Poštnina plačana v gotovini
Št 3
V Ljubljani, dne 31. januarja 1928.
Cena posamezne št. 1-50 Din
X leto.
NAS GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina..........................Din 40'—
Polletna naročnina................................ 20’—
Četrtletna naročnina..........................„ 10' -
Za inozemstvo je dodati poštnino.
------ Oglasi po ceniku. ==
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Velik uspeh organizacije.
Predsednik (ilavnega Saveza pozvan v komisijo za revizijo uradniškega zakona.
Poslednji »Cin. Glasnik« razglaša: Vprašanje revizije uradniškega zakona je ponovno stopilo v novo fazo. Kakor sporočeno, je sezvalo ministrstvo pravde zaradi vseobčih pomislekov proti prvotnemu načrtu uredbe drugo komisijo, da izdela nov projekt. Z najnovejšim odlokom začetkom tega meseca pa je prenešen ta posel iz območja ministrstva pravde v delokrog finančnega ministrstva. Gospod zastopnik finančnega ministra je pozval v komisijo, ki naj napravi popolnoma nov | načrt o reviziji in o razvrstitvi, nastopne gg.: Pomočnika min. fin. J. Protića, gen. j direkt, in predsed. Gl. Saveza dr. M. Jovanoviča ter državne svetnike gg. St. Ne- j šiča, dr. Alaupoviča, dr. Defterdareviča, j kasač. so^n. V. Rističa, člane Gl. kontr. J M. Protića, nač. fin. min. Drag. Milovano- | vica in insp. B. Mijuškoviča.
Kakor vidimo, je v komisiji zastopan : tudi Gl. Savez po svojem predsedniku. Upamo, da bo naš zastopnik znal in za-mogel uspešno braniti interese vseh v Gl. Savezu včlanjenih organizacij in da bo v bolj zamotanih vprašanjih izposloval tudi ! sodelovanje strokovnjakov in zastopnikov raznih organizacij, ki so včlanjene. Nedvomno je na ta način največ garancije, da se resno pretresejo vse zahteve in. želje poedinih strok, organizacij. Z delom se prične takoj, toda ni upanja, da bo šlo brzo od rok, ker je večina članov še nepoučena o vsem materijalu, ki je na razpolago, osobito o predlogih, ki so jih izdelale uradniške organizacije in ki jih bo uporabljal naš zastopnik. Naloga našega zastopnika je, da se v prvi vrsti ozira na predloge organizacij. Težko je — pravi Čin. Glasnik— in seveda nemogoče prerokovati, v koliko se bodo vpoštevali ti predlogi. Prilika je pa vsekako sedaj u-godnejša za naše stanovske interese, ko kdaj koli. O poteku obravnav bo članstvo pravočasno obveščeno.
Košaean.
Trda, neizprosna beseda.
ii.
1.) Vedno in vedno se sliši: Državna uprava je predraga, skoro tretjina državnih dohodkov gre za njo. Ni vraga! Saj si še danes dovoljujemo luksuz 18 ministrstev s pomočniki in podtajniki ter z vsemi dragimi priveski: ministrskimi plačami (36.000 Din mesečno), nebroj oddeljenji in načelniki, avtomobili itd. Vzdrževanje tega dragega ministrslkega aparata, ki se zanj trgajo in prepirajo naše Politične stranke že 9 let, je samoposebi korupcija, vidna vsemu svetu.
Dalje! V 1. poglavju smo trdili, da je v Srbiji skoro vsak tretji človek državni nameščenec ali upokojenec oz. prejemate!] stalne državne nagrade kot narodni delavec od-ndsno borec. Temu je istina silno blizu. Osebe prostih poklicev, ki se jim hoče še več dohodkov, se dado namestiti kot državni uslužbenec, pri čemur sc jim vštejejo vsa leta dosedanjega udejstvovanja — vštel se je že zapor — tako da morejo iti po par letih v pokoj. V Sloveniji in menda sploh v Prečaniji
sta nastavljena pri posameznih uradih eden ali dva sluge, v srbijanskih krajih pa jih je n. pr. pri enem sreskem poglavarstvu nameščenih 10—12. Ker nimajo ti služitelji uradnega dela — straženja pisarniške sobe njihovih gospodarjev in kuhanja uradne kave i ne moremo ravno sem prištevati — jim sekajo dlrva, obdelujejo vrt in opravljajo druga zasebna dela. Sreskr šolski nadzorniki v srbijanskih krajih dobivajo poleg rednih prejemkov 1000 Din mesečne nagrade (menda za konja), povrnejo pa se jim še posebej vsi potni stroški pri nadzorovanju šol in to točno. Pri nas pa čakajo sreski šolski nadzorniki na izplačilo potnih stroškov že 8 mesecev, vse nadzorovanje osnovnih šol pa počiva do 1. IV. 1928 iz razloga, ker ni kreditov zato. V kraju X (seveda v Srbiji) se je izdeloval vodovodni 'projekt, pri čemur je odpadlo c. 170.000 Din na potne stroške in izdelavo. Toda povodom izpremembe v osobju »gradjevinske, sekcije« »nestalo ga« in novi inženjer je dobil enostavno nakazan drug kredit v znesku 80.000 Din za napravo prvega projekta. Na splošno se izplačujejo v Beogradu in v srbijanskih krajih ogromne vsote na potninah in sejninah. Koliko gre za dnevnice nesposobnih prevzemnih komisij! Kar se pa sicer godi pri državnih in sploh javnih dobavah, to je dolgo poglavje, je knjiga zase.
