SLOV^ENSlOrSTRAN
16. oktobar 1978 - Naše Novine - 9
IjO
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden

SLOVENSKA PRISOTNOST V ZDRUŽENIH DRŽA VIH AMERIKE
kar po domače».
Izčrpno poročilo Komisije za Etnične zadeve pod naslovom "PARTICIPATION" katerega smernic naj bi se oprijela vlada NSW-a, je delo desetih emigrantov /moških in žensk/ ki bo v marsičem dvignilo socialno pomoč emigrantom in jim vrnilo dostojanstvo, ki jim kot ljudem pripada. Mnog-okatere krivice, ki so se pred nedavnim dogajale izseljencem, bodo na osnovi predlogov v tej knjigi za vedno odpravljene. Zgodovinskega pomena, ne samo za izseljence, ampak za avstralske državljane na splošno, je dejstvo da smo vsi, ki se zanimamo za vladne zadeve, posebno etnične, povabljeni k sodelovanju z vlado.
V samem uvodu k poročilu, Premier Wran piše: Osnovna človeška pravica je, da se napram nobeni osebi, niti skupini ne sme postopati s predsodki, da nihče ne sme biti izključen iz sodelovanja v socialnem, gospodarskem in kulturnem življenju družbe, in da imajo vsi enako pravico do ugodnih priložnosti s katerimi družba razpolaga.
S samim tem se nam nudi prva ugodna prilika da se odzovemo vabilu, kot zgoraj rečeno, s predlogi in nasveti vladi v vseh zadevah, predvsem pa etničnih, ki so nam izseljencem pač najbolj pri srcu.
Oblika avstralske družbe ravno zdaj doživlja čase velikanskih sprememb v njenem socialnem ustroju in v sestavi prebivalstva. Izkazalo se je, da so te spremembe zalotile avstralski državni aparat popolnoma nepripravljen. Konzervativnim strankam so se pač izjalovile sanje, da se bodo priseljenci hočeš, nočeš, moraš, poang-ležili. Premier Wran se je sprijaznil s to resnico. Zavedajoč se, da dosedanji državni aparat NSW nikakor ne ustreza današnji družbi Avstralije, je pač moral povabiti k sodelovanju izseljence. Prvi sad, ki ga je to zbližanje "med državo in ljudstvom" rodilo, je PARTICIPATION Report, ki resno priporočuje to zbližanje v svrho sodelovanja.
Pod točko 25, na strani 17, čitamo sledeče: delavne moči naj bi se ustanovile iz članov raznih etničnih grup, ki naj bi ocenile vrednost svojih izkušenj in priporočil, ki se tičejo posebnih etničnih zadev.
Točka 26. Vlada naj bi storila vse potrebno, da privabi čim večji obseg ljudi, vkjučno ženske in mladino z etničnim ozadjem, ki naj bi s sodelovanjem doprinesli
svoj delež. PARTICIPATION Report, po naše "Poročilo o sodelovanju", bi ne uspelo če ne bi komisiji desetih članov, ki ga je sestavila, pomagali nešteti izve-dnici in tisti izseljenci, ki so na svoji koži okusili nedos-tatke, ki jih je vlada sama, zaradi nepripravljenosti na etnične zadeve povzročila.
Poročilo je orode, ki je potrebno ne samo naši državi, ampak ljudstvu cele Avstralije, da si ustvari boljšo in srečnejšo bodočnost. Poročilo je prizadevanje oseb, ki so mislili na današnje otroke - jutrašnje državljane, kateri so na povabilo komisije ustvarili večje število rizb, ki so vključene v Poročilo.
Dolžnost današnjih državljanov je, da grade boljšo bodočnost bodočim državljanom. Od vseh dolžnosti, ki si jih je ta komisija postavila za cilj, so mi najbolj pri srcu sledeče:
1.	Podpirati polno sodelovanje vseh Avstralcev v socialnem, gospodarskem in kulturnem življenju občinstva, da bi tako mogli enako deliti odgovornosti in se enako posluževati vseh ugodnih prilik.
