov Leopold TOZD vzdrževanje: Vidic Drago, Erjavc Dušan, Saruga Dušan, Vidic Darko, Zima Viktor
TOZD vijakarna: Lovič Sakib, Jagnjič Tomo, Ilijanič Marin, Špehar Anica
TOZD verigama: Matovina Pero, Demšar Janez TOZD kovačnica: Novak Drago, Stojanovič Joviča, Sovanovič Dušan, Mihelič Jakob, Jalen Mirko, Mandeljc Janko, Mitev Vaško, Hajrič Bajro, Ilijanič Mato, Arko Janez TOZD sidrne verige: Mohorič Zdravko, Zgonc Alojz, Krivec Milan, Avdič Ekrem, Gligorov Boris, Đorđevič Dragan, Vrevc Drago, Peternel Florijan, Lovič Sadik, Mizdrak Branislav TOZD industrijska oprema: Stojičič Voja, Stojan Marjeta
ODŠLI
Splošni sektor: Pelcar Sabina Komercialni sektor: Nerat Jožica Tehnični sektor: Šmit Vitoslav
TOZD orodjarna: Korošec Mirko, Jalen Marija, Brence Janez TOZD vzdrževanje: Ažman Branko, Puncer Boris, Mulej Alojz, Subašič Derviš, Krebs Roman, Vidic Darko TOZD vijakarna: Milosavljevič Stanko, Pretnar Amalija, Rupar Kristina, Ulčar Marko, Bizjak Anton
TOZD verigama: Vidovič Mladen, Novak Ivan, Ferjan Stanislava, Begič Jasminka, Jogič Ibro, Taborin Dragan TOZD kovačnica: Lugovič Nezir, Lazarevič Borivoje, Mandeljc Tomaž, Mujezinovič Šemso, Vidic Marko, Novak Dragutin TOZD sidrne verige: Žemva Matko
TOZD industrijska oprema: Bitenc Sašo, Jan Branko, Komac Boris
POROČILI SO SE
Torkar Borut iz TOZD vzdrževanje
Taborin Dragan iz TOZD verigama in Grgič Marlena iz TOZD kovačnica
Oman Filip iz TOZD orodjarna Kodraš Ivo iz TOZD sidrne verige Rogač Vlasta iz finančnega sektorja Šterk Martina iz splošnega sektorja
Srna Nevenka in Valjavec Alojz iz komercialnega sektorja Prša Elizabeta iz TOZD verigama
RODILI SO SE
Arh Zdenki iz splošnega sektorja hči Sonja
Kejžar Jožetu iz TOZD vzdrževanje sin Marko
Trstenjak Karlu iz TOZD sidrne verige sin Robert
Mujezinovič Mehmedu iz TOZD sidrne verige hči Azra
Pogačar Janezu iz TOZD sidrne verige hči Petra
Štular Jani iz splošnega in Cvetu iz tehničnega sektorja sin
Boštjan
Čirič Jakovu iz TOZD sidrne verige sin Predrag Fajfar Ivanu iz TOZD vijakarna sin Janko Mrak Nikolaji iz komercialnega sektorja hči Tanja
Iz kadrovske evidence
Nesreče pri delu
V	drugem trimesečju (april - junij) se je zgodilo 25 nesreč pri delu. Po posameznih TOZD oziroma službah se je ponesrečilo: vijakarna 8, kovačnica 7, verigama 3, sidrne verige 3, TIO 2 in skupne službe 2 delavca. Največ poškodb je bilo na prstih rok (14), na nogah (3), glavi (3), trup in oči (2) in na roki nad zapestjem (1).
Ambulanta prve pomoči je v tem času posredovala 914-krat, in sicer: previjanje poškodb 230, prehladi 23, glavoboli in zoboboli 279, tujki v očeh 38, vrezi, ubodi, stiski 117, opekline 17, želodčne bolečine, slabost 155 in odrgnine 55 krat. Krvni pritisk je bil izmerjen 147 krat zaradi slabega počutja ali zaradi kontrole.
Od aprila do konca junija smo zabeležili deset začetnih požarov, in to: sidrne verige 5, verigama 2 in po enega v kovačnici, orodjarni in vzdrževanju.
V	mesecih juliju in avgustu pa se je poškodovalo deset delavcev, in sicer: Macuh Anica — verigama, Radevič Ivo — kovačnica, Beguš Franc, Majer Tomaž, Demšar Anton, Knaus Vinko in Smolej Tonček vsi vzdrževanje, Majstorovič Blaž — TIO, Iljanič Marin — vijakarna in Kunstelj Doroteja — skupne službe.
SVD
Novi republiški zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah sta prinesla precej novosti v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite za uresničevanje njenih ciljev in konkretnih nalog.
