:------—^?5¥5^^^)lOlOlOIOIo?r
Q2o:o:o:oi^--------------
^5
C3LR51L0 510Vm^KKR
dellrvstvtv-
Štev. 38. ^ <aa sd, V LJUBLJANI, dne 23. avgusta 1907. s* sa sa Leto II.
liafaai ■ ■■ II«
BDI Bi
■ ■ n v ■ ii ohnnn ] n »dbk»non0 -i o m mm i
Izhaja vsak «- petek. •»
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. -»
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3'— poluletna . , „ 1'50 četrtletna . .	075
Posam. Stev. „ 040
Žena, rodbina in zakon po soc.-demokraškem programu.
(Konec.)
Niso pa vsi socialni demokratje v teni oziru enakih misli. Na mednarodnem delavskem kongresu v Bruslju leta 1891. je voditelj belgijske socialne demokracije V a 11 d e r v e 1- ne urne otroka pestovati in brisati, ki se ne zna d e izjavil, da je on pač za enakopravnost žena, nobenega 'gumba prišiti Urx
inmi kuhinjami na par in skupnimi »pitalnica-rni«. Današnje človeštvo sploh ne ljubi kasarn, ampak vsak si želi svojo hišico, kjer se ločen od drugih in nemoten posveti gospodinjstvu in domačiji. Če se izvede socialistična država, se b0 — tako pravi Fischer — ravno nasprotno zgodilo, kar trdita Bebel in Kautsky: Ko bodo moški dobili dvakrat ali trikrat večjo plačo, ženske sploh ne bodo hotele več v tovarno in ne bodo silile vanjo, ampak se bodo še bolj kot sedaj posvetile svojemu domu!
'['oda s Fischerjem niso zadovoljne social-no-demokraške sodruginje, ki so sploh še enkrat tako zagrizene kakor moški. Sodruginja A d a m s - L e h m a 11 n se je takoj v istem letniku »Soz. Monatshefte« oglasila proti Fischerju. Ona pravi: Me žene pričakujemo ravno^od socializma, da nas reši našega suženjstva. Žena hoče vun iz kroga svoje domačije, vun v svet! Ona se hoče udejstvovati na vseh poljih kakor moški. Kako pa naj se doseže rešitev ženske od njenega suženjstva? S tem — piše bojevita sodruginja — da bo moral mož prevzeti lep del domačega dela. Nerodni mož, ki ne zna pospravljati svoje pisalne mize sam, ki
da pa je prva dolžnost žene, biti hiši gospodinja. Nato so ga pa nemški sodrugi tako napadli in obdelavah, da je še isti dan moral izjaviti, da se 011 glede na žensko vprašanje strinja z vsemi sodrugi. V najnovejšem času pa je proti pretiranim zahtevam sodrugov jako odločno nastopil socialni demokrat F i s c h e r, ki sploh svojim bratcem pove marsikatero bridko resnico. Oglejmo si njegova tozadevna izvajanja v »Sozialistische Monatshefte« I., 1905. On piše nekako tako-le: Ženske ni moč iztrgati iz doma gospodinjstvu. Devet desetin žena je tako priklenjenih na domače ognjišče, da se nikoli ne bodo dale zapreti v skupne kasarne, jedilnice, perilnice itd. Žena ljubi svoj dom ravno tako goreče, kakor svojega moža in svoje otroke. Nikoli se žena ne bo sprijaznila s skup-
se bo odslej moral vsega tega naučiti. Kuhal bo juho in šel na trg nakupovat. Seveda bodo domača dela v bodoči socialistični državi lažja in preprostejša kot sedanja. Ne bo več toliko pohištva, peči in svetilk in preprog. Vse bo oskrbovala centrala za kurjavo, razsvetljavo, vodovodne naprave, linolej, perilo itd. Kako bodi stanovanje opravljeno, o teni posameznik ne bo imel odločevati. (To bo lepa svoboda! Tudi dela bo v bodoči socialno-demokraški državi presneto veliko — koliko delavcev bo potreba v teh centralnih napravah! In pri tem sanjari stari Bebel, da bo v bodoči socialistični državi delavni čas trajal povprek samo tri ure!) Tudi za obleko v bodoči državi ne bo treba skrbeti — vse bo proizvajala komunalna manufaktura. Prat bodo morale žene nosit v komunalno pralnico, katero bo vo-
dil »komunalni pralni odsek«. Jedlo se bo seveda tudi v »komunalni jedilnici«. Način pripravljanja jedi. jedilni čas in razdelitev poslov v kuhinji na posamezne obitelji bo urejeval in določil »komunalni jedilni odbor«. Družinskega življenja potem seveda ne bo nobenega. V istem letniku »Soz. Monatshefte« razpravlja o tem vprašanju tudi sodruginja Oda O 1 b e r g. Tudi ona ni zadovljna s Fischerjem. Na strani 304. piše sodruginja, da bo v socialistični državi bodočnosti dom tako pripravno urejen z vsemi mogočimi stroji, da bo žena rabila za pospravljanje hiše samo pol ure na dan. Seveda bo tudi mož moral za delo prijeti in celo posteljo pospraviti.
Sodruginje imajo s svojega socialno-demo-kraškega stališča popolnoma prav, ako oporekajo Fischerju. V socialistični državi ženska sploh ne bo mogla več gospodinjiti v lastni hiši, tudi pol ure na dan ne. Kajti socialistična žena bo morala ravnotoliko in ravnotako delati v skupnih delavnicah in zadrugah kakor mož. Kajti le na ta način bo enakopravna z možem in bo mogla z njim gospodarsko konkurirati. Zato je čisto dosledno, ako hočejo socialni demokrati otroke iztrgati materinemu naročju in jih vzgajati v skupnih zavodih ter odstraniti domače gospodinjstvo. Ako Fischer po pravici pravi, da vse to ne bo mogoče in da je to čisto piotinaravno, potem je zatajil svoj socialno-demokraški program.