2.	Vzpodbujati vsakega posameznika k pripravljenosti, da sprejme obogatenje in vzpodbudo, ki jo nudijo etnične skupine.
3.	Vzpodbujati vse državljane, da sprejmejo dejstvo, da im vsak človek pravico do različne kulture in istovetnosti.
Res velik blagoslov! Ne bo nam več treba skrivati našo dediščino na podstrešju spominov. Izgleda, da je to "Poročilo" res knjiga pravičnosti, ki nam jo bo prinesla bližnja bodočnost. In vse to samo v 1. poglavju
V drugem poglavju na strani 29 pa čitamo: načelo o napredovanju po sposobnosti v NSW vladi še ne velja dosledno. V tem oziru starost, oziroma leta službe, še vedno igrajo važno vlogo.
Kako strašno zastarelo in nepravično načelo. Koliko emigrantov še danes mora trpeti prezir s strani sodelavcev, če si dovolijo biti sposobnejši od Avstralcev.
Ogromno število sposobniz izseljencev se je moralo pokoriti temu krivičnemu, zastarelemu načelu, ki so si ga izmislili ozki, kratkovidni razumi, zaradi katerih je nič koliko izvanrednega človeškega talenta odšlo v prazen nič.
/Se nadaljuje/
Pavla Gruden
Da živijo Slovenci tudi v Ameriki to vsak otrok ve, da je mesto Cleveland v državi Ohio nekaka prestolnica Slovencev v ZDA tudi veste. Nič novega ne bom povedal, da je mesto Cleveland svoječasno imelo več slovenskih prebivalcev kot Ljubljana. Danes pravimo, da je v ZDA ali na kratko v Ameriki vedno manj Slovencev. To ne bo povsem držalo, Slovencev je vedno več, res pa je, da je vedno manj slovensko govorečih Slovencev. Asimilacije je seveda preko stoletij opravila svoje delo.
Vemo tudi, da smo Slovenci imeli v ameriki svoje slavne može, kot Karago, pisatelje kot so Louis Adamič, Karel Mauser in drugi. Vemo morda še tudi to, da so bili Slovenci tudi v ameriškem Kongresu senatorji; Blatnik, Lovše in drugi. Da so bili generali, slavni arhitekti, izumitelji, kapetani ladij, o tem vemo bore malo. Vemo tudi, da so bili dobro društveno organizirani, da imajo še danes svoje kulturne domove, svoje časopise, svoje cerkve itd. Marsikaj so imeli in marsikaj še imajo danes, vendar marsikaj gre že v pozabo.
Našel se je Slovenec, mož, ki si je zadal za svojo življensko nalogo, da slovensko prisotnost v ZDA znanstveno prouči in jo tudi predstavi amerikancem kot ostalemu svetu in dokaže doprinos Slovencev Ameriki in vsemu človeštvu. Ta mož se imenuje Edi Gobec. Je profesor na Kent univerzi in predava antropologijo /nauk o človeku/ in sociologijo. Že pred več kot četrt stoletjem je ustanovil institut, ki se po slovensko imenuje Slovenski Ameriški Inštitut ali po angleško Slo-venian Reserch Centre of America. Vodi ga omenjeni profesor, dr. Gobec. Res največ dela opravi sam, ima pa seveda veliko sodelavcev in to: nad 60 rednih sodelavcev in več sto priložnostnih pomočnikov, po številnih državah sveta, poleg tega nad 30 uglednih zaupnikov, nad 60 predstavnikov vodilnih slovenskih organizacij, nad 50 častnih članov, /med njimi je bil pokojni ameriški podpresednik Hu-mphery/, mednarodni posvetovalni odbor strokovnjakov in več sto rednih in podpornih članov.
Njihova naloga je, da vso bogato dediščino, ki so ji Slovenci, tako posamezniki kot organizacije in kot celota doprinesli Ameriki in družbi, obdelajo na znanstveni način in obelodanijo. Gredo celo dalje, podatke zbirajo tudi od Slovencev iz vseh držav sveta. Kajti poleg omenjenih mož, imamo dolgo vrsto pomembnih ljudi v naši slovenski izseljenski zgodovini in ni, da bi jih zapostavljali, kot se rado dogaja. Tako se je našla celo v samem Clevelandu oseba, "strokovnjak", ki piše zgodovino slovenskih izseljencev v ZDA, šarlatan, ki trdi, da so bili Slovenci do druge svetovne vojne sami revni delavci ali trditev, da je bilo leta 1940 v vsej Ameriki le 76 tisoč Slovencev. Približno to šte-
vilo je bilo včlanjeno samo v Slovenski Narodni Podporni Jednoti.