Sistem socialističnega samoupravljanja daje najširše možnosti za organiziranje in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora ob agresiji in v vojni, kakor tudi za obrambne ukrepe ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
Ljudska obramba v SR Sloveniji kot sestavni del sistema ljudske obrambe v SFRJ, je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, občih in republike v oboroženem boju in teritorialni obrambi, v izvrševanju nalog narodne zaščite, varnosti in družbene samozaščite ter v vseh drugih oblikah odpora, v civilni zaščiti in v vseh oblikah varstva in reševanja ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države.
V	skladu z omenjenim zakonom o ljudski obrambi, je bil imenovan nov odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na ravni delovne organizacije, kakor tudi odboru v temeljnih organizacijah. Sestav odbora je predpisan z zakonom, tako da so v njem predstavniki družbenopolitičnih organizacij: zveze komunistov, sindikata in zveze socialistične mladine. Po položaju pa so člani odbora: individualni poslovodni organ, predvsednik delavskega sveta, načelnik NZ, poveljnik enote teritorialne obrambe in poveljnik štaba civilne zaščite.
Težišče dela na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je bilo na odboru na ravni delovne organizacije kot pristojnemu organu za izvajanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe. Odbor je na podlagi načelnih izhodišč in stališč, izraženih v sklepih s posvetovanja o ljudski obrambi v SR Sloveniji, ki ga je organiziralo predsedstvo SRS, in zakonskih predpisov opravil vrsto zahtevnih in odgovornih nalog. Izdelal je obrambni načrt delovne organizacije oziroma obstoječega uskladil in dopolnil, načrt samozaščitnih in varnostnih ukrepov, v katerem je vključena narodna zaščita, poslovnik za delo odbora in načrt za delo odbora v letu 1978. Nadalje je pripravil predlog srednjeročnega načrta obrambnih priprav za obdobje 1977—1980, predlog za organizacijo in ustanovitev narodne zaščite, predlog pravilnika o ukrepih in postopku za zavarovanje tajnih podatkov in predlog samoupravnega sporazuma o organizaciji in izvajanju ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih skupnih služb.
Na področju civilne zaščite je bil organiziran posebni gasilski oddelek za skupne potrebe v občini.
Na področju sodelovanja delovne organizacije s krajevno skupnostjo Lesce pri obrambnih pripravah pa je bil sklenjen sporazum o skupnih nalogah glede ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju KS.
Za obrambno in družbeno samozaščitno vzgojo je odbor organiziral in izvedel posebna predavanja po predpisanih temah za vse delavce, kakor tudi dopolnilni pouk za enote prve medicinske pomoči in gasilski oddelek.
V	okviru obrambnega načrta je bila izvršena sistemizacija delovnih mest in njihova zasedba z delavci, ki so v primeru vojne
razporejeni na delovno dolžnost v posamezno temeljno organizacijo in delovno skupnost skupnih služb.
Poleg naštetih nalog in opravil, je odbor reševal tekoče zadeve iz področja obrambe in družbene samozaščite.
Ko je delavski svet delovne organizacije na svoji seji obrav-
ÉF^É
- - ■
Brigada, ki je štela 48 mladih, je krenila na pot 5. avgusta z železniške postaje v Lescah. 2e ob prihodu v Ljubljano so nastale težave, saj so bili rezervirani kupeji zasedeni tako, da je večina noč prebila na nogah. V Rumi smo dočakali lep sprejem in lepo vožnjo s posebnim vlakom do Ložnice. Tudi sprejem v naselju »Titovi jubileji« v Lipničkem Šoru, 6 km oddaljenem od Ložnice, je bil prisrčen. Bili smo prva brigada, ki je prispela v naselje v III. izmeni.
In že se je pričel delovni dan. Ob 4.00 ustajanje, 4.05 jutranja telovadba, 4.45 dviganje zastave,
5.00	zajtrk in od 5.00 do 6.00 odhod na traso. Prve dni smo delali na 80 km oddaljeni trasi na cesti Tekeriš—Krupanj, tako da smo se v naselje vračali pozno popoldne, ponavadi ob 17. uri. Zaradi oddaljenosti trase smo bili prikrajšani za popoldnevni počitek. Vendar smo zaradi lahkote trase v primerjavi z drugimi dosegli dobro normo (povprečje 150 %).
Naša druga trasa je bil šolski center v Ložnici, kjer smo kopali jarke za temelje za novo poslopje. Trasa je bila težka, zato nam je povprečje po enem tednu padlo na 131,65 %. V prvi dekadi smo potem še kopali kanale za telefonske kable in jarke, globoke 3 m za kanalizacijo in vodovod pri Tržnem centru. Prvo dekado smo zaključili z udarnim dnem na Tržnem centru ob pomoči 14 domačinov iz tovarne Viskoza, ki je bil naš domačin v akciji. Na udarni akciji je bilo doseženih 135 % norme, povprečje v I. dekadi pa je znašalo 124,50 %, kar je zadoščalo, da je bila brigada razglašena za dvakrat udarno.