2.) Zarada. Že iz navedb pod 1.) sledi, da ne delamo južnim krajem krivice, ko jim očitamo zarado. Oglejmo si še to za radno polje posebej! Pri nas jemlje zarado v obliki malenkostne napitnine natakar, brivski pomočnik, pekovski vajenec ko prinaša kruh, doli na jugu pa se vse naravnost peha za zarado: uradnik, advokat, agent. Za radia in partija, to sta dve vsemogočni, vse obvladujoči gesli.
Nekaj slučajev zarade: Inženjerji, nadzirajoč v imenu države državne ali sploh javne zgradbe, prejemajo za to dvojno odškodnino in sicer od države ali javne korporacije, obenem pa še od stavbne tvrdke, ki jo nadzirajo. Za vso naklonjenost se ta po kolav-daciji izkaže še s'posebnim darilom 20.000 do 40.000 Din. In potem se čudimo, če so te gradbe za državo drage, če se mostovi pri normalni obtežitvi podirajo. Sreski načelnik se tem bolj požuri z zaključitvijo »istrage« proti krivcem in s predajo istih rednemu sodišču, čim večja nagrada se mu nudi. Državni uradi v Srbiji — morda tudi kje drugje — prejemajo dvakrat do petkrat toliki pavšal za stvarne potrebščine, kakor n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji. Tu bi sc event. preostale pare točno vrnile državni blagajni, doli pa tvori presežek, znašajoč tisoče dinarjev, zarado. Kar mora izplačati država na potnih stroških, ostane večinoma v Srbiji, tam se razdelijo tudi dispozicijski fondi, v kolikor ne gredo morda — to bo prav mali del — v inozemstvo. Zarada je tekla pri reševanju prošenj za naše državljanstvo, zarada bo tekla — ta zlati vrelec ne sme usahniti — pri podeljevanju dovoljenj za prenos lastnine med državljani na nepremičninah ob meji. Kakega drugega smisla predmetna določba v novem proračunu ne more imeti. Pa nehajmo z naštevanjem!
Ako preudarimo podatke pod 1.) in 2.), potem se ni čuditi, da je uprava draga. Saj se ceni, da požre vsa ta neupravičena zarada in korupcija letno do 2 milijardi dinarjev!
„Prosvetni biro“.
V skrajni sili sem se ipred par meseci vendar odločil in se obrnil na pn. naslov za intervencijo. Pojasnil sem, kako in kaj.
beta 1924 sem bil upokojen kot uradnik v ministrstvu. Odložil sem pero, se poslovili ter se odpeljal na sever v syojo domovino, od koder so me biti poklicali v centralo. Lepo sem napisal prošnjo za pokojnino, priložil vse originalne listine in čakal. Čakal sem leto dni, dve leti, tri... Napisal sem pisem, priporočil, pogonov — jaz norec, slepec — nič manj kot 28. »Protoro« mi je takoj odgovoril: »Šaljite ItiOU Din. ćemo videti.« Ubogam, pošljem, in glejte čudo — nakazilo penzije je tu!
Sveti Jurij na konju je velik svetec, toda dva Jurija sta dva še večja ptiča. Kakor so mi sporočili, je prvi sv. Jurij sfrfotal za stroške v podobi »metuljčkov« okoli sulice, ki je brskala med škartirani-mi akti... Sulica se je tako skrhala, da je bilo treba svežega, novega svetca. — Za prav prave stroške. Sporočili so, da je gospoda mojo prošnjo založila po pomoti ...
Jaz slepec, ki bi bil lahko opravil z enim samim Jurijem! Vendar pa se blagrujem, da ni zajahal enega In istega konja še tretji ptič, pa bi bil na lepem ob 3 tisočake. — Čujem namreč, da se ustanavlja doli še — »Nadprosvetni biro«.
Fičaiaj.
In plača jih posredno ali neposredno država. Mic Rhodus, hic salta! Mic saltate vsi oni, ki licemersko zavijate oči in kričite: V upravi je treba štediti, treba še znižati število državnih nameščencev. Prav res, toda tiste pokrajine so — srbijattslke. Zakaj pa tega ne poveste in ne izvedete?
In še nekaj! Zarada, dostikrat izsiljena, pokvarja dušo, ubija nravnost, rodi zahrbtnost in lokavost. Dokler se ne iztrebi ta in korupcija, toliko časa ne bo duševnega preporoda, ne bo poštene uprave in pravega napredka in razvoja. Teh izrodkov mora biti konec, nehati mora tudi neenakopravnost med državljani in pokrajinami (zakon o izenačenju davkov je le etapa k temu stanju), zlasti pa je izenačiti tudi uradništvo širom države v pravicah m dolžnostih. Škandal je, da se v 10. letu ujedinjenja pusti še vedno zaslužiti državnega nameščenca v srbijanskih krajih 8 do 20.000 Din mesečno (večinoma na račun države), onemu v severnih pokrajinah pa se nudi mesečne prejemke 1000, 2000 in le redkim 3000 Din ali par stotin več. Ako je dokazano, da potrebuje danes družina 3—5 članov mesečno 5— 6000 Din, zakaj plačujete potem slovenskemu in deloma prečanskemu uradniku ie gorenjo miloščino? Ali zato, da mu ubijate telesno in duševno silo, ker mu vzamete vse veselje do dela in navdušenje za državo? Škandal!!!