Profesor Gobec sam o svojem delu, ki ga še zdaleč ni končal pravi tako: "Še vedno z vsem srcem verujem, da je vkljub nekaj izjemam naš narod zdrav in dober in nam zanj ne sme biti nobena žrtev prevelika. Vkljub cenzorjem in polenom, ki so nam jih metali pod noge, smo slovenski doprinos temeljito raziskali in dokumentirali in ga tako lahko tudi ob 200-letnici ZDA preprečljivo predstavili Slovencem in domorodcem. Vkljub vsem težavam, ki napore in solidarnost vseh idealnih sodelavcev le piem-enitijo, bomo z veseljem, pogumom in ljubeznijo delali dalje in upam, uresničili vsaj svoje najvažnejše načrte. In ko se poslovimo, bo ostala za nami poleg publikacij tudi najbogatejša sodobna zbirka o slovenskem doprinosu meriki in svetu in bogatila slovensko zgodovino in slovenski ugled še čez stoletja, ko se bomo mi vsi že zdavnaj odpočili od dela in polen."
V naslednji številki bomo poročali o uspehih in delu Slovensko-ameriškega inštituta.
L.K.
"LISTA ZA TRST" - PROTI TRSTU
Trst je v zadnjem času ponovno v odbobju protislovenske in protijugoslovan-ske kampanje, v dobi van-dalskega razgrajanja in terorističnih napadov. Začelo se je v dobi, ko je zasedel tržaški županski stol novi župan Manilo Cecovini. Na Trgu Unita se je razvila fašistična, iredentistična demonstracija, kjer so s psovkami in pretnjami razgrajali po trgu in mestu. Sledili so besni napadi na sedeže slovenskih organizacij, po ulicah so naslednje dni razbi-vali avtomobile, kateri so imeli oznako YU in rezali gume na avtomobilih jugoslovanskih turistov.
V Bazovici so te dni ponovno oskrunili spomenik štirim mladim slovenskim fantom, ki so jih pred 38 let ustrelili fašisti. Tokrat so fašisti z dletom izdolbili imena vseh štirih mladih žrtev in nato zažgali vence, ki so jih položili ob obletnici us-trelitve. Ta dogodek je ponoven dokaz o naraščanju protislovenske in protijugos-lovanske mržnje med tržaškimi nacionalističnimi krogi: v tednu dni so fašisti že razbili šipe na sedežu slove-
PREDSTAVNIKI SLOVENSKEGA DUHOVNIŠKEGA DRUŠTVA PRI RIBIČIČU
LJUBLJANA-Predsednik sir ovenske republiške konference socialistične zveze delovnih ljudi Mitja Ribičič je pred bližnjim desetim letnim občnim zborom Slovenskega duhovniškega društva sprejel vodilne predstavnike te stanovske organizacije ter se z njimi pogovarjal o pomenu in vlogi društva v tem tenutku razvoja socialistične samoupravne družbe. Med predstavniki Slovenskega duhovniškega društva so bili Jože Gregorič, Miško Jerič, Roman Kavčič, Janez Kok-alj, Jože Petrič in dr. Franc Plemenitaš, med predstavniki družbenopolitičnega življenja pa Milan Kučan, Be-no Zupančič in Tone Fajf-ar.
TAKMOVANJE GOZDARJEV JUGOSLAVIJE
NOVO MESTO-Te dni so se v Novem mestu pomerile v tekmovanju veščin gozdnih sekačev reprezentance vseh republik in obeh pokrajin Jugoslavije.
Med 48 posamezniki so vsa tri prva mesta zasedli reprezentantje Slovenije Silvo Podobnik, Soško GG Tolmin, Stanko Voler, GG Nazarje in Štefan Kobal, Soško GG Tolmin. Med ekipami je prva Slovenija, druga Hrvaška in tretja Vojvodina.
RADGONSKI ŠAMPANJEC
V Gornji Radgoni "kuhajo" enega najboljših, če na sploh najboljši šampanjec -po originalni francoski rec-epturi - ze od 1845. leta. Vsako leto napolnijo okro-
glih 80 tisoč steklenic, v katerih potem po tri leta "vre" ta žlahtna kapljica, ki prihaja kot dozorela na trg v suhem in polsladkem stanju, kakor pravijo strokovno - in kakor je črno na belem natisnjeno na razkošnih nalepkah. Kako in koliko ur zares zori šampanjec, ki ga goje v kleteh kmetijskega kombinata v Gornji Radgoni, do dneva natančno ni znano, pač pa se ve stojalih, da ga od časa do časa previdno pretresejo, da se "otrese" droži, ki jih ob pravem času odlijejo, da morajo steklenice stati na vratu ipd.