Drugo dekado smo nadaljevali na tržnem centru; nekaj dni pa je po 10 naših brigadirjev krivilo že-
naval delo posameznih izvršilnih organov, med temi tudi delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, je ugotovil, da je bil odbor v preteklem obdobju zaradi obsežnih nalog močno angažiran in da je svoje naloge uspešno opravil.
Jože Ješe
Invalidsko
upokojeni
lezo v gradbenem podjetju ZIDAR iz Ložnice, za kar so bili pohvaljeni za pridnost. Potem smo kopali kanale še v Grobljan-ski ulici in drugo dekado zaključili z udarnim dnem na Tržnem centru. Tu smo prekopali cesto dolgo 20 m v globino 3,5 m in dosegli dobro normo 189 %. V drugi dekadi je znašalo povprečje 131,80 odstotkov, tako da so brigado razglasili za štirikrat udarno.
Povprečje obeh dekad za našo brigado je znašalo 127,80 % norme, kar sicer ni najboljše. Toliko več smo se izkazali v delu v naselju pri društvenih aktivnostih, saj smo povsod dobili dobre ocene; kultura in zabavne aktivnosti, informiranje in zdravstvena zaščita (10) odlično, šport in rekreacija 9,32, kar je zadostovalo za III. mesto. I. mesto smo dosegli na tekmovanju 11. kongresov Partije. Na MPŠ je sodelovalo 8 brigadirjev in jo tudi uspešno končalo. Na tečajih, ki so bili organizirani (av-tošola, karate, športni sodniki, varjenje, sitotisk) je sodelovalo 18 naših brigadirk in 7 brigadirjev. V delu v naselju smo bili med najboljšimi, tako da smo brez težav dobili povelje za društvene aktvnosti in s tem TRAK AKCIJE PODRINJE—KOLUBARA 78, kot prvi trak brigade »Stane Žagar« iz Radovljice.
Sestava brigade je bila naslednja: 23 delavcev, 22 učencev, 2 študenta in 1 kmet. Po starostni strukturi smo bili med starejšimi brigadami v naselju Ložnica s 19,2 leti. Največ je bilo starih med 17. in 19. leti — preko 20, od 19. leta dalje tudi preko 20. Na akciji je sodeloval tudi 11-letni pionir — brigadir Zver Franci, ki je za svoje delo prejel posebno priznanje od OK ZSMS Radovljica.
E. M.
ZAHVALI
Najlepše se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD orodjarne za pozornost in dragoceno darilo, ki sem ga prejela ob upokojitvi. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu.
Marica Jelen
Osebju kuhinje se ob upokojitvi prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo; enako se zahvaljujem sodelavcem iz skupnih služb za praktično darilo.
Delovni organizaciji želim še obilo delovnih uspehov.
Sabina Pelcar
Našemu Branku v spomin
Kdor ljubi planinski svet, rad zahaja na vrhove gora, ki si jih rad obiskoval, ne samo na usodni dan, ko je ugasnilo tvoje mlado življenje prav pod vrhom očaka Triglava. Neštetokrat si prešel to planinsko stezo, do podrobnosti ti je bila znana vsaka pot, ki vodi proti vrhu gore, katera je terjala tvojo prerano pot v kraj, od koder ni vrnitve.
Branko! Bridko je bilo spoznanje, da te je v lepem dnevu 19. avgusta vzela globina in se je negotovost po-laščala vseh, ki so bili v skupini s teboj, vendar je ostalo še malo upanja vse do takrat, ko je bilo prepoznano tvoje obličje.
Dragi Branko! Spoznali smo se na pohodu pred tem, nihče od nas ni dvomil o tvoji sposobnosti hoje, vzpenjanja in ponašanja na planinskih stezah, po katerih smo hodili skupno, najmanj pa smo pomislili, da bo prav iz naše skupine nekdo omahnil za večno.
Manjkalo nam bo nekoga v prihodnjih vzponih na naše prelepe slovenske planine, katere si cenil in ljubil hkrati.
Dragi Branko! Prezgodaj smo se morali posloviti od tebe ob odprtem grobu. Žalostno je donela pesem »Oj Triglav, moj dom« in ganljive besede govornikov ob tvojem grobu so v naših srcih zapustile globoko raz. Vsi mi planinci te bomo ohranili v trajnem spominu.