Seveda socialni demokrati se izgovarjajo, da bo v bodoči socialistični državi delavni čas trajal samo tri, kvečjemu pet ur na dan. Toda to so same flavze in sanjarije. Le poglejmo! Leta 1904. na primer je bilo v Nemčiji na 1101-malnotirnih železnicah 579.655 uradnikov in uslužbencev, na pošti pa 261.985. Če k temu prištejemo še uslužbence cestnih železnic in parnikov, dobimo najmanj poldrug milijon delavstva. Danes morajo ti ljudje povprečno na dan delati 12 ur. Ako bodo v socialistični državi delali samo po pet ur na dan, bo^ vsak promet absolutno nemogoč, ali pa bi se število
Ivo Česnik.
Cunjar.
Cunjar Jernej je lezel počasi iz vasi. A danes ni nesel cunj in kosti kakor takrat, ko je bil še trden in krepak kot hrast v dobravi. Takrat še ni bil hrbet upognjen in sključen pod težo let in lasje niso bili sivi in lice ni bilo razdano. Zdaj je prišlo to kot slaba letina ali hud naliv po hudi soparici. Danes je nesel beraško malho čez ramo in žalost se mu je brala na obrazu.	.
Burja je brila 111 debele snežinke so padale izpod neba. Završalo je preko vrhov in stresli so se stoletni hrasti, škripale so veje in otožna melodija je šla preko narave.
Jerneju je bilo težko v duši. Zeblo ga je v noge tanko suknjico je imel tesno zapeto, levo roko je tiščal v žepu, z desno se je opiral ob Palico. Staro kučmo je imel potisnjeno prav na obraz, da je molel izpod nje le dolgi, spicasti nos in Sjva brada.
Spomnil se je Jernej berača, ki je prišel v taki zimi k njemu bos in napol nag. Sedel je čd °£njišče in se grel. In lačen je bil. Jernejeva zena Barba mu je dala skledo zelja. Pojedel ga je kot bi udaril po snopu pšenice. Noge so mu otekle in štirinajst dni je trpel grozne bolečine.
A nihče ni čul iz njegovih ust tožbe. Molil je in čakal,.kedaj mu‘Dos poti Kristus 'pošlje zdravje ali smrt. In poslal mu je smrt.
Mislil si je Jernej:
»Glej, zdaj sem pa sam tak berač in burja se igra z menoj kot z lojnico turščice, ki jo postavi kmet jeseni na njivi.«
Privihral je burja in prinesla velik omet snega, pihala je Jerneju okrog ust in metala snežinke med redke kocine na bradi.
Dobro uro je bilo še do doma, 011 pa je bi! ves truden in upehan, gazil je sneg do kolen. Komaj je vzdignil nogo iz ene jame, že je zagazil iznova. Čez zamete se je kobalil po vseh štirih.
»Bog se me usmili, pa moje Barbe tudi! Ko ne bi bilo radi nje, ne bi hodil danes domov. Pri Šimnu bi prenočil in jutri bi jo mahnil, če bi bilo boljše vreme, sicer ne. Kaj hočem? Bog me je obiskal z novo nadlogo.«
Tako si je mislil in jo rezal počasi dalje. Dasi je hodil nizdol, mu je pot delala velike težave. Pred njim je ležala dolina, vsa v snegu, a Jernej ni videl doline in reke, ki teče ob robu gorovja, videl je le sneg, ki je sipal neprestano izpod neba, in globoko grapo, po kateri je tekel zamrznjen potok.
Na ovinku se je ustavil in zagledal pod brežino kraj ceste starega znanca Stefana.
»Bog daj dobro, prijatelj!«
1 »Bog daj, Štefan!«
»Kaj se držiš tako kislo, kot bi se nazobal sv. Ivana grozdja. Pojdi no sem, da se malo odpočiješ. Pogovoriva se kaj o lepih starih časih.«
»Prav praviš, nekdaj je bilo prijetno, zdaj je pa žalostno. Veš, zakaj je tako? Ker smo stari. Pride smrt in potrka in ne povpraša nič. — Nekaj ti moram povedati. Stara mi je zbolela. Tri dni že leži, dva dni nisva imela skoro ničesar za pod zob, danes sem pa vzel palico in odšel. Moram, kaj pa hočem? Ali naj umrem jaz in ona lakote? Ah. grozovito žalostna je starost. Tako pusto je kot danes, zunaj v burji in snegu. Mlad sem bil včasih in sem delal in služil, potem sem se oženil in sem bral cunje in sem živel pošteno. Imel sem otroke, saj veš,. pa so šli vsi po svetu s trebuhom za kruhom.«
»Tudi jaz sem bil mlad in tistih časov si želim nazaj. V vojski sem bil in Lahe sem učil manire. Pri konjih sem bil, v časti sem bil povsod in danes bi bil lahko sluga ali oskrbnik pri kakem majorju, če bi ne bil znorel za domom. Zdaj pa imam, berač sem in ostanem.«
»Zakaj si pa vse zapravil?«
»Kaj, zapravil? Zadolženo je bilo, pa si pomagaj. Prodaj in pojdi z družino od hiše do lnše.«	(Konec.)
delavstva moralo potrojiti. Ravnotako je z rudarji. katerih je bilo leta 1904. v Nemčiji 653.230. In enako v vseh industrijskih strokah.