Radgonski šampanjec je med vinopivskimi sladokusci na povsem enakovrednem glasu kot tisti originalni iz francoske vinorodne pokrajine Champagne, če ni še bolj cenjen.
WESTINGHOUSE ZAMUJA V KRŠKEM
KRŠKO-Minule dni je obiskal Jugoslavijo predsednik firme Westinghouse g. Gor-don Hurlbert. Pogovarjal se je s predstavniki NE Krško ter s predstavniki slovenskega in hrvaškega elektrogospodarstva.
Namen obiska je oceniti stanje pri gradnji NE Krško in izvajanje pogodbenih odnosov, prav gotovo pa bo zajeto tudi vprašanje nastalih zamud in stroškov, povzročenih z zamudami. Znano je, da sta elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvatske z ameriško firmo West-inghouse podpisali v letu 1974. pogodbo, po kateri bi morala prva jugoslovanska jedrska elektrarna pričeti z obratovanjem aprila 1979.
Zaradi kasnitev v dobavi ameriške opreme danes lahko z gotovostjo trdimo, da ta rok ni več uresničljiv. Na podlagi stanja del in kasnit-ve opreme je mogoče sklepati, da znaša zamuda že več kot leto dni. Po obisku visokega funkcionarja renom-irane firme Westinghouse v Jugoslaviji pričakujejo, da bo le-ta vložil vse napore, da zamude zmanjšajo.
nske kulturno-gospodarske zveze, nacionalisti so na seji krajevnih svetovalcev izžviž-gali Slovenko, ki je zahtevala tolmača. To je izzvalo val ogorčenja in protestov, ne samo Slovencev, nego tudi rugih številnih italjans-kih antifašističnih, demokratskih organizacij, strank, ustanov kot posameznikov. Župan Cecovini je sicer izrazil sožalje in dejal, da bodo spomenik v Bazovici obnovili na občinske stroške. A Slovenci iz Trsta in Krasa to z gnusom odklanjajo. Kajti Cecovini je če-sto sam pokazal osebni šovinizem, pokazal svojo mrž-njo in revanž, kar je spor--žilo plaz vandalizma in dalo povod, da so prišli v ofenzivo.
Zakaj se to dogaja ravno sedaj v začetku jeseni?
V Osimu blizu Ancone je bil 10. novembra leta 1975. podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Z Os-imskim sporazumom je ko-nčnoveljavno proglašena meja pri Trstu, Kopru in Bujah, ter so rešena i druga vprašanja. Osnovana je svobodna industrijska zona v zaledu Trsta, deloma na našem in deloma na italijanskem ozemlju. Ta zadnji sporazumom je končnoveljav-no proglašena meja pri Trstu, Kopru in Bujah, ter so rešena i druga vprašanja. Osnovana je svobodna industrijska zona v zaledu Trsta, deloma na našem in deloma na italjanskem ozemlju. Ta zadnji sporazum je bil namenjen predvsem, da se ozdravi dolgotrajna gospodarska kriza mesta Trsta. Vendar za mnoge ired-entist in fašiste je ta sporazum je bil namenjen predvsem, da se ozdravi dolgotrajna gospodarska kriza mesta Trsta. Vendar za mnoge iredentiste in fašiste je ta sporazum izgovor za nepri-znavanje Osimskega sporazuma, a pravi motiv kampanje je, da oni ne priznavajo mej.
Koncem junija t.l. so bile v Trstu občinske volitve, poleg vseh mogočih političnih strank, je nastopila skupina intelektualcev pod imenom "Lista za Trst". Dobili so na volitvah 27.4 odstotkov glasov. Tako se dobili od 60-ih odborniških mest 18. Kot druga najmočnejša stranka so bili demokris-tjani, nato komunisti itd., ker se emokristjani niso hoteli sporazumeti s komunisti in ker nobena druga kombinacija ni bila možna in ni uspela je "Lista za Trst" dobila oblast in nosilec liste dr. Cecovini je postal župan. Tako je v vodstvo mesta Trsta prišel tudi voda neofašistične stranke "Mov-imento Sociale Italiano" /MSI/ Giorgo Almirante, ta novi "duče" je član parlamenta v Rimu. Ta vprega Cecovini-Almirante je več kot slučajna, to nam mnogo stvari pojasni in kam bosta zavozila in po kateri poti bosta vozila, je več kot vsakemu jasno.