Planinci Verige
Šport v SŽ
Zmanjkalo denarja
Člani kolektiva se večkrat sprašujejo, kam gre denar za šport, saj dotacija v začetku leta ni bila tako majhna. Zato ne bi bilo napak pogledati, kako in zakaj smo trošili sredstva od 1. 1. 1978 do 31. 8. 1978.
Prvenstvo SŽ v zimskih disciplinah Rekreacijsko drsanje Rekreacijsko kegljanje
Rekreacijska telovadba, najemnina telovadnice in vaditelja
Prvenstvo Verige v veleslalomu
Točkovne karte za občinsko sindikalno prvenstvo
in prvenstvo Verige
Prvenstvo Verige v kegljanju
Smučarski tečaj
Smučarski teki — maratoni
Prvenstvo SŽ — Ravne
Pohodi — Okrešelj, Triglav
Sah
Nabava športnih rekvizitov (dresi, šprintarice, medalje) Občinska sindikalna prvenstva (8 športnih disciplin)
Skupaj
Prihodki :
Dotacija TVL
Dotacija SŽ za prvenstvo SŽ v zimskih disciplinah Odprodane karte — Kobla
62.297,45 din
11.876,00	din 0.244,00 din
8.925.00	din 6.828,15 din
5.580.00	din 2.040,75 din
1.141.00	din
3.090.00	din
6.330.00	din 5.611,50 din
788,00	din 2.773,60 din
6.995.00	din 134.520,45 din
85.000.	00 din
45.000.	00 din
5.000,00 din
Saldo 31. 8. 1978
Skupaj 135.000,00 din 479,55 din
Komisija za šport je v začetku leta planirala, da bo razpolagala s 160.000,00 dinarji. Temu znesku primerno je komisija planirala dejavnost v letu 1978. Ob delitvi sredstev skupne porabe pa je bilo za šport in rekreacijo namenjenih precej manj sredstev. Seveda bi želeli do konca leta zastavljeni program tudi uresničiti. Pred nami so še štiri občinska sindikalna prvenstva (rally, kegljanje, odbojka in namizni tenis) ter pričetek rekreacijske telovadbe v Osnovni šoli v Lescah in rekreacijsko drsanje na Bledu. Vse to pa s 479,00 dinarji ne bomo mogli uresničiti. Zato prosimo, naj bi OOS razmislile o predlogu, da bi del sredstev OOS in del sredstev kulturne komisije prenesli na komisijo za šport in rekreacijo. Škoda bi bilo, da bi prenehali z dejavnostjo, ki postaja vse bolj množična.
Franci Vovk
Jesenski del srečanja športnikov SŽ so tokrat organizirali Jeseničani. Športniki SŽ so se 9. septembra na Jesenicah pomerili med seboj v nogometu, balinanju, šahu, streljanju, odbojki in ribolovu.
V vseh disciplinah so nastopili tudi predstavniki Verige. Prvič so letos v odbojki nastopile tudi ženske. Res, da se niso mogle enakovredno kosati z rutiniranimi igralkami iz Raven, Jesenic in Štor, vendar upoštevati je treba, da je bil to njihov prvi nastop in da za borbenost zaslužijo vso pohvalo.
Prvič so nastopile tudi naše strelke. Tudi te so sicer zasedle zadnje mesto, vendar rezultati, ki so jih dosegle, so že mnogo boljši kot na občinskem sindikalnem prvenstvu, ko so nastopile prvič.
Med moškimi smo tokrat imeli najboljše predstavnike med šahi-sti. V precej močni konkurenci je naša ekipa v postavi Harinski, Perovič, Radevič in Žagar dosegla drugo mesto. Strelci so z osvojenim petim mestom zadovoljili. Prav tako balinarji, ki so bili tretji. Ekipa odbojkarjev, ki je bila sestavljena zadnji hip, na kak večji upeh ni mogla računati. Ribiči pa, ki so nastopili v Završni-ci, niso ujeli nobene ribe, tako da so zasedli zadnje mesto.
Več bi pa verjetno lahko dosegli nogometaši. Vso grajo zaslužijo tisti, ki so bili določeni v ekipo in ki so obljubili, da se bodo udeležili tekmovanja, pa jih na Jesenice enostavno ni bilo. Tako je naša ekfpa le s težavo zbrala 11 igralcev. Naša ekipa je bila tudi oškodovana. Organizator je popustil pritisku Celjanov in se ni držal propozicij, po katerih bi v predtekmovanju ob neodločenem rezultatu morali streljati enajstmetrovke. Zato so se naši v drugem kolu pomerili za 3. in 4. mesto, če pa bi streljali enajstmetrovke, bi se mogoče lahko za 1. in 2. mesto. Kakorkoli že, naši so se športno borili in zasedli 4. mesto.