Torej s pravo familijo v socialno-demokra-ški državi ne bo nič. Svobodna ljubezen bo vladala, zakoni na mesece, otroci bodo razkropljeni, od starišev ločeni, skupne bodo kvečjem samo še spalnice. Toda potreba družine je tako globoko vtemeljena in vkoreninjena v človeški naravi, da s. socialno-demokraško državo nikoli ne bo nič. Sanjarija je in bo ostala. Cernu se torej socialni demokrati tako pehajo za žene? Ra bi jih oropali za najplemenitejši njih poklic!
Sicer sami vedo, da njihovih socialno-de-mokraških nebes nikoli ne bo na zemlji. Ženske hočejo z lepimi obljubami zato pridobiti zase, da bi jim bile za priganjavke za stranko. Z njihovo pomočjo hočejo trovati otroke v nežni mladosti. Žene pa, ki vidijo, kako lažnjive so vse obljube socialne demokracije, kako se niti sami ne strinjajo med seboj v svojih najpoglavitnejših zahtevah, se tem zmedencem ne bodo udale. Rdeči bratci —- roko proč od ženstva!
Velika skupščina „S. K. S. Z.“ na Jesenicah.
Dne 25. avgusta vsi na Jesenice !
Skupščina »Slovenske krščansko - socialne zveze« obeta biti mnogoštevilno obiskana. Navzočih bo okolu 30 društvenih zastav in do 50 društev. To bo sijajen obhod in lepa manifestacija slovenske krščansko - socialne organizacije. Na Jesenice torej v nedeljo, dne 25. avgusta !
Program.
Obhod se vrši skozi Jesenice na Savo. Društva naj se uvrste takoj po prihodu pred kolodvorom po štirje in štirje, vsako pod svojo zastavo, druga društva, ki nimajo zastave, uvr-stč se lahko poljubno pod katero zastavo hočejo. Na čelu gre godba, takoj za godbo telovadci, nad 100 po številu, za njimi razna društva z zastavami, nazadnje gredo domača društva. Na Savi bo sv. maša, po sv. maši obhod v isti vrsti kot prej k »Delavskemu domu«, ki se bo blagoslovil. Takoj po blagosJovljenju bo zapel mešan zbor s spremljevanjem godbe himno Josipa Ipavca, na to kratek govor. Vse to bo trajalo približno do četrt na 12., potem pa se začne zborovanje »Slov. kršč. soc. zveze« v »Delavskemu domu«. Ob 1. uri popoludne kosilo. Reditelji bodo gostom pokazali pot do gostiln. Ob 2. uri popoludne zopet zborovanje krščansko-socialne zveze. Ob polu 5. uri javna tejovadba poleg »Delavskega doma«, na dvorišču delavskega konsumnega društva. Telovadilo bo nad 70 telovadcev.
Pri koncertu bo sviral tamburaški zbor jeseniškega katol. del. društva: I) Banovac, koračnica, V. G. Brož; 2) Venec sloven. pesmi, V. G. Brož; 3) Pod Triglavom, Josip Maihač. Tovarniška godba pa bo med drugimi točkami še igrala: 1) Triglav, koračnica, Fučik; 2) Pozdrav, pesem, Nedved; 3) Die Savoyarden, overtura. Offenbach; 4) Slovanske cvetke, Parma, za godbo priredil L. Pospischil. Med posameznimi točkami razni govori in petje. Domači pevski zbor bo pel: 1) Aljaž, Domovini, mešani zbor; 2) Cepuder, Kakor belo-rde-če rože, mešani in moški zbor, 3) Vinko Krek, Pogovor z. domom, meš. zbor, 4) Mihelčič, Venec narodnih pesmi, mešani zbor, 5) Adamič, V gozdu, mešani zbor. 6) G. Ipavic, Kukavica, mešani zbor; 7) G. Ipavic, Pozdrav. Vstopnine h koncertu ni nobene.
Povodom velike skupščine »Slovenske, krščansko-socialne zveze« bo vozil prihodnjo nedeljo, 25. avgusta, od državnega kolodvora v Šiški na Jesenice in nazaj poseben vlak. Iz Ljubljane na Jesenice in nazaj je vožnja za polovico znižana in velja samo. dve kroni. Vlak se bo ustavljal na vseh postajah do Podnarta in velja s postaj Vižmarje, Medvode, Škofja Loka, Kranj, Podnart vožnja tja in nazaj 1 K 70 vinarjev. Vožni listki za one, ki vstopijo na vlak v Ljubljani, se bodo dobivali v petek in soboto od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer v uredništvu »Slovenca« in zjutraj pred odhodom pri blagajni državnega kolodvora v Šiški, na drugih postajah se dobe listki zjutraj pred odhodom vlaka pri postajnih blagajnah. Vlak odhaja v nedeljo z državnega kolodvora v Šiški točno ob 6. uri 32 minut zjutraj in pride v Vižmarje ob 6. uri 47 minut, v Medvode ob 6. uri 58 minut, v Škofjo Loko ob 7. uri 18 minut,
v Kranj ob 7. uri 34 minut, v Podnart ob 7. uri 54 minut, na Jesenice ob 8. uri 45 minut.
Na postajah od Podnarta do Jesenic se ta vlak ne bo ustavljal. Udeležniki slavnosti, ki se tega vlaka ne morejo poslužiti, še pripeljejo na Jesenice z navadnim vlakom. Z Jesenic od-. pelje vlak nazaj v Ljubljano ob pol 11. uri zvečer, tako, da bo udeležnikom mogoče udeležiti se tudi popoludanske veselice, ali pa napraviti izlet v okolico, n. pr. v Vintgar in Bled. Preskrbelo se bo, da se bo radi tega vlak vstavil pri povratku tudi v Javorniku in v Lescah. Ker je cena vožnji nizka, upati je obilne udeležbe, h kateri odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« najuljudneje vabi. Somišljeniki in so-mišljenice, razvijte krepko agitacijo!