Namesto, d!a bi kdo pokazal voljo in energijo, da prištedi država z iztrebljenjem korupcije dve milijardi letno, se pa ršče po vseh mogočih drugih potih novih dohodkov za državo. Proč z dvojno mero, proč s korupcijo, pa bo denarja dosti, da se bodo izboljšale državne finance, a se bo obenem lahko plačal tudi prečanski uradnik tako, da mu bo imelo življenje in delo kak pomen. Srbi so res največ žrtvovali za to državo, toda ne sme biti več neenakosti in izkoriščanja.
Da moremo odpraviti vse grajane nedostatke, moramo pa vedeti, kdo jih je zakrivil, kdo vzdržuje koruptni sistem. Odgovor: Deloma vse politične stranke, največ pa srbijanske stranke. Od prevrata do danes —'Z eno izjemo — so bile vedno na vladi in zasedale najvažnejša ministrstva; od prevrata do danes vzdržujejo od Subotice do Skoplja upravni sistem, ki mu je glavno delo agitacija za stranko, a upravno delo je usmerjeno po zaradi; od prevrata do danes so dale te stranke živeti in zaslužiti stoterim in tisočerim agentom, posredovalcem in plačkašem, skrbno jih čuvajoč pred kaznijo po zakonu.
Dobro vedo to vse stranke, toda navzlic temu gredo z njimi. Kaj jim mar, da delajo v celoti proti interesom države in naroda, osebnim in strankarskim koristim je pa le zadoščeno!
Kako bi se mogel zlomiti obstoječi sistem za vedno, to je mislečemu človeku jasno. Edini pravi izhod pa bi bila nevtralna uradniška vlada, v kateri pa bi smelo biti le polovica srbijanskih uradnikov. Toda prej se bo začelo podirati nebo nad nami, kakor da bi pri nas izpustili mogotci (jasli in korita iz rok.
Dr. Fran Stegenšek:
K reviziji „Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev'1.
(Nadaljevanje i
Da bi se dosegio primerno odstopnjevanje temeljne plače za službena mesta po njihovi važnosti, se da postopati bodisi tako, da se na skupni plačilni lestvici posamezna službena mesta uvrste v različne plačilne stopnje odnosno da temeljne plače, ki so z njimi spojene, začenjajo z različnimi plačilnimi stopnjami, ali pa tako, da se določi več samostojnih plačilnih lestvic z različno začetno plačo, v katere bi bila uvrščena posamezna službena mesta. Prva eventualiteta bi pa imela to 'hibo, da bi tudi nameščenec, ki mu ni 'bilb podeljeno nikako višje mesto, ki torej ni bil povišam, dosegel v okvirju te skupne plačilne lestvice — čeprav pozneje — iste prejemke, ki bi jih imel povišani nameščenec in da bi tega tekom časa eventuelno v plači dosegel Iz tega razloga se priporoča ustanoviti nekoliko plačilnih lestvic, po katerih bi bila razvrščena posamezna službena mesta po njihovi važnosti. Pri tem bi bilo nameščencu zajamčiti ugodnejše plačilno napredovanje
na eni strani — v gotovih mejah — z izdatnejšim odstopnjevanjem med posameznimi stopnjami višje lestvice, na drugi strani pa z višino končne plače.
Kar se tiče števila lestvic, bi se priporočalo znižati njihovo število napram sedanjemu številu činovnih razredov. Z razširitvijo časovnega napredovanja in z vštetjem Službene dobe so bile zmanjšane razlike med uradniki najnižjih činovnih razredov in ni zlasti tukaj mnogokrat posebne razlike, kar se tiče vrednote opravil, izvrševanih od teh uradnikov. Zato se da pri razvrstivi službenih mest po njihovi vrednoti in važnosti shajati z manjšim številom plačilnih lestvic.
Končno bi bilo še odstraniti vse, kar bi pravilno izvedbo načela primernega honoriranja po opravljenem delu in po predhodnji izobrazbi otežkočalo ali onemogočalo. To so pred vsem:
. a) Neenakosti, ki so nastale v okvirju sedanjega plačilnega sistema vsled nepravilnega in neenakomernega vrednotenja službenih opravil. Tu bi morala biti omogočena poprava i v primerih, kjer so bde do sedaj različne kategorije uvrščene v eno in isto plačilno skupino, čeprav se važnost in težavnost njihovih opravil bistveno razlikuje, kakor tudi v primerih, kjer so nasprotno ista opravila bila različno honorirana samo zato, ker so bila opravljana od nameščencev različnih kategorij.
b) Sistem alimentacijskih in draginjskih doklad, ki je privedel k pojavom, ki postavljajo s službenega stališča vse na glavo, kakor je primer, da je plača predstojnika urada v VIII. činovnem razredu ob gotovih predpogojih manjša kakor plača nastavljenca (služi-telja) istega urada s službeno dobo, ki je le za tri leta daljša. Alimentacijske in draginjske doklade tvorijo tudi po ureditvi, izvedeni z zakonom štev. 394-1922 zb. z. in n., posebno v nižjih činovnih razredih in pri nastavljen-cih in v višjih rodbinskih razredih neprimerno velik del celotnih prejemkov. Tako pri na-stavljencih z začetno plačo v IV. rodbinskem razredu (oženjeni z dvema otrokoma) 60 odstotkov, v VIII. rodbinskem razredu (oženjeni s šestimi otroci) 69 odstotkov, pri nastavljen-cih s končno plačo v IV. rodbinskem razredu 36 odstotkov, v VIII. rodbinskem razredu 48 odstotkov, pri uradnikih s plačo XI. činov-nega razreda 1. stopnje v IV. rodbinskem razredu 57 odstotkov, v Vlil. rodbinskem razredu 69 odstotkov, s plačami VII. činov-nega razreda 1. st. v IV. rodbinskem razredu 44 odstotkov, v VIII. čin. razredu 55 odstotkov, s plačami IV. čin. razreda 1. stopnja v