Ne verjamemo pa, da bo velika večina tržaških Italijanov dolgo trpela nevarno stanje v katero je "Lista za Trst" pripeljala mesto Trst. V nevarnosti niso samo živ-ljenske koristi tega mesta, nego tudi koristi vse Italije.
L.K.
UREDNIKU NAŠIH NOVINA
Hvala što ste štampali moje pismo. Iz Vaših izveštaja saznajem da je u Australiju stigla delegacija Matice Ise-ljenika Bosne i Hercegovine, kao i predstavnik radio Sarajeva. Sebi ču dozvoliti slobodu da vam predložim da im postavite nekoliko pitanja, koje bi svaki novinar i radio reporter postavio, a posebno svaki Srbin koji živi na Teritoriji Bosne i Hercegovine. Nišam nacionalista /iako postoji i te koliko razloga da mi svi Srbi budemo/, nišam politi-čar nego običan - prosečni Srbin iz Bosne, Srbije, Dalmacije ili neke druge "pokrajine" /naravno srpske/ koji je stvarao Jugoslaviju dok ste vi gospodo moja još bili u pelenama, koji još uvek voli tu Jugoslaviju za koju su mi i otac i deda pali na Solunskom frontu. Neka im je večna slava, jer su se borili za slobodu koju gve nacije i takozvane nacionalnosti uživaju, a Srbi nažalost najmanje. Pre nego što postavim nekoliko važnih pitanja želeo bih da upi-tam zašto dozvoljavate da Makedonci na stranicama Vašeg lista i talasima 2EA falsifikuju i izmišljaju istor-iju? Za koju godinu biče makedonski proboj Soluns-kog fronta!
Prema statistici /zvaničn-oj/ u Bosni i Hercegovini
ima oko 40% Srba, toliko isto odprilike Muslimana i nešto ispod 20% Hrvata i ostalih takozvanih nacionalnosti. Pitanje: Kakva je ul-oga Matice Bosne i Hercegovine u objedinjavanju ove tri grupe i kakav je uspeh do sada? Kakva je saradnja Matice Bosne i Hercegovine sa ostalim Maticama naroči-to-sa srpskom s obzirom da je 40% Srba?
Pitanje: Interesuje nas kako ste uspostavili nacionalni bilans u društvenom vodstvu republike? Čuje se da postoji i svesan ključ po kome se proporcionalno ra-spodeljuju upravna mesta po tom ključu. Da li je taj ključ uvek ravnopravno zas-tupljen u proporciji 2:2:1?
Govori se o ravnopravnos-ti i jednakosti naroda i narodnosti u Bosni i Hercegovini, bratstvu i jedinstvu istih. Pitanje: čitaoci su za-brinuti da cirilica nema te ravnopravnosti. Saznali smo da je OSLOBODENJE poč-etkom ove godine uvelo či-rilicu. Prelistavajuči izdanja Oslobodenja ne vidimo da je cirilica ravnopravno zast-upljena, nego SAMO VRLO SIMBOLIČNO. U nekim izdanjima jedva da dost-iže 10% štampanog prostora, a što je najglavnije i za osudu uvek sve najvažnije vesti na prvih nekoliko stranica su UVEK štampane
MONTENEGRO
TAXI TRUCK
PREVOZIMO SVE VRSTE NAMEŠTAJA U SVIM PREDELIMA MELBURNA
7 DANA NEDEUNO
Tel. 391-8654 U SVAKO DOBA
Vlasnik SLAVKO BARAČ
Tel. A.H.