Rezultati:
Streljanje z zračno puško — moški: 1. Železarna Štore, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Ravne, 4. Žična Celje, 5. Veriga Lesce, 6. Tovil Ljubljana, 7. Plamen Kropa.
Ženske: 1. Železarna Štore, 2. Železarna Ravne, 3. Veriga Lesce.
Ribolov: 1. Železarna Jesenice,
2.	Plamen, 3. Žična, 4. Železarna Ravne.
Odbojka — moški: 1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice,
3.	Plamen, 4. Železarna Štore, 5. Veriga; ženske: 1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Štore, 4. Veriga, 5. Plamen.
Šah: 1. Železarna Jesenice, 2. Veriga, 3. Železarna Ravne, 4. Železarna Štore, 5. Žična.
Balinanje: 1. Železarna Jesenice, 2. Tovil, 3. Veriga, 4. Železarna Štore.
Nogomet: 1. Železarna Ravne, 2. Žična, 3. Železarna Štore, 4. Veriga, 5. Železarna Jesenice, 6. Plamen, 7. Tovil.
PLAVANJE: VERIGA PRVA.
11.	avgusta je bilo ob razmeroma hladnem in nestalnem vremenu občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Ekipa Verige, je kljub odsotnosti nekaterih naših najboljših plavalcev zasedla prvo mesto.
Tekmovanje je organiziral Plavalni klub Radovljica. Imel je precej težav z organizacijo, saj je na štart prišlo manj kot polovico prijavljenih tekmovalcev. Tekmovanje se je prav zaradi tega precej zavleklo.
Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v prsnem, hrbtnem in prostem slogu v petih startnih skupinah. Dolžina proge je bila za vse enotna : 50 m.
Kot rečeno, naši plavalci so ekipno zasedli prvo mesto, ženske pa so bile četrte. V skupni uvrstitvi pa smo s precejšnjo prednostjo tudi zmagali. Bolj kot je to razveseljivo dejstvo, da smo zbrali precej točk v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini in prevzeli vodstvo. Do konca leta so ostala še občinska sindikalna prvenstva v kegljanju, odbojki, rallyu in namiznem tenisu. Upamo, da bomo tudi v teh športih tako uspešni, kot smo bili v plavanju. Ker so bili rezultati plavanja že objavljeni na oglasni deski, poglejmo samo trenutno stanje v tekmovanju za najboljši športni kolektiv občine Radovljica:
Veriga Lesce 1027 točk, Elan Begunje 957, Iskra Otoče 558, GG Bled 341, Vezenine Bled 319, LIP Bled 268, Sukno Zapuže 235, Plamen Kropa 198, Iskra Lipnica 192, Kemična Podnart 151 točk, itd.
Franci Vovk
Delo Leškega zbora
Skoraj vsi nas že poznate, saj delujemo že peto leto in marsikateri pevec ali pevka je član ali otrok delavca iz Tovarne verig. Zato se vam ne bi posebej predstavljali, raje bi več povedali o našem delovanju.
Preden smo bili vključeni v DPD Svoboda Lesce, smo peli večinoma na prireditvah trgovske organizacije Murka Lesce. Potem pa smo preko ZKO Radovljica sodelovali na številnih prireditvah ob državnih praznikih in ob otvoritvah razstav. Sodelovali smo skoraj na vseh krajevnih proslavah. Tudi za Tovarno verig smo že nekajkrat nastopili.
V letošnjem letu pa smo poleg proslav za državne praznike, pri sprejemu štafete, odkritju pomnika pred Verigo, sodelovanju na proslavi 20-letnice Turističnega društva Lesce, nastopu v Tržiču ob 10-letnici, okteta in drugih proslavah, priredili prvi samostojni koncert, ki smo ga namenili predvsem Leščanom. Veliko truda je bilo vloženo pri študiju narodnih, partizanskih, posebno pa še umetnostnih pesmi. Tudi sama organizacija nam je dala veliko dela. Toda vse težave smo premagali in
pevskega
se z nepopisno radostjo pokazali Leščanom, ki so napolnili dvorano osnovne šole do zadnjega kotička. Konec vsake pesmi je sledil aplavz, ki je prihajal iz srca. S kakšno radostjo poješ, ko vidiš, da ljudje ljubijo naše pesmi, spoštujejo trud, ki je bil vložen pri študiju, se ne da opisati. Koncert so prišli poslušat tudi poklicni glasbeniki in ga ocenili za zelo kvalitetnega. Tudi občinstvo je menilo, da bi moralo biti še več takšnih prireditev v našem kraju.