IV. rodbinskem razredu 21 odstotkov in v VIII. rodbinskem razredu 32 odstotkov celotnih prejemkov.
Bilo bi torej po možnosti ta sistem omejiti, toda tako, da bi ne nastalo nobeno znižanje celotnih prejemkov napram dosedanjim. Ako bi se sedanje plače mogle zvišati v istem sorazmerju, kakor so se poslabšale draginjske razmere, bi mogli alimentacijski prispevki načeloma odpasti. Ker p^ iz razlogov, navedenih spodaj pod.II, ni mogoče v enakem soramerju zvišati plač, je treba alimentacijski princip vsaj deloma pridržati, pri tem ga pa omejiti tam, kjer celotni službeni prejemek s primernim ozirom na način honoriranja zastopane funkcije ne zahteva posebne alimentacijske doklade.
V svnlio boljšega izvežbanja naraščaja je treba čakateljsko dobo primemo podaljšati; pri tem seveda bi bilo čakatelje primerno nagraditi.
S ('danji čakateljski roM nikakor niso zadostovali za takšno izvežbanje naraščaja, kakor je treba. Njihovo skrajšanje je nastalo samo zato, dia bi se doseglo boljše honoriranje nameščencev na začetku njihovega službovanja. V resnici traja pogosto čakateljsko razmerje dalje, dfo položitve strokovnega izpita, ter nastopa šele potem imenovanje z veljavnostjo za nazaj, ne da bi Ito imenovanje imelo pro praeterito vpliv na višino službenih prejemkov. Zato bo.vidiku službenega interesa bolj ustrezalo,, ako se določi primerno daljša čakateljska -doba, pri čemur se pa naj čaka tel ji tako honorirajo, kakor
Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d.
Tovarne: Beograd, Litija, Sv. Pavel pri Preboldu.
*
Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne Sifone iz naj-, boljšega ameriškega bombaža.
¥
Prodaja na veliko in malo pri tvrdki
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
ZAHTEVAJTE DOMAČE IZDELKE !
Anatole France:
Gospa v belem.
(Konec).
Toda gospod s črnimi zalizci je prihajal prav po gos torna. Nekega cine, ko mi je gospa v belem pripovedovala, da bo naročila zame iz Kitajskega modre ribice s trnkom, da jih bom lahko lovil, ga je služkinja naznanila in gospa ga je sprejela. Že način sam, kako sva se spogledala, ie bil jasen dokaz, da se nisva imela posebno rada. Gospa v belem mu je rekla, da je teta (mislila je gospo v črnem) šla nekaj nakupovat k »Dvema malikoma«. Videl sem malika na kaminu in nisem razumel, zakaj je radi njiju bilo treba oditi z doma, da bi kupil karkoli. Zdelo se mi je, da gospod ni prav nič užaloščen, ker je bila teta odsotna, in rekel je gospe v belem, da bi rad spregovoril z njo nekaj resnega. Vsedla se je koketno v svoj široki naslanjač in mu dala znamenje, naj prične. Toda on me je le gledal in zdelo se mi je, da je v zadregi.
—	»Prav ljubek je, mali dečko,« je končno izustil, pogladivši me po glavi, »ampak.. .<
—	»To je moj mali soprog,« je rekla gospa v belem.
—	»No, dobro!« je povzel gospod, »kaj ga ne bi mogli postati domov k materi? Kar vam moram povedati, razen vas ne sme slišati nihče drugi...«
Udala se je.
— »iDragec,« mi je rekla, »pojdi se igrat v jedilnico in me pridi nazaj, preden te ne pokličem. Pojdi dragec!«
Šel sem tja s težkim srcem. Res je bila prav čudovita ta jedilnica, to pa vsled podobe z uro, ki je predstavljala goro ob morju s cerkvijo pod modrim nebom. In kadar je ura bila, se je po sinjih valovih pozibavala ladja, lokomotiva s svojimi vozovi se je pričela pomikati iz predora in zrakoplov je splaval v zrak. Toda kadar je duša otožna, ji nobena stvar ne izvabi smehljaja. Sploh pa, podoba z uro je ostala nepremična. Izgleda, da so lokomotiva, ladja in zrakoplov od-! bajali samo vsako uro, in to traja dolgo, celo uro! Vsaj v tistih časih je bilo tako. Na srečo je prišla kuharica iskat neko stvar v jedilno omaro in videč me tako žalostnega, mi' je dala vkuhanega sadja, ki je omililo trpljenje mojega srca. Toda, ko sem vse pospravil, sem se znova pogreznil v bridkost, čeprav podoba _z uro še ni bila, sem s_i predstavljal, da so se že ure m ure nagromadile na mojo samoto. Za trenotek so mi iiz sosedanje sobe prihajali posamezni zvoki gospodovega glasu; milo je prosil gospo v belem, nato spet se je zdelo, da se srdi nanjo. To je bilo i čisto prav! Ampak, kaj ne bosta nikdar končala? j Tiščal sem svoj nos ob šipe v oknih, vlekel sem ; žimo iz stolov, vrtal s prstom po luknjah v papirnih tapetah, trgal sem resice zastora in kaj neki še vse! Dolgčas je strašanska stvar! Končno, ko že nisem mogel več zdržati, sem se brez ! šuma približaj vratom, vodečim v sobo z maH-
* koma, in dvignil roko, da sem dosegel kljuko. Dobro sem se zavedal, da delam nekaj brezobzirnega in napačnega, toda toaš ta zavest me je polnila celo z nekakšnim ponosom.