J*" V nedeljo, dne 25. avgusta, s posebnim vlakom na Jesenice!
II. kongres krščanskega delavstva v Berolinu.
Te dni zborujejo v Stuttgartu socialni demokrati iz vsega sveta. Že pet dni se kregajo in še nobene pametne resolucije niso sklenili. Ni čuda, saj sami ne vedo, kaj so. Eni so vmes, ki bi radi kar jutri ves svet izpremenili v rdeči paradiž, drugi pa rajši na gorkem sedijo in postanejo ministri, kakjor na Francoskem, kjer vlečejo od »meščanske« države mastne tisočake na mesec... Zato pa tudi niso nič vneti za socialnodemokraški punt. Le tisti rdečkarji se za revolucijo potegujejo, ki nič nimajo, dočim se tisti, kateri so od delavskih grošev odebelili, v kapitalistični državi dobro počutijo, ker jih pitajo judi-kapitalisti. Edino, kar še imajo rdečkarji, so strokovne organizacije. Na Nemškem se bahajo na primer, da je na socialnodemokraški podlagi organiziranih eden in pol milijona delavcev.
Toda počasi in nevzdržema izpodkopujejo to ponosno stavbo druge organizacije. To pa po krivdi socialne demokracije. Namesto, da bi strokovne organizacije bile res izključno strokovne in bi bila njihova edina naloga, vo-jevati in izvojevati mezdni boj z delodajalci in doseči tem potom tudi obsežno delavsko varstvo, so socialni demokrati v ta društva zanesli svojo politiko.
Zato so v Nemčiji ustanovili krščanski delavci svojo organizacijo. Združili so se protestantski in katoliški. L. 1903. se je vršil prvi nemški delavski kongres v Frankobrodu, ki je osnoval osrednjo zvezo kršč. strokovnih organizacij. Združilo se je 622.000 članov. Ce od-šteiemo člane nedelavce itd., dobimo 500.000 delavcev. Medtem pa je ta krščanska polmilijonska četa rapidno narastla. Izdelana je statistika, ki še ni objavljena in ki zaznamuje že 1,010.000 članov! Torej mlada organizacija bo socialnodemokraško kmalu dosegla!
Ta milijon pa se nanaša samo na frankfurtsko zvezo. Je pa še mnogo drugih delavcev, delavk, pomočnikov in uslužbencev, ki so organizirani na krščanskem temelju. Tako^ n. pr. pruske delavske strokovne zveze in postni uslužbenci še niso pristopili frankfurtski zvezi vsled pritiska odzgoraj. V Berolin se snide sredi oktobra II. kongres krščanskega delavstva, na katerega so vabljene vse zveze in vsa društva, ki »stoje na temelju krščanskega svetovnega naziranja in nacionalnega čuvstvovanja.« Tega pa je nad poldrug milijon!
Tudi v Nemčiji, kier se je započela ponosna socialnodemokraška delavska strokovna organizacija, zmagonosno prodira krščansko-socialna! Katoličan in protestant sta si v tei organizaciji podala bratovsko roko. In tako se je zgodilo, kar je voditelj protestantskih delavskih društev nedavno dejal: »Osvoboditev od socialne demokracije je delo delavcev samih.«
------------I
Naši delavski shodi.
V Celju se je vršil v četrtek, dne 15.^ t. m. shod, na katerem je poročal Jožef Gostinčar in predsednik društva cinkarniških delavcev. — Shod je bil dobro obiskan, da bi le tudi mnogo koi istih
Na Višarjah se je v navzočnosti več kot tisoč romarjev iz vseh slovenskih zemlja vršil shod, na katerem je govoril državni poslanec J. Gostinčar. Vnemal je na boj proti protiljud-ski in protiverski zalegi po Sloveniji.
Shod v Studencih. Dne 17. t. m. zvečer ob 8. uri se je vršil v mali dvorani »Nar. doma« javen shod katoliškega izobraževalnega dru-
štva v Studencih pri Mariboru. Predsedoval je g. Leskovar, govorila pa sta drž. poslanca dr. Korošec in Gostinčar. Na shodu so bili po veliki večini delavci, ki so izražali željo, da bi se še večkrat vršil tak shod.
Shod v Podsinji vasi na Koroškem se je vršil pretečeno nedeljo popoludne ob zelo obilni udeležbi. Na shodu je govoril drž. poslanec J. Gostinčar, ki je v poljudnih besedah narisal težnje delavskih stanov. Osobito se je dotaknil neznosnih razmer v bistriški tovarni pod paševanjem privandranca Fausta. Postopanje Fausta z delavci je barabsko in lopovsko. Pošten človek bi kaj takega ne mogel početi, kar počne ta človek z slovenskimi delavci. Treba je proti njegovim lumparijam odločno nastopiti. Delavci naj ga za slučaje, kakoršni so se izvršili, takoj tožijo. To je vendar lopovsko, če pisari drugim podjetjem, da naj ne sprejme v delo onih delavcev, ki niso hoteli več okušati Faustove pesti in delati zastonj, češ, da so delali kravale. Lep direktor, ki napram tujim podjetjem delavcem jemlje z lažjo kruh. Nič čudnega, da lezemo čimdalje bolj v anarhistične misli. Pa tudi podjetju škoduje ta človek. S svojo surovostjo napram delavstvu nikakor ne pospešuje veselja do dela. Napeti bo treba vse sile proti temu tiranu. Tovariš Čebulj je predlagal peticijo zaradi splošne zavarovalnice za starost in onemoglost, ki je bila soglasno sprejeta. Ta shod je pokazal, da se v lepi Rožni dolini rez zanima ljudstvo za pošteno organizacijo.