314-2773
PUTNICKA #«»11
1 TJ agencija
/V t^JT
^ei 3**40
I YflRRAVILLE REAL ESTATE I ,
REAL ESTATE AND INSURANCE AGENTS
50 ANDERSON STREET, YARRAVILLE, 3013
Za sva putovanja, kupo -prodaju i osiguranje pozov-ite VIDIČA Tel. 689-5973
Iatinicom. Pogiedajte Naše Novine, mi smo otišli mnogo dalje u ravnopravnosti cirilice nego uredništvo Oslobodenja. Da li smatrate da bi se u duhu ravnopravnosti i jednakosti ta anomalija trebala da ispravi što pre? I tu ključ jednakosti treba primeniti /ukoliko nije samo mrtvo slovo na papiru/. I nedeljni list SVIJET a na-ročito mesečnik naših iselje-nika NAŠ SVIJET koje izdaje vaša Matica treba se štampati u proporciji 50%-50%. Živela jednakost. Zar ne mislite da je cirilica sr-pska /i jugoslovenska/ nacionalna i kulturna tekovina, i kao takva treba se POŠ-TOVATI i dalje GAJITI. Od toga ne treba da odstu-pa ni Sarajevska televizija. Zašto je od 1940 pa na ovamo forsiran "brejn voš-ing" u pogledu latinice? Se-čam se da je pre Prvog i Drugog svetskog rata cirilica bila ravnopravna. Zašto nije sada? Zašto se državni formurali ne štampaju kao i pre rata u isto vreme u oba pisma jedno ispod drugog? Nemojte se braniti radi tro-škova štampanja jer to bi bila samo kap vode u moru prema štamparskim troško-vima nebrojenih jezika nacionalnosti u Jugoslaviji.
Pitanje: Vidimo iz Jugosl-ovenske štampe da se versko pitanje muslimana i katolika rešilo. Oboje su več dobili teološke fakultete. O pravoslavnom teološkom fakulteta ni pomena i pored najstarije tradicije. Medu svetom vlada mišljenja da iza muslimana stoje PETR-ODOLAR, a iza katolika VATIKAN. Ko stoji iza pravoslavne crkve u Bosni i Hercegovini? Zašto se i tu ne primeni ključ jedinstva i RAVNOPRAVNOSTI?
Primečena je činjenica da od kako je stvorena Muslimanska bratska zajednica /versko-nacionalna organizacija; srečna okolnost musliman nacionalista ne mora da dokazuje da je musliman vernik/ da Srbi iz Bosne i Hercegovine više se orjenti-šu prema srpskim a Hrvati prema Hrvatskim udruženj-ima, koja hvala Bogu niču kao pečurke svaki čas. Mnogima nije jasno zašto je religiozno ime dato narodi-ma muslimanske vere? Da li je to bio politički potez, ili pritisak arapskog sveta /pe-trodolara/,. ili i jedno i drugo?
Nadam se da predstavnici neče imati ništa protiv da odgovore na ova pitanja, ukoliko VI gospodo imate hrabrosti da ih pitate?!
Davno obečano povečanje čiriličnog teksta u g. Samar-dičevoj izjavi na prvoj stranici jednog od njegovih prvih izdanja, još nije ispu-njeno. Možda direktiva?
Ovo moje mišljenje i iz-laganje dele mal te ne svi Srbi, i oni koji čute. Sa ovakvim ili tome sličnim intervjuom Vaš i Naš list dobili bi zaista veliki ugled medu Srbima i Jugosloven-ima.
Kralj Aleksandar umiruči reče: čuvajte mi Jugoslaviju /niko ne piše da je on njen otac i tvorac/ a ja vam kažem negujte i čuvajte srp-sku kulturu, jezik i čirilicu. Koliko se naroda sveta može time ponositi?
Vukašin Popovič,
STANMORE
Gospodine Popovič,
Vaše pismo, kao što vidite objavljujemo u celosti, jer verujemo i poštujemo tude mišljenje, specijalno ako je iskreno i bez vredanja iz-neseno i potpisano.
Naša redakcija je još pre Vašeg pisma napravila ara-nžman da održi konferenci-ju za štampu sa predsta-vnicima Matice Iseljenika BiH, i več u ovom broju započinjemo sa serijom ko-mpletnog intervjua koji smo sa njima održali. Ako redovno pratite naš list ¡mačete mogučnosti da vidite i naša pitanja i odgovore, koji če Vas, nadamo se, zadovoljiti.
Što se tiče cirilice u našem listu, i sami ste primetili da se trudimo što je više mo-guče da održimo ravnotežu, medutim, kada nam za kratko vreme stigne iz SAD specijalni kompjuter sa či-riličnim siovima, nadamo se da če čitaoci biti zadovoljni.