Odprl sem vrata In zagledal gospo v belem, stoječo in naslonjeno na kamin. Gospod, na kolenih pred njo, je stegoval roke, kot da jo hoče objeti. Bil je bolj rdeč nego Petelinji greben; oči so mu izstopile iz jamic. — Kako se le more kdo pokazti v takem stanju!
— »Nehajte gospod,« je rekla gospa v belem, ki je -bila bolj rožnata kot ponavadi in zelo razburjena ... »Nehajte, saj vendar pravite, da me ljubite; nehajte... in ne dopustite, da bi morala obžalovati...«
Videti je bilo, kot da se ga boji in da so njene moči pri kraiu.
On se je, opazivši mene, hitro- dvignil, in prepričan sem bil, da ga le prvi hip spreletela ntf-del sem, da so odrasli ljudje časih prav smešni, bi me oštela, kar sem pričakoval, me ie pritisnila k sebi in me imenovala svojega ljubčka.
Odnesla me je v naslanjač in dolgo tet na-tihoma plakala ob mojem licu. -Bila sva sama. Rekel sem ji, da jo potolažim, da je gospod s črnimi zalizd hudobnež in da bi se ii ne bilo treba žalostiti, če bi bila ostala sama z meno j, kakor 'i® bilo domenjeno. Toda, naj že bo kakor hoče, uvidel sem, da so odrasli ljudje včasih prav smešm.
Koma-j sva se umirila, ko ie obložena z zavojčki vstopila gospa v črnem.
Vprašala je. če je kdo prišel.
odgovarja njihovim službenim opravilom. Tuidi v dosedanji najnižji uradiniški skupini bo treba uvesti čakateljsko dobo, čeprav tamkaj do danes po večina faktično ni eksistirala. Prvotni razlog za to je bila okolnost, da se je skupina E izpopolnjevala iz vrst dalje služečih podčastnikov. Bili so pa to interesi vojaške uprave, kjer so bili dani pogoji za postavljanje certifikatistov za uradnike brez kakoršnekoli pripravljalne službe.
Pod) danimi pogoji bi pa ne bilo utemeljeno, da bi se batš pri tej kategoriji odstopilo od pripravljalne službe. Nikakor ni pravilno, da imajo uradniki skupin E, D in C, kakor je to danes, po prvih 11 letih službe enako napredovanje, uradnik skupine E celo boljše napredovanje, ker dobi takoj po za-čeftku službe prejemke XI. činovnega razre-dh, medtem kb dobi uradnik skupine D in C čaikateljske prejemke. Uradniki skupine E in D imajo enako napredovanje tekoim celih 20 let službe, uradnik skupine C prednjači pred uradnikom E v tej dobi samo za tri leta.
Nameščence, ki so uvrščeni v činovne razrede, bi bilo prevesti na nov plačilni sistem tako, da' bi bile odstranjene ali vsaj omejene neugodne posledice časovnega napredovanja, M se kažejo v tem, da so bili nameščenci povišani v višje činovne razrede, ki niso odgovarjali njihovim opravilom, samo zato, ker so dbsegli že s časovnim napredovanjem prejemke teh činovnih razredov.
II. S stališča držav, financ in nadzornega gospodarstva sta pri zgradbi novega sistema najvažnejša ta-le dva momenta:
1. da bi bilo določeno in neprekoračeno število mest, ki so neobhodno potrebna, za oskrbovanje nalog države In da bi bila izvedena primerna sistemizacija dotičnih službenih mest.
(Nadaljevanje sledi.)
Väinö Tanner.*
Osebno povsem verujem v veliko prihodnost zadrugarstva. V kolikor so bile zadruge
Väinö Tanner je mimistrski predsednik na Finskem. Socijalni demokrat. Po poklicu konzum-ski usl^žbonec; ravnatelj naj večjega finskega konzumnega društva. Te dni ie podaj demisijo kabineta radi spora glede carine.
IV avgustu vršeči se občni zbor Mednarodne zadružne izveze ga je izbral za svojega predsednika 'mesto Nizozemca Goedhardta. — Priobčene misli so iz .Taunerjevega članka v Int. Zadr. Bul-letinu XXL. št. 11.
ustanovljene po načelih rochdalsklh pionirjev, j je bil doslej njih zmagoviti napredek brez | primere. 'Posebno v sedanjem stoletju si je zagotovil zadružni pokret v vseh deželah stopnjujoč vpliv in je postal priznana sila. Je že vsega vpoštevanja vreden gospodarski činitelj, ki se ga ne more več ubiti. In ven-; dar je šele v razvojnem stadiju. Prepričan sem, da se mu bo vedno bolj in bolj posrečilo, izpodbiti tla zasebni, na zasebnem profitu j temelječi trgovini in jo istopnjetna nadomestiti s splošno koristnim gospodarstvom v prid vseh zadružnikov.