Z lastnimi močmi.
Izlet »Podpornega društva c. kr. tobačne tvornice ljubljanske« na Bled. »Narod« in čudeži, Preteklo nedeljo nas je pohitelo približno 560 delavk in delavcev na Bled, »podobo raja«. Imeli smo svoj posebni vlak in smo se imeli prav dobro. Na blejskem otoku je maševal za vse dobro vneti gospod Hybašek. Prav veselo smo se vozili po jezeru. Popoludne ob treh smo pa imeli litanije, ki jih je služil tudi g. Hy-bašek. Pri maši kakor tudi med obedom so vprav izborno kakor vedno prepevale pevke »Katoliškega društva ljubljanskega za delavke«. Z izletom smo bili vsi zadovoljni in hvaležni odboru, da nam je preskrbel tako izborno zabavo. — Več delavk je obiskalo Brezje. Do-poslale so nam sledeči dopis, ki ga objavljamo na njihovo izrečno željo. Popolnoma je ozdravelo 20-letno dekle, ki je začelo bolehati pred sedmimi leti. Zadnja tri leta je bila močno bolna. Bila je sključena in ni mogla brez bergelj niti vstati iz postelje. Iz postelje ni mogla zadnjih sedem tednov in zadnje tri tedne so se ji sključile tudi roke, da ni mogla niti sama več jesti. Včasih ni jedla po tri in po šest dni ničesar. Proti -zadnjemu ni cel<> 13 dni ničesar vži-la, 14. dan je vžila nekoliko mleka pomešanega z vodo. V bolnici je bila 12 dni, a poslali so jo domov, češ, da njena bolezen ni ozdravljiva. Bolnica se je pa obrnila zaupno k zdravnici vseh zdravnikov, k Mariji Pomočnici na Brezjah in začela opravljati skrivoma s. svojim bratom k njej devetdnevnico. Pripovedovala nam je, da ji je Marija naznanila v sanjah, da ozdravi v cerkvi na Brezjah. Zjutraj, ko so jo napravljali- za v cerkev, jo služkinja ni mogla vsled sklučenih nog obleči, a bolnica ji je dajala pogum: če se mi zlomijo tudi trikrat roke, mi jih bo ozdravila Marija. Trikrat je potem poklicala služkinja Marijo na pomoč in bolnici se je za hip roka stegnila, da jo je oblekla. Bolnica je obstala kakor mrtva in so jo pripeljali nezavestno v cerkev. Navzoči verniki so rekli v cerkvi: Mrtva je, peljite jo domov. Trije možje so nesli bolnico pred Marijini oltar, kjer je daroval zanjo sv. mašo mašnik. Med povzdigovanjem je vstala bolnica, napravila križ in obula čevlje. Potem je šla trikrat okolu oltarja po golih kolenih, pustila berglje v cerkvi in odšla domov. Mi objavljamo ta dogodek tako, kakor so nam poročale navzoče delavke. Seveda ni ne naša ne naloga naših somišljenikov ta dogodek preiskovati, ampak naloga cerkvene oblasti, ki bo kakor vselej tudi ta dogodek vestno, strogo in po izvedencih preiskala in potem izrekla o čudežu da ali ne. Nikakor pa ni pristojna oblast za preiskovanje »Slovenski Narod«, ki dogodek na Brezjah smeši, ne da bi se bil informiral. Čudno je le, da so tako zelo zoper čudeže liberalci, pri katerih se zadnji čas toliko čudežev dogaja, ki seveda niso nadnaravnega izvora. Ali ni največji čudež, kako je na primer Ivan Hribar v najkrajšem času postal iz svobodomiselca krščanski demokrat? Tudi ne bi smeli biti hudi na čudeže ljudje v
stranki, v kateri sedijo in delijo žegne Brce, Aškerc itd., torej sami bivši kutarji. Kako se more jeziti nad čudeži list, v katerega uredništvu sedi človek, ki je svoj čas bil predsednik akademičnega društva, pa niti na univerzi vpisan ni bil? Ali pa ni n. pr. čudež, ako v »Narodovem« uredništvu sedi možak, ki je pred 8 leti nosil frančiškansko kuto? To so čudeži, gospodje »akademiki« in srebrnožlicarji!
Odbor strokovnega društva na Savi se je 18 avgusta takole sestavil: Štef. Vebar, predsednik, Janez Krive, podpredsednik, Janez Korošec. tajnik, Fran Rakel, tajnikov namestnik, Fran Čebulj, blagajnik, Rudolf Lavtižar, blagajnikov namestnik. Odborniki: Jožef Stražišar, Janez Balantič, Janez Stebe, Jakob Mali, Franc Zontar, Jakob Klemenčič. Namestniki: Janez Glavič, Jožef Tratnik, Gregor Novak, Fianc Rozman, Janez Rozman. Pregledovalci računov: Franc More, Janez Trček, Franc Markazeti. Za Javornik se je imenoval za blagajnikovega namestnika Gregor Novak.
Strokovno rudarsko društvo v Idriji. Pretečeno nedeljo je imel odbor strok, rudarskega društva svojo prvo redno sejo. Razpravljalo se je o tukajšnjih delavskih razmerah in o korakih, ki bi bili umestni v izboljšanje istih. Sklenilo se je tudi, da se pobira mesečnino vsako nedeljo ob 9. dopolndne v društveni sobi, ki se nahaja v hiši št. 12,1 v Rožnih ulicah.
Pazniki idrijskega c. kr. eraričnega rudnika so imeli v nedeljo, dne 18. t. m. posvetovanje glede ustanovitve strokovnega društva.' Sklenilo se^ je, tozadevna p-avila kakor hitro mogoče deželni vladi v potrjenje predložiti. Posvetovanja udeležili so se skoraj vsi pazniki, kar priča, da so se tudi ti precej ogreli za organizacijo.