I na kraju bih želeo da Vas podestim da su "Naše Novine" od pre nekoliko brojeva isključivo vlasništvo porodice Gavrilovič u Aust-raliji, koja ume da ceni i uživa u jednom demokrats-kom uredenju kakvo je ovo ovde gde sada svi živimo. Mi smo prilično samostalna porodica, koja poštuje tude mišljenje, ali ima i svoje sopstveno. Vaša opaska o "DIREKTIVI" nije bila na mestu, jer sam duboko ub-eden da ču kao i do sada uspeti da očuvam svoj integritet i ne primam ničije ideje, ukoliko nisu identične sa mojim.
Spoštovanjem V. GAVRILOVIČ
SILJAN ŠTRKOT -po narodna prikazna-

Vistina e ili ne?-Prijateli ne ve lažam.-Ne opširno, no, na kratko Prikaznička če vi kažam.
...selo Konjari, prilepsko ...
Živeel so svoja žena Pametna i mlada ete ... S'roditelski-topli griži I so svoe malo dete ...
Djabe sovet roditelski ... Siljan šakal da e len,-Neposlušen-ete sega, Što napravil eden den:
Magebsana voda Siljan Zel vo edno šeše taka ... Od Štrk-Čovek i obratno Da se preprava toj šakal.
Dve godini samo skital-Go pratele mečti vreli; Najposle, se vratil srečen Pri svoite roditeli.
Za svoite: žena, dete Toj postanal svesen čovek So zaborav-za sudbata što go terala za do vek.
... Ete sega-presudete Dali životot e srečen: Oddelen od tat ko, majka I od žena i od dete?! ...
Aco Siljanovski Melbourne, Vic.
OBALE ŽIVOTA MOGA
Na obale života moga
k'o o hrid usred plavetnila mora
sve nedače biju,
i uvijek jedan malen dio
te obale nježne i snene
nestaje u vrtlogu života
i ostaju; grube, ogoljele,
nošene nemirom života
što eto sudbom zadesi mene.
Tek ponekad kad noč se spusti
k'o oseka ...
nestaju u noči
i tek pred jutro
nekog novog dana
postajem svjesna
da natrag če doči.
Katarajn-Capari Štefica Melbourne
ČAS UMIRANJA
Dali se može mrijeti bez suze u oku? bez uzdaha na prošlost ne poželjet nešto što ti je nekda zadavalo boli il radost dali možeš mrijeti bez i jedne želje? Zar ni tugu za voljenim, ne zaželit opet na času tvoga umiranja zar ni jednu izblijedjelu želju ne poželjet il sastavit lica neka davno razdvojena.
Do danas si molio da dode taj dan
Ivog rastanka od svijeta i ovdašnjih patnji
a kada dode taj dan, trenutak prašlanja i plača
zar nepoželjih opet dan radosti i tuge.
Ispijaš poslednju čašu vazduha
a na dnu ostavljaš još tračak nade
da če još par sati potrajati praštanje
i da češ možda živjeti još koji jecaj i plač.
Več se sad kaješ što si molio
taj dan što dode da te odnese
i uzdižeš ruke k nebu i Bogu, i moliš u sebi,
"O ... daj da živim."
Gledaš uplakana lica puna žaljenja za tobom i u tvom oku zavrtje se suza zamuti ti pogled i poslednju sliku svjeta jednu u sebi "O ... daj da živim." Poslednji uzdisaj oduze ti dah mlahavo klonuše ruke pune želja sklopiše ti oči, krste se i naglas zakukaše! "Oh ... htjedoh još živjeti".
S. Bernhardt
PAUK -PRIJATELJ MOJ-
U meni prodiru prvi pramenovi mraka, osvajaj uči uglove čelije moje. Tamo gde prijatelj moj pauk,
nezahvalni posao radi. Metlom, plete mreže ili doteruje stare. I poput njegove u uglu, čudesna mreža snova mojih se plete, mreža koja svoj kraj očekuje. Ja pišem stihove ove doterujuči ih kao dželat konopce svoje, stihove što neumitno napolje idu, kao iz oka nevinog suza. I na danu poslednjem kad mi se konopac oko vrata stavi, pauk če taj pratilac verni doči da mi društvo pravi.
Dragan Stojanovič