*
Zopet se kaže v znatni meri povsod pri pomembnih gospodarskih udejstvovanjih tendenca k Intemacijonalizmu. Na drugi strani pa je celo opaziti, da streme posamezna ljudstva za tem, da se čim bolj odtujijo od drugih in da interpretirajo veliko načelo samoodločbe, kakor da bi pomenilo: osloniti se erino na sebe samega. Razumeti bodo morali, da velika resnica »'Človek živi za človeka« ne velja le za posameznike, marveč
tudi za skupnost in splošnost.
*
Najpoprej gre za tem, da dbbi svetovna trgovina pravo smer in da nadomestimo konkurenčni boj z zadružnim gibajem, zato pa moramo dobiti polagoma v svoje roke vse trgovsko in industrijsko življenje sveta. Ideje ozkosrčnega nacijonalizma pa moramo pobijati z velikimi ideali bratstva in medsebojne odvisnosti ljudstev.
»Pod lipo.«
RAČUNSKI ZAKLJUČEK »ZVEZE«, za čas od 26. septembra 1927 do 31. decembra 1927.
Dohodki.
1. Prenos blagajniškega ostanka 'dne 25. septembra 1927 12.413.11 Din; 2. Članarina od 26. septembra do 31. decembra 1927 29.305 Din; 3. Izredni 'hodoki od 25. septembra do 3Üv decembra 1927 2.605.50 Din. — Skopaj 44.323.65 Din.
Izdatki.
1. Pisarniški stro-ški od 25. sept. do 31. decembra 1927 2.139.90 Din; 2. Najemnina od 26. sep. do 31. decembra 1927 516.— Din; 3. Honorar od 25. sept. do 31. decembra 1927 4.950.— Din; 4. Razni stroški 9.412.— Din; 5. Članarina Glavnemu Savezu 2.000,—; 6. Blagajniški ostanek 31. decembra 1927 25.306.71. - Skupaj 44.323.61 Din.
BLAGAJNIŠKO STANJE Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v v Ljubljani, dne 31. decembra 1927.
a) Dohodki 54.323.61 Din, b) Izdatki 29.016.90' Din, c) Ostanek 25.306.71 'Din. Denar jo hranjen: a) pri blagajniku 1.971.16 Din, Ib) vloga pri pošt. hranilnici v Ljubljani 13.335.56 Din, c) pri hranil-nem in posoj. konzorciju javn. namešč. v Ljubljani 10.000,— Din. Skupaj 25.306.71 Din.
— »Gospod Arnould se je zgasil,« je mirno odgovorila gospa v belem; »toda ostal je le za hip.«
Kar se tega tiče, sem natanko vedel, da je laž; toda dobri duh gospe v belem, ki mi je stal že nekaj trenotkov ob strani, mi je položil svoj nevidni prst ma usta.
Gospoda Arnoulda nisem videl več, in mojih ljubezenskih čuvstev do gospe v belem ni nihče več kalil; brez dvoma ie bil to tudi vzrok, zakaj sem nanjo čisto pozabil, še včeraj, to je po več nego tridesetih letih, nisem vedel, kaj je z njo.
Včeraj sem šel na ples ministra zunanjih zadev. Popolnoma se strinjam z lordom Palmer-stonom, ki je trdä, da bi življenje bilo še znosno, če ne bi bilo zabav. Moje vsakdanje delo me pretna-Pcnja niti mojih močit, niti moje razumnosti in posrečilo se mi je doseči, da sem se zanj začel celo zanimati. Uradni sprejemi me pa teže. Vedel sem, da bo dolgočasno in brez koristi, če grem na ministrov ples; vedel sem to in vendar sem šel tja, ker je človek po naravi tak, da pametno tnisli in nezmiselno ravna.
Komaj sem stopil v veliko dvorano, ko so javili poslanika... in njegovo soprogo. Večkrat sem že srečal poslanika, čigar fini obraz nosi Pečat naporov, ki jäh niso vseh povzročili diplomatski posli. Pravijo, da so njegova mlada leta Potekala zelo viharno in na njegov račun si v moških družbah pripovedujejo mnoge galantne ■dogodbice. Njegovo bivanje na Kitajskem pred tridesetimi leti je še osobito bogato na pustolovščinah, ki jih pri kavi, za zaprtimi durmi, radi
pripovedujejo. Njegova žena, ki je doslej nisem poznal, se mi je zdela, da ie prekoračila svoje petdeseto leto. Bila 'je vsa v črnem ; prekrasne čipke so divno ovijale ujemo prošlo lepoto, da si lahko še slutil njen odsev. Bil sem vesel, ko so me jej predstavili, kajti neskočno rad se raizgovarjam s priietinimi damami. Kramljala sva med* 1 zvokj gosli, ki so vabile mlade ženske na Ples, o tisočerih raznih stvareh in čisto slučajno mi je pričela pripovedovati o času, ko je stanovala v nekem starem poslopju na nabrežju Malaquais.
—	»Vi ste bib gospa v belem!« sem vskliknil.
—	»Res ja, gospod,« mi je rekla, »vedno sem se belo nosila.«
—	»A jaz, gospa, jaz sem bil vaš mali mo-žek.«
—»Kaj! gospod, vi ste sim tega sijajnega doktorja Noziereja? Zelo radi ste jedli 'kolačke. So vam še všeč? Driditc jih vendar pokusit k nam. Vsako soboto prirejamo malo intimno čajanko. Kako se ljudje spet najdejo!«
—	»'In gospa v črnem?«
—	»Dandanes sem iaz gospa v črnem. Moja uboga teta je umrla v letu vojne. V zadnjih časih svojega življenja je često govorila o vas.«
Medtem ko sva se tako razgovarjala, je nek gospod z brki in belimi zalizci spoštljivo pozdravil poslanikovo soprogo, z vso okorelo dražestjo ostarelega krasotca. Močno se mi je zdelo, da spoznam njegovo brado.
—	»Gospod Arnould,« mi je dejala, »star prijatelj.«
Vestnik.
Glavni Savez drž. nameščencev je pozval predstavnike vseh pokrajinskih Zvez na plenarno sejo upravnega odbora dne 28. in 29. t m. v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika o delovanju Glavnega Saveza za čas od 1. aprila 1927 dalje, o akciji glede predloga drž. proračuna za 1. 1928/29 ter zlasti o reviziji čin. zakona in uredbe o razvrstitvi. 2. Poročilo predsedni'štva o uredbi glede penzljskega zaklada. 3. Regulacija sodniških plač z ozirom na položaj ostalih uradnikov I. kategorije. 4. Stik Glavnega Saveza z organizacijami drž. nameščencev v Inozemstvu. (Mednarodna Zveza drž. uradnikov im uradniške organizacije v drugih državah). 5. Splošno stanje naših organizacij z ozirom ma iz-premembo Savezmega statuta in pristop novih strokovnih Udruženi v Glavni Savez. 6. Vprašanja in predlogi (med njimi zlasti predlog Zveze državnih nameščencev za Slovenijo glede ureditve pokojninskih prejemkov za tobačne delavce In delavke.) Slovenijo zastopata na plenarni seji načelnik Zveze drž. nameščencev za Slovenijo g. M. Paternoster in član odbora gosp. dr. Fr. Stegenšek.
Pozor! 20% boni. Državni nameščenci in upokojenci lahko plačajo davke od plač z 20% boni do 250 Din. Tako razglaša inšpektorat finančnega ministrstva. Podlrobnosti objasni finančna delegacija.
Prosvetni biro. Glavni Savez je na opozorilo Zveze glede delovanja tega prosvetnega biroa sporočili' sledeče:
U odgovor na Vaše pismo od 16. dec. 1927 povraćajući Vam prilog,, koji ste nam uz Vaše pismo dostavili, izveštavamo Vas da po našem mišljenju pitanje »Prosvetnog Biro-a« treba sada ostaviti u stanju u kome je. Vi ste vrlo dobro učinili, što ste Vaše članove obavestili, da se za potrebne intervencije ne obraćaju nikome drugome nego samo Glavnom Savezu, preko svoje rešpekt, organizacije odnosno preko toga Saveza.
1	u buduće u svakoj prilici obaveštavajte Vaše članove u istom smislu. Za preduzimanje nekih koraka protiv »Prosvetnog Biro-a« nema mogućnosti, jer se ie taj Biro zaista registrovao kod vlasti kao naročito posredničko preduzeće, i tako se je prijavio in za porezu. (Davke tudi plačuje! Kaj pa še hočeš .Fičafaj? Ur.)
VI. redni letni občni zbor »Dobrote«, obsmrt-nega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani se bo'vršil dne 4. marca 1928. ob pol 9. uri dopoldne v kurani dvorani direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2/IiI nastr. Ce bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje t. j. ob pol 10. uri občni zbor, kt- bo sklepčen meglede na število navzočih članov. Dnevni red. 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitve predsednika, odbora in pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Predlogi članov se morajo najkasneje 8 dni pred občnim zborom 'prijaviti odboru, ker se sicer o njih na občnem' zboru ne bo sklepalo. Odobr »Dobrote««, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev, v Ljubljani namerava na prihodnjem zboru, ki se bo vršil dne 4. marca 1928 ob pol 9. dopoldne na direkciji pošte in teleg, v Ljubljani, staviti tele predloge. 1. da se zviša mesečni cfasmrtni prispevek od sedanjih 4 Din na 5 Din (torej za eno četrtino), prispevek za otroke po
2	Din pa naj bi ostal nespremenjen; 2. da se zviša najvišji znesek obšmrtne podpore od sedanjih 3000 Din na 5000 Din (torej za dve tretjini) in za otroke od 1500 'Din na 2000 Din (t. j. za eno tretjino). Člani, ki so šele po 30. juniju 1927 pristopili k društvu, bi pridobili) pravico do te podpore šele po 5 letih članstva. 'Prej pa bi imeli pravico do takihle podpor: prvega pol leta nič, do enega leta 1500 Din (torej za otroke 760 Din), do dveh let 2000 Din (1000 Din), do treh let 2500 Din (1250 Din), do štirih let 3000 Din (1500 Din), do petih let 4000 Din (2000 Din), in po preteku petih let 5000 'Din (otroci 2000 Din); 3. da se pristopnine uvedejo takole: za otroke od 2 do 7 let: 10 Din, za otroke od 7 do 21 let: 20 Din, za odrasle do 30 let: 30 Din, do 35 let: 50 Din, do 40 let: 100 Din, do 45 let: 200 Din. Člani) »Dobrote«, ki bi so s temi 'predlogi ne strinjali ali ki bi imeli k njim kaj pripomniti, maj pošljejo svoje pripombe najkasneje 8 dni pred občnim zborom odboru -»Dobrote«, drugače se smatra, da so s predlogi zadovoljni. — Odbor.