C. kr. gozdni delavci. C. kr. poljedelsko ministrstvo je menda odredilo, da ima gozdno ravnateljstvo v Gorici za idriiski okraj poleg sedanjih 15 stalnih delavcev še 80 delavcev stalno nastaviti. Ti delavci zavarovani bodo za slučaj bolezni, kaj bode s starostno preskrbo, se ne ve. Tudi bodo imeli le delavci pravico do bolniških podpor, zdravil in drugih zdravilskih sredstev, žene in otroci ne bodo imeli pravice do tega. To bode najbrže le nekak pesek v oči. Bodemo videli!
Med brati in sestrami.
Kočevje. Dne 30. junija je bil napovedan shod socialnih demokratov, na katerem bi imel otrobe vezati brat Kocmur. Čakali so ga dolgo, a nikjer ga ni bilo najti. Zato otvori shod predsednik Dular in da besedo nekemu »bognarju« (kolarju), ki je govoril nemški o potrebi organizacije, ne da bi koga napadal. Za njim se ogla-sj nek drugi rdečkar, ki je pa govoril tako slovenščino, da je bilo kar »za počt«. Agitirajte, pravi, da pridobite vsak vsaj enega na dan za našo organizacijo (medklici: G da bi ga Je vsak teden!). Nazadnje so pa sklenili, da je oovolj če dobi vsak enega vsaj na mesec. Dahe: »Vsak, kdor k nam pristopi, dobi 30 K ako 7„	umrje	(najmanj desetkrat ponovil),
h cm n\.'° se,litev dobi mastno podporo, razim , ■ pa *udi organizacija pošlje »mebel« na v Hnhiv,*6' 0 Za^ne Dular razlagati, da
!fn Sp >>fv vsakih 14 dlli ali Pa tlidi kadar on hoče »Veizamlunge ofnat« in čveči o nekem neznancu (dozdaj namreč še nismo slišali, kdo bi bil ta, najbrze skrivno skrbe za delavstvo, da nobeden ne ve o tem?? Kdo vam pa veijamo ), za katerega se je na kolenberku rvpo- ’ ! ?®liar nadaljuje: »Cenjeni mitglidi! Smr]ajtu v;sa^a’ da pristopi k naši orga-X^o stela v kratkem 400 udov (me-
vah vvu'inrf ,'n upa dobiti pri bodočih volit-
smeiat't s t^SOV za svojega kandidata (za
taleie moraTj" težav-aje to izgovoril.
k-ikor «o zvovari- ^estl ,n .pitahniti. Res prav
mo zameriti s ii pastlrn "a paši, pa ne smemo zameriti, saj je govornik sam rekpl Ha
vsak človek »talka«. Delavci so na enem koncu peh, na drugem pa govoril. Potem še nravi predsednik: Predno zaključim shod še enkrat Prosim, da nagovarjate vsakega, da- se vpiše v naš »Ferajn« in da ostane naš »mitglid«. Zdaj seveda ne moremo dati dosti podpore, ker je a damo jo le, četudi je še revna se laz Vinanev). Cenjeni »mitglidi« pa sem vQaV	naiPrvo	»pokirnbral«, čeprav mora
o ti m/	. *fa!irati«, se ga vendar da »zbrih-
g ]e zijalo, ker ga nihče ni razumel,
Naša strankah'• Vedel' kai ”>isli. O Revež!) ipa5‘. a !k? st!rTle 78 poslancev, kočevska se
kratin kpr '-1 fPircdovali so socialni demo-J tudi hlapci volili, hvaležni jim
bodite. Pri naši stranki je vsak, naj bo kmet ali »Šmid«, ali črn ali rdeč, ali Bog ali vrag, vsak je dober, kajti naša stranka vsakemu pomaga, kjer more. (Za trebuhe so se držali naši, da niso popokali.) Črnih ne boste dobili, ker jih ima »far« na »štriku«, morda kakega liberalca vsak teden ali do bodoče »Verzamhmge«. Nato se je shod »zušperal«. Zgovoriii so se, da bodo pisali, da jih je bilo 70 na shodu, v resnici jih je bilo pa z našimi 15 delavci 30, uiti enga več. Pridobili niso nikogar! O blagajni so pa pozabili poročati. (Smilili so se nam!)
Idriia. Informacije »Napreja«. — Kaj ta listič vse čenča, to je že več kot smešno. Že dvakrat piše o neki katoliški maniri, prvič neresnično, drugič pa lažnjivo. Trdi namreč ta »klukec«, da je g. Franc Reven govoril, da bodo knapi še kobilce jedli in čike pobirali, kar pa je vse od začetka do konca zlagano. Govorilo se je, da je neki gospod na dan blagoslov-Ijenja katoliške zastave omenil, da naj banda, ki je ob tej priliki demonstrirala, gre raje čike po cesti pobirat. To je slišala neka nam znana oseba, katera je te besede lepo z lažmi okin-čala in jih tako Kristanu udano podarila. Kristan pa seveda, da zamaši eno luknjo v »Na-preju«, izpostavil jo je ta teden v javnosti. To je resnica, katero lahko z večimi pričami pod-piemo, vse drugo, kar piše o tem »Naprej«, je nesramna laž. Sploh pa dragi čitatelj, ako hočeš zvedeti kai ni res, odpri in poglej »Naprej« in dovelj imaš.