Mladi smo še, polni energije, poleg tega pa nas k delu spodbuja še prof. K. Boštančič, naš pevovodja, komponist in dirigent in seveda ljubezen do petja. Zato imamo veliko perspektiv pri nadaljnjem delovanju.
Pričele so se šolske počitnice, čas dopustov, zato smo tudi mi za en mesec prekinili z vajami dvakrat na teden. V novi sezoni pa bi radi pritegnili še nove pevce in pevke k sodelovanju. Pridite, vabimo vas! V programu imamo tudi v tem letu samostojni koncert in upam, da nam bo to tudi uspelo.
D. K.
Prvi pogoj varstva — ustrezne verige
Tudi teža verige ima pomembno vlogo za varen način dela. Delavci privezovalci bremen v praksi običajno pri dvigovanju težjih bremen kaj radi segajo po lažjih verigah. Take odločitve pa pogosto botrujejo mnogim resnejšim nesrečam. Ta varnostni problem je rešil razvoj tehnologije na področju izdelave visokoodpornih bremenskih verig. Da bi dobili nazorno predstavo o tem, bom navedel naslednji praktični primer:
Za dviganje bremena teže 2,5 tone moramo vzeti bremensko verigo, če je ta izdelana iz običajne kvalitete jekla (2. stopnja), premer verige 0 16 mm. Če bi za ista bremena uporabili visokoodporno verigo npr. 8. kvalitetne stopnje, bi lahko vzeli premer verige 0 9 mm. V tem primeru pa je precejšen prihranek tudi na teži, saj ta znaša 69 %.
V sodobni industriji se vedno bolj uporabljajo nove kvalitetne stopnje bremenskih verig. Te pa imajo poleg navedenih osnovnih karakteristik tudi boljšo vzdržljivost glede vpliva temperatur. V praksi je znano, da je pri uporabi verig, pri katerih je temperatura neposredne okolice višja ali nižja, treba koristno obremenitev ustrezno zmanjšati. Zato pa obstajajo posebne predpisane tabele, v katerih je navedeno, za koliko odstotkov moramo zmanjšati nosilnost verige od vrednosti za normalne pogoje. Na primer: bremenski verigi 8. kvalitetne stopnje moramo nosilnost zmanjšati, če znaša temperatura okolice 350—400° C, za 75 % od vrednosti za normalne pogoje.
S tem člankom sem skušal prikazati najbolj značilne prednosti visokoodpornih verig, ki imajo pomembno vlogo pri varnem delu z verigami. Zato lahko tudi v prihodnje pričakujemo večje povpraševanje oziroma prodajo teh vrst bremenskih verig.
Vitomir Rems
ZAHVALI
Sodelavcem TOZD vijakar-ne kot tudi sodelavcem na rez-kalnih avtomatih se najlepše zahvaljujem za darila, ki sem jih dobila ob odhodu v pokoj. Poleg tega jim želim še mnogo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov.
Kristina Rupar
Osnovni organizaciji sindikata TOZD verigarne se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobil v času bolovanja.
Janez Vovk
Popotni dnevnik
Za križanko, objavljeno v št. 7—8 VERIGE, smo dobili kar 123 rešitev, med katerimi je bilo dosti nepravilnih. Nagrade pa so dobili: 150 din ZUPAN Tončka — finančni sektor, po 100 din DEŽMAN Helena — splošni sektor in DIJAK Ivanka — TOZD vijakarna, ter po 70 din DORIA Franc — tehnični sektor in ZIMA Viktor — TOZD vzdrževanje.
Reševalce križank opozarjamo, da pri žrebanju upoštevamo le križanke, ki nam jih pošljejo člani DS TVL, upokojenci TVL, naši štipendisti in praktikanti in to samo eno na isto ime.
Uredništvo
Generalni direktor SOZD SZ tov. Klančnik govori na letošnjem tovariškem srečanju delavcev TVL
ANGLIJA
Pritajeno rohnenje ladijskih motorjev in lahno pozibavanje velikega »ferry-a« (trajekt) sta samo še povečala skladno lenobnost, ki smo si ji predajali v velikem salonu ogromne ladje, ki vozi med francoskim Calaisom in angleškim Dovrom. Bili smo na poti v Anglijo. Čeprav malce utrujeni — na poti smo bili nepretrgoma že tri dni — smo bili vseeno dobre volje. Fičko, ki so mu vsi prerokovali »pogin« že sredi Švice, se je sijajno držal in nas pripeljal prav do »obljubljenega otoka«. In ni vrag, da nas ne bi še nazaj, saj smo si dopovedovali.
Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je sonce že sijalo z vso močjo. Rahlo vzvalovani Atlantik je bil kovinsko siv, a vseeno lep v svoji mogočnosti in jutranji svetlobi. Ko smo se ozirali proti obzorju in iskali meje navidez neskončnih vodnih površin, smo na zahodu zagledali tanko belo črto, ki je počasi »rasla« iz morja.