»Politika« prinaša v svojih beležkah tudi sledeče: Izpit. V južni Srbiji ie bil uradnik, ki je kljub vsemu delu in poslu nekaj s pridnostjo nekaj s prijatelji stisnil vse izpite od H. razreda gimnazije do mature. Predstojniki so mu šli vsepo-
v sod na roko. V Beogradu pa je sedel v nekem ministrstvu uradnik, ki mu je manjkal 'le- zadnji diplomski izpit. Tekom časa je tudi tega napravil. Javil je svoj uspeli in iprosil, naj se mu to upošteva pri kategoriji in prejemkih1. Načelnik ga je raditega klical na odgovor, češ, kdo mu je dal dovoljenje za š-tudiranje in odkod je vzel čas.
Redukcija. V nekem državnem uradu je bil ukinjen oddelek. Mnogo se sicer ni delalo, ali delalo se je vendar. Po ukinitvi oddelka so os obje porazdelili v druge oddelke, le načelnik je ostal načelnik, ki ga niso mogli vtekniti nikamor. Toda , načelnik je še sedaj v službi, ne dela in vleče plačo in dnevnice za seje.
Okrožna skupina državnih iiameščencnv v Krškem ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 5. februarja 1928 ob 10. uri -dopoldne v sobi s reskoga poglavarja.
Za poplavljence. Oglasil se je velcugledni Ju- i g-oslovenski Llo-yd, ki je napisal v svoja številki 1. ! .z dne 3. jan. t. 1. ta-le apel na vlado: Prilikom j lanskoletnih poplav je udarila vlada brez zako- I ni tega -oslonca uradnike in upokojenec z davkom '
za poplavljence. Tedaj se je obljubljalo-, da je to začasen ukrep in da se bode ta davek skoroda ukinil. Toda glej, leto je že minilo, toda ta nezakoniti davek se še vedno pobira od -plač uradnikov in penzioni stav. Zelo bi nas zanimalo, piše »Trgovinski glasnik«, ako bi se objavilo: Koliko se je dosedaj nabralo tega denarja za poplavljence in v katere namene — gotovo je že precej milijonov — se je -porabil ta denar. Tako Narodna skupščina kakor Glavna kontrola bi morala zahtevati obračun za te milijone, ki jih plačujejo državni nameščenci za pomoč poplavi juncem. Hkrati naj vsaj sedanja vlada odredi in to takoj, da se ukine ta nezakoniti davek, ki ga morajo plačevati državni nameščenci, ljudje, -ki nimajo- niti toliko, da bi zamegli za silo životariti. (Mislimo, da dotlej, dokler ne bo ta ali oni poslanec, ki ga podpira močan klub, treščil energično po mizi, da bo odletel ministrski tintnik na tla, toliko časa je vse lamentiranje po časopisih samo brenčanje mušice v pajčimi. Ur.).
Taki so! Prijatelj našega lista nam piše: Ko sem rubriciral nabiralno polo, sem mislil: premalo
bo prostora, kajti vsakdo jo bo podpisal ali kot naročnik ali bo pa odrinil za tiskovni sklad. Tu v R. smo se kot vadniki prvi vpisali finančni uradniki za tiskovni sklad: — smo namreč že naroč-niki. Pa -sem se bridko zmotil; kajti še -podpisati se niso hoteli, da bi vedel, ali je pola cirkulirala pri vseh državnih nameščencih ali nc. Vsak ima svoje izgovore, za vsak letni čas -drugega. Danes plačuje dolgove, jutri rabi za obleko, za otroke, — niti enkrat na mesec se pa ne ojunači, da bi si pritrgal vsakdmevni eden ali dva četrt cvička! S parkirat ni m pritrganjem bi podprli svojo- organizacijo in sebe, — toda tega- ne. Ali mislite, da bo kdo drž. nameščencev za glavnih predpustnih veselic in maškerad ostal doma? Kaj še — celo -maskirani so prišli in ž njimi njih družine. Za vse je denar, samo za organizacijo ga ni. Žalostne razmere. Zato pa se nam tako slabo- godi in ni pomoči od nikoder, ker sami nočemo. Po nakaznici 5D Din. Vaš N. L. (Prijatelj, ali ne veš, da bode resnica v oči? Če te bodo prijeli, pa jim povej to, kar bi jim m.: -Revčki ste, da se -Bog usmili! Ur.) Ur.)
C. J. Hamann,
Ljubljana
Vam nudi naisoSidnejži vir nakupa periBa* opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
LJUBLJANA, Gradišče Številka 10.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
L Mikuš
Ljubljani!, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese	špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Kupujte
pri onih tvrdkah ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec ml K. Soss
Liubjana, Mestni trg 18. 19.
Tovarili t
Najboljše biago 1
Najnl je cene!
Tovariš, cel
Že stanovska zavednost ve eva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam
nudijo te ustanove večje ugodnosti In v čje koristi kot tuje. Ena Izmed takih ustanav je naša
Telefon štev. 2421.
jtabavl alna zadruga Državnih nameščencev v Cjubljani, Vodnikov trg štev. 5.
Čekovni račun 12,416
Ona nam nudi banaško m -ko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse apecerijaho tn kolonijalno blago najllneji- vrste po najnlžjlh cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših In najtrpežnejšlh čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejši sifon, platno In srajce za gospode po najnlžjlh cenah.
Drva in premoč vsak čas n» razpolago, Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadov Ijlti svoje člane je te zadruge naj višji cilj! Da je blizu tega ci ja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
Ustanovljena 1.1889
Telefon štev. 2.016
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Pre&ernova ulica
Uitanovljena 1.1889
Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
"1
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovan ju Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
f f
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Val v Ljubi jan'