Kristanova čast. Tonče je tožil rudarja Ca-cula za »Gradom«, radi razžaljenja časti, ker se je menda izrazil, da je bila demonstracija ob priliki blagoslovljenja zastave »katoliške del. družbe«, le Kristanova lumparija. Tozadevna kazenska obravnava vršila se je pri tukajšnji c. kr. okrami sodniji. Pri obravnavi prigovarjal je sodnik Kristanu, da bi Caculu odpustil, pri kateri priliki pa je Cacula odločno izjavil, da naj se ga po postavi kaznuje za ta prestopek, on pa ostane pri tem, kar je govoril. Nato je bil Cacula obsojen na 10 kron kazni. Čast zavednemu delavcu!
Idrija. Pred nekoliko leti, ko se je zanesla pri nas socialna demokracija, so socialni demo-kratje napadali naše prostovoljno gasilno društvo in naše veteransko društvo, češ, da to ni nič druzega, kakor da delavci parado delajo uradnikom. Da malo razkrinkamo tele hinavce, navedemo, kdo je delal parado uradnikom na cesarjev rojstni dan. Naše gasilno društvo in veteransko društvo st& šla koporativno naravnost v cerkev in nič v grad, kjer so se zbirali uradniki k paradi. Prostovoljno gasilno društvo iz Idrije, pri katerem so sami socialni demokratje, je tudi prišlo na ta dan korporativno v Idrijo, pa samo parado delat uradnikom, kajti šli so naravnost v grad ter spremljali z parado uradnike do cerkvenih vrat, potem so se pa takoj obrnil ter šli do enega vsi v gostilno k Črnemu orlu, namesto da bi bili šli v cerkev. Sedaj naj pa sodi svet, kdo je hinavec in kdo dela parado uradnikom.
Nameravani štrajk. Zadnja številka »Napreja« namigava rudarjem, naj stopijo v štrajk. Morda mislijo res zopet socialni demokratie štrajkati in tudi vztrajati v štrajku toliko časa. kakor so leta 1902 ?
Ž Goriškega se nam niše: Liberalci in delavstvo (spac). Kamorkoli se vtakne kapitali-stiški liberalizem, povsod se poznajo grozoviti učinki, naj se prihruli že k obrtniku, kmetu ali delavcu. Dela se delavstvu prijaznega, zapeljuje ga, mu posojuje in kakor delavca tolaži in slepi, napravlja mu lepe, vesele in nepozabne dneve. Toda pri dan . . . liberalni kapitalist pokaže vso ostrino svojih zobov in krempljev. oguli delavca do kosti ter ga vrže na cesto. Na duši in na telesu bolan, raztrgan in zamazan, od alkohola izmučen in izsesan do mozga, ostane s svojo prej cvetočo, a zdaj solza in skrbi postarano ženo in s kopico gladilih otrok na cesti, obupno zroč mimoidoče. Oj. koliko enakih prizorov! Toda to še ni vse. Ne samo posvetno blago in srečo nam hočejo odvzeti, še nekam drugam obračajo poželjivo svoje oči, Kam? Izruvati nam hočejo iz srca vero, katero so nam izročili naši pradedje in katero nam je zapustil sam Bog, Jezus Kristus. Tisti neprecenljivi zaklad nam hočejo vzeti. Ali naj se pustimo? Nikdar! zagromi naj v delavskih vrstah, mi hočemo biti prosti sinovi naše cerkve, ne pa v brezverski duh vkovani sužnji, to je naša — svobodna misel, ne pa vaš brezverski terorizem, zaničevalec vesoljnih zakonov. Krepko v bran! Strnite se delavske vrste, stopite v bojno črto, bojujte se, ne pustite trgati iz s,rca najdražjih svetinj. V času boja smo, boja duševnega in telesnega. Glavno svo-
je orožje naperimo nasproti liberalizmu, podelimo njega; krvosesa in skrunitelja naših najdražjih svetinj.
Od nekod iz Štajerja. Naš Istrijanar — vukovski Šantl ga je zadnjič dobro skrtačil — vedno straši po »Štajercu«, kadar ne knajpa s štifletelni v rokah proti Cmiireku. Mi mu bomo odgovarjali le od časa do časa, ker plete silno gostobesedne drete, ki pa malo povedo. Je pač malo študiral, čeprav glavo pokonci nosi. Klobuček in hlačke na rob so mu višek izobrazbe. Mislili smo, da bodo klopotci utihnili, pa še vedno klepečejo po kramarskem »Štajercu«. Sienkievvičevi romani, ki temelje na krščanskem naziranju in Jurčičevi spisi so tem junakom svobodne ljubezni v spodtiko! O farizeji, ki ste zadnjič žegne sponašali, kar bliska se z vas svetost, zlasti tam iz mlina! Mi posojamo te knjige le odraslim in nismo vedeli, da je dotičnik še tako nedolžno devče, da se ob ljubezni pohujša. Če komu je žal za krono, mu radi damo za frakelj »ta kislega fuzelna«, ali pa naj prihodnjič zahteva molitvenik; škodoval bi mu ne, saj lagati bi se odvadil, kar je tudi naš cilj. le naenkrat ne moremo vsega doseči. Če ste tako sveti, da se spodtikate ob našem katoliškem društvu, zakaj ne greste za Nandetom na Sv. Višarje? In zakaj ne ustanovite svojega »Krokarja«, namesto da pesniku-jete za giftno kroto, ki pohujšuje mladino! Tu sekaj, Franci, nas pa pusti v miru! Saj vidiš, da je zastonj tvoje klepetanje, zakaj tvojih onemoglih izbruhov, ki si jih posebno kazal, ti galantuomo na koleginjah ob priliki neke veselice radi sodelovanja istih _— se le veselimo, ker so nam v prid. Celo Štajercijanci se že sramujejo svojega glasila, odkar ga zalaga Istrijanec, kateri bi rad vse spravil nod svojo ovinkarsko komando, pa niti svojih pristašev prijazno ne pozdravlja, ko pride k omizju. Ali naj še enkrat pokličemo onega vukovskega Štajercijanca, ki te je zadnjič učil manire, pa se ga ne upaš poklicati na odgovor! Stisnil si se v kot, kot bi te s kropom oblil, ne nosiš zastonj svojega imena. Če bo treba, pa spet izkopljemo bojno sekiro, sicer nam je ljub mir, ali ne — brezpogojno.