Samo nekaj minut zatem smo lahko občudovali snežnobele do-verske pečine. Kot nepremagljiv zid se dvigujejo nad Dovrom, angleškem »sprejemališču« konti-nen talcev.
Izredno vljudni cariniki so nam po kratkih formalnostih vtisnili v potne liste turistične vize in že smo bili na poti proti Londonu. Malce nenavadno smo se počutili na levi strani ceste in prav nerodno smo prehiteli prvi tovornjak. Ker smo imeli volan na levi strani, je bil sopotnik edini, ki je lahko videl, ali je cesta prosta ali ne. Šele ko mi je to sporočil, sem se odločil, da grem v »desno«. Dva, trije poskusi so bili dovolj in že smo prehitevali kot na rally, po letalsko: počutil sem se kot kopilot, kolega pa kot »glavni«, saj brez njega ne bi mogel niti enkrat prehiteti.
Ko smo brzeli po skoraj popolnoma ravni osrednji Angliji, smo nenadoma zagledali znak, ki nas je opozoril, da je pred nami predor. Bili smo presenečeni, saj si niti pri najboljši volji nismo mogli predstavljati, kod naj bi bil predor speljan, kajti kamor je oko neslo, ni bilo nobenega hriba!
Pričeli smo se spuščati in pred nami je bil začetek predora, kjer je pisalo, da bomo naslednjih 6 kilometrov vozili pod reko Temzo. Angleži so tako rešili problem prehoda čez to ogromno reko. Namesto čez, promet poteka pod njo. Tudi to je tipično angleško, saj ne vem, če še kje v Evropi tako »prečkajo« reko.
Bolj ko smo vozili proti Midlands^ osrednji del Anglije), bolj smo spoznavali njegovo enoličnost. Vas je podobna vasi, mesto mestu, hiše pa so vse zgrajene po enem kopitu: neometane, iz rdeče opeke, z velikimi, kičasto opremljenimi okni, zveriženimi strehami, obveznimi ograjami in živimi mejami, in po možnosti v strogo ravnih vrstah, ki tvorijo ulice, ki so si podobne kot jajce jajcu.
Ko smo bili od Londona oddaljeni le še kakih 40 km, so se mesta zlila v eno samo ogromno naselje, kjer so samo table označevale, da se je pričelo novo mesto. Že desetine kilometrov pred Londonom se namreč prične megapolis — »mesto mest«. Še danes mi ni jasno, kako Angleži vedo, kje so pravzaprav doma, kajti enoličnost in monotonost njihovega »Babilona« je res izredno velika. Mi smo v naslednjih treh tednih obvezno vozili mimo našega naselja (28 km od Londona), se vračali in ponovno zahajali. Prav sreča, da Angleži nimajo klasičnih križišč, ampak otočke, okoli katerih poteka krožni promet. Ko se pripelješ do takega otočka (po levi), se vsiliš v tok vozil, ki se sučejo okoli travnate pike sredi križišča in potem voziš v krogu kolikor časa hočeš, ponavadi vse, dokler ne najdeš prave izhodne ceste. Mi smo se zmerom peljali vsaj trikrat!
V London smo se prvič odpravili po nekaj dneh bivanja v Angliji. Gostitelji so nam pokazali nekaj najmarkantnejših turističnih točk. Tako smo lahko občudovali Tower Bridge, dvižni most, na katerega koncih sta dva stol-
pa; zelo zanimiva je tudi katedrala Westminster Abbey, kjer ležijo ostanki najslavnejših Angležev; vreden ogleda je tudi Big Ben, zvonik sredi Londona s slavnim zvonom, ki doni res mogočno; pred Parlament House smo srečali poznejšega prvega politika Anglije Heatha; zelo navdušeni smo se odpravili tudi v podzemno železnico, ki ji domačini zelo posrečeno pravijo »Tube« (tuba). Na žalost je zelo zanemarjena in že v prav razpadajočem stanju. Videli smo slavni kvadratni trg Tra-falguar Square z Wellingtonom (na konju) sredi vodnjaka in Piccadilly Circus, najslavnejše evropsko gledališče, kjer je ravno takrat gostoval nepremagljivi kavboj John Wayne.
Toda videti vse te zanimivosti še ne pomeni doživeti London. Ko smo se nekaj dni pozneje odpravili tja v lastni režiji, smo sklenili, da to mesto raziščemo vzdolž in počez. Odkrili smo mnogo novega. Navdušeni smo bili nad Wembley stadionom, nad živalskim vrtom, nad parkom, ki je za naše pojme res ogromen. Prav od blizu smo videli živžav na reki Temzi, kjer mrgoli ladij, ladjic in čolnov.
Stranske ulice so pravzaprav podoba, zrcalo mesta. Tu smo dognali, da od angleške konzervativnosti in sramežljivosti ni ostalo veliko. Sex-shopov je bilo ogromno in neredka je bila trgovina, ki je prodajala taka ali drugačna »ljubezenska pomagala« tik ob trgovini, kjer so prodajali Biblije.
Da je novi val morale zajel tudi to mesto, je bilo videti prav na vsakem koraku, pa ne samo v hipijih. Tako vsem na očeh so se ljubili in kadili mamila tudi ne-hipiji: ljudje neugotovljivih narodnosti in vseh barv. V tej zmešnjavi so izstopali uradniki angleških (londonskih) bank, oblečeni v črne obleke, bele srajce in črne kravate. Kljub brezhibnim oblekam so s svojimi bledimi, brezkrvnimi obrazi in sključenimi držami delovali prej pomilovanja kot občudovanja vredno.
Nasploh že na prvi pogled ni težko opaziti, da je London mesto ogromnih socialnih strank. Malo ven iz centra smo zašli v najtemnejšo četrt, kjer smo videli »propad zahodne civilizacije«. Velike neometane hiše, z razbitimi šipami in podirajočimi se zidovi, okrašene z raznobarvnimi razobešeni-mi cunjami, obložene z gorami smeti in ostale navlake, so bile dokaz, da človek ni več sposoben obvladati svoje okolice. Ulice, nastlane s papirjem in tetrapaki, natrpane s starimi, odsluženimi avtomobili, so bile kot izumrle. Le tu in tam se je po njih opotekal pijan ali drogiran črnec ali pa potepuški pes. Neprijetno smo se počutili, ko smo opazovali vse to. Več kot očitno je bilo, da je tako veliko mesto, kot je London, strup za prenekaterega človeka in da bogate stavbe na drugem koncu mesta ne bi bile bogate, če ne bi bilo tu teh revnih.
Prostor mi ne dopušča, da bi opisal še ostale znamenitosti in doživetje nepozabnih treh tednov bivanja v Angliji. Naj povem le, da se Anglijo splača videti, prav tako London. Angleži dejansko živijo in mislijo drugače. Ne verjamete? Poglejte: Ko je v Rokav-skem kanalu (tako se imenuje morje med Francijo in Anglijo) divjal vihar in je bila plovba onemogočena, je največji angleški dnevnik na prvi strani z mastnimi črkami bralcem sporočal : »Kontinent (Evropa) zaradi viharja odrezan!«
Stane Cotelj
Zahvale
Ob smrti mojega očeta FRANCA HABJANIČA se najlepše zahvaljujem delovni skupnosti skupnih služb za denarno pomoč, sodelavcem ŠPIK pa za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Ivan Habjanič z družino
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD orodjarne za sožalja in denarno pomoč.
Cilka z družino
Ob boleči izgubi našega očeta JOŽETA ŽILIHA se zahvaljujeva OOS vijakarne za venec in vse izraze sožalja. Posebna zahvala sodelavcem pakoval-nice za denarno pomoč ter sodelavcem skladišča gotovih izdelkov za venec.
Julka Baloh Marinka Rozman
Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA KOSA se iskreno zahvaljujem delavcem TOZD verigama za venec, vsem delavcem DO pa najlepša hvala za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Karolina Kos
Ob prerani izgubi dragega očeta MATEVŽA RAKOVCA se najlepše zahvaljujemo tov. Ažmanu in tov. Vovku za govor ob odprtem grobu, godbi na pihala, pevcem, gasilcem, političnim organizacijam, sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč. Vsem, ki ste darovali vence in šopke cvetja, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu tako izkazali poslednjo čast, še enkrat hvala.
Hvala vsem za dobronamerne tolažilne besede.
žena Margarita in hčerka Rozika z družino
Ob smrti dragega očeta FRANCA VEBRA se vsem, ki so podarili venec, izrekli sožalje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, najlepše zahvaljujem.
sin Franc z družino
Ob tragični smrti našega sina in brata BRANKA JANA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TIA, Verige, zlasti pa planinski sekciji in njenemu
vodju tov. Janku Kralju ter godbi na pihala iz Lesc za izraze globokega sožalja, za vence in cvetje in za tako množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja generalnemu direktorju SŽ tov. Gregorju Klančniku za poslovilni govor ob odprtem grobu.
Žalujoči: oče Alojz, mama Julka, brat Igor in sestra Mojca z družino
VERIGA je glasilo delovne skupnosti SŽ — Tovarna verig Lesce. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko Stušek, urednik Niko Bulut. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.