Krvoses kapitalizem.
Nesreča v jeseniški tovarni. Ključavničar Jožef Kleindienst je popravljal vedno polomljeni Granek pri Martinovih pečeh dne 18. avgusta zjutraj. Prijel ga je električni tok. Precej se je zvrnil doli, osem metrov visoko na železne plošče. Ubil ga je tok gotovo precej, tako da je mrtev padel na plošče. Tukaj nastane vprašanje, kdo je kriv smrti 22-letnega mladeniča? Eni pravijo, da on sam. To pa ni resnica. Komaj dva meseca je tukaj delal in že mu ukažejo delo, da popravi električni motor. Skoro gotovo še ni bil izkušen. Gotovo hesreča po krivdi tistega, ki takemu delavcu ukaže tako nevarno delo. Krivda pa tudi zadene električnega izvedenca, saj je zato nastavljen, da pazi na motorje in na delavčevo življenje. Zato ga tovarna plača. Poizvedbe bodo že dognale, kdo je bil vzrok ,da je bil tok v žicah. Mlado življenje je preminulo zavoljo nemarnosti višjih. Šreča še, da rajni ni bil oženjen, da saj ne žaluje kopica nepreskrbljenih otrok za njim. Kmalu bodo sami novinci delali v tovarni. Stari jeseniški delavci gredo trumoma proč. Kdo bo pa delal za tako beraško plačo?
Okno v svet.
Znani uskok dr. Ploj, ki je poznat štreber, dela sedaj reklamo, da postane minister. Radovedni smo, kako »značajno« bi ta »značajni« slovenski politik zastopal jugoslovanske interese. Pa menda iz te moke ne bo kruha.
Lueger in delavsko zavarovanje. Idrijski socialnodemokraški postopač, bivši c. kr. narednik, 'faliran študent itd. itd., znani Tonče, v svoji cunji smeši Luegerjev predlog o 100 milijonskem zakladu glede na ustanovitev splošne starostne zavarovalnice. Piše, da pomenja ta vsota štiri milijone obresti na leto. Domišljavi mož čečka naprej, da je dal vedeti svoj čas Korber, da bo morala država prispevati letno najmanj 43 milijonov za starostno zavarovanje in pa da prispeva Nemčija vsako leto nad 150 milijonov. Tonče je toliko kunšten, da čuje, kako raste trava in kako da žvižgajo planke. Zato je pa to zapisal v svojem «Napreju». A šalo na stran. Pri po Luegerju nasvetovani ustanovni zalogi se gre predvsem za ustanovne stroške
in za nič druzega. Gotovo je, da bo prispevala država vsako leto za starostno zavarovanje velike vsote. Pri takih velikih zavodih, kakor je nameravani starostno - zavarovalni zavod, so pa ustanovni stroški veliki in ti se pokrijejo z vsoto, ki jo je predlagal dr. Lueger, kar bo tudi gotovo odobrila zbornica. V odseku so glasovale za dr. Luegerjev predlog razven socialnih demokratov vse stranke, ker jim je na tem, da resno delujejo za preskrbo delavcev, malega kmeta in pa malega obrtnika. Samo socialnim demokratom ni nič za blagor teh stanov in zato ti ljudski izkoriščevalci nastopajo proti Luegerjevemu predlogu. Seveda Tončka ni prav nič sram njegovih lažij, ker laže tako, da že sam verjame svojim lažem.
Učenca za krojaško obrt
sprejme Anton Čebulj, krojaški mojster na Jesenicah. 3—1
iseitsoMSb
f-.-«......
Nfrffl mw“ ”
asan»
Tovarna
za stole
Francet Šuigeljna
no Bregu, d. Borovnica, Kranjsko
izdeluj^ 2805 26- 2
vsakovrstne stole P
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. •*-
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo za-stonj in franko.
Delavke in delavci pozor?
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti----------_
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19. — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
i
| t
Jato moč'
izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so: za male čstopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Ustanovljeno leta 1862.
Ustanovljeno leta 1845
Milko Krap es urar
Podružnica Resljeva cesta prej g. Jos Černe
Podružnica
cesta št. 2 Černe.
Uredništvo in upravništvo „Naše moči" Kopitarjeve ulice štev. 2.
T	Fodruži
št. a v LlUDll3niResIjeva ces
'ne.	d J	prej	g. Jos.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nikalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== I1H p»H*	■=
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
dc......
IŠHSSKj
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in ...
fPf- novosti v
konfekciji za dame.
I
Pozor, slovensko delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
češnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	l^jut>ljAii*i	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
I
{/o/ni/ri 'tv >./A moriJeo
Jiateri xe/ijo <Jeb/x’, pv ceni in A?ci/nesi/liso-potovali niz/se obrnejo
c£inion™z/{hietetXcc
v i^fubt/ani 'Jiblobvorshe itlicei?(i. 'Ssa/wi>rsbiai/yijas)iila bitjo se l>rexy tlačno.
Ljubljana - - - Stari tri štev. 10
</V '>W, </\* </V </v
. f \:y.
V>A.V/> /'"•s v>.\ V>.\
mmmm
trgovino
,NV> .V> f>.\ </y w/, W <Z\'
/".\	V>.\	V--.\
»m® wmk
VY.W.
s klobuki
<
Zmerne cene
mm.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne,