Ii List 18. LI. » r ospo J I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po leto 40 kr. Naročnino prejema iipravništvo v Blasnikovi tiskarni. vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako 5 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic V Ljubljani 5. maja 1893 ^ f^ t^ f^ f^ ^ I Politiški oddelek. € drugj živeli bi bilo Kakor Volitve v Trstu. da je vlada bolje podpirala slovanski se kaže, še sedaj ne spoznajo ali nečejo prav spoznati položaja pri tržaški vladi. Sedaj nastane vprašanje, kaj naj store Slovenci pri volitvah. Obe italijanski stranki se sedaj laskata Sloven- liazpuščen je tržaški mestni zbor, kateri je hkrati cem. Nam se zdi v tem oziru popolnoma umesten poziv deželni zbor in razpisane so nove volitve. Kakšni povodi društva „Edinosti vodili so ^ da naj se nikdo ne zaveže ničesa, lado da azpustila mestni zbor, ne vemo. kako bode glasoval, ako ni poprej pri tem društvu vprašal :\Iorda se jej ni umestno zdelo, da zbor še posluje, ko za svet. Tudi italijanskim konservativcem in pa vladi je da je . Če mu je že volilna doba potekla, ali so pa res vladni krogi treba pokazati, da smo Slovenci skupna stranka, . hoteli preprečiti ob srebrni poroki italijanske kraljeve treba z nami skupno računati, ne pa s posamičniki dvojice kake protiavstrijske demonstracije. nas potrebujejo, naj se sporazumejo z društvom „Edinost", Iredentovcem je razpust bil jako nepovuljen, kar že kaj nam hočejo dovoliti, da jih bodemo podpirali pri vo-kaže, da so njih prijatelji celo v Rimu v zbornici stvar litvah. Nikomur nismo dolžni delati tlake. Treba je, da spravili v razgovor. Italijanska vlada je dotičnike zavrnila italijanski konservativci priznajo. da smo jim potrebni z opazko, da je to avstrijsko notranja stvar, v katero se faktor in obljubijo, da se bodo ozirali na nas v mestnem mešati ne more. Karakteristično je pa vse jedno, da tako zboru. če pa tega nečejo storiti, naj si pa sami z vlado pogosto prihajajo v italijanski zbornici v tej ali oni obliki pomagajo kakor hočejo. Ce konservativna italijanska stranka južnotirolske in primorske razmere v razgovor, kajti to ne misli se ozirati na Slovence kot narodnost kaže, da naši italijanski neodrešenci imajo mnogo vezi s kot jednakopravno narodnost z italijansko, potem tudi nam parlamentarnimi strankami v italijanski kraljevini. To je ne more biti dosti ležeče, kedo odločuje v mestnem zboru. faktum, ki pač zaslužuje, da mu vlada obrača vso pozornost. Kdo morda poreče, da tako postopanje ni patrijo- Za tržaško iredentsko stranko je razpust zaradi tega tično. Ta misel je napačna. Mi Slovenci smo trdno pre- jako nepovoljen, ker bode volitve vodila sedaj vlada ne pričani, da je pospeševanje slovanskega življa v Trstu in pa mestni magistrat, na katerem ne veje posebno avstrijski Primorji sploh v avstrijskem interesu in v tem nas potr- kedo vodi volitve, ker juje zgodovina poslednjih desetletij. Zato pa ni le v našem duh. Od tega je pa nekaj odvisno. že na sestavo seznamov volilcev nekaj vpliva in je zlasti interesu, temveč tudi v interesu države, če zahtevamo, da se na nas bolje ozira ob obalih Jandranskega morja. italijanski magistrat vselej v tem oziru jako pristransko postopal. Ne posamičniki, temveč kot narod, in sicer kot zaveden Nobena italijanskih strank v Trstu pa tudi ni po- narod moremo kaj storiti za Avstrijo v našem Primorji. sebno prijazna Slovencem, vneta za Avstrijo. Tudi pa mej tudi nobena ni posebno Ce bi se morda sedaj ne oziralo na nas, to nas ne konservativno italijansko sme motiti, kajti priti morajo in prišli bodo časi, ko bodo stranko jih je mnogo, ki tudi gledajo malo čez mejo, če spoznali odločujoči krogi važnost slovanskega življa v Pri- tudi ne tako očitno. kakor možje, ki so dosedaj odloče- morji. Ta čas pa razširjajmo in utrjujmo slovansko na- j vali v mestnem zboru. Tržaška vlada pa tudi dosedaj ni rodno zavest mej slovanskim prebivalstvom v Primorji kazala posebne naklonjenosti Slovencem, torej tudi ni da postanemo zmirom močnejši faktor. Vsiljevati se ne Slovencem dolžnost zanjo hoditi po kostanj v ogenj. Vlada smemo nikomur. Rajše čakajmo, da bodo nas potrebovali, sama je s svojim laskanjem Italijanom mnogo pripomogla. Pred vsem je pa potrebno, da ostanemo složni. Samo dokler bodemo složni, bodemo kaj veljali. če bi Slovenci da so iredentovci dobili tako moč na Primorskem. Vse r .. i f I i-' T C I \ t I !■ 5 V Trstu se jeli prepirati mej seboj, bi kmalu zgubili ves celo na Kranjskem, V Galiciji mislijo premeniti občinske volilae rede za ______^^ • 1 • • • V • led, kakor pada ugled Slovenstva mesta. Sedanji volilni redi so jako čudni Zidj imaio vecmo od kar se ravsamo in kavsamo mej seboj. Veseli nas, da more obračati do vseh Slovencev društvo „Edinost" se v Trstu in želimo, da za zmiraj tako ostane, da se tr- volilcev v štirih mestih, ali pri sedanji razdelitvi volilnih okrajev imajo židje večino v občinskih zastopih v nad sto mestih in trgil Skoro v vsakem večjem kraj v Gralicij župan Žid tega tudi nikakor ne ski ne razcepijo v" konservativce in liberalce, volilni razredi in volilci vanje pravičnej žaški Slovenci ali pa klerikalce in naprednjake. Tržaški Slovenci naj ne Sedaj se bodo vpeljali štirje e razdelili, tako da pozabijo nikdar, da je nejedinosti podlegla celo mo- gočna Svetopolkova država. Nikakor naj se ne dajo zapeljati s tem, da so stranke pri druzih narodih. Mnogoštevilni narodi, katerim so vse narodne pravice že zagotovljene, si pač lahko dovolijo kak „šport", katerega si Slo- « venci, ki se moramo boriti za svoj obstoj, ne smemo do- dom ne bode tako lahko dobiti večine Ogerskemu državnemu zboru je vlada predložila pred- zame vodstvo stanovskih loge zakona, po katerih se župnikom matic (krstnih in mrtvaških ' bukev) in se to izroči drugim ebam Li ud j bodo torej imeli neprijetnosti Hoditi bodo morali ne k pniku, temveč še k voditelju matic nazna- njati krste, poroke in smrti Pa tudi' brez stroškov stv ne bode kajti voljevati, manjšini. posebno v onih pokrajinah ne. kjer smo v otari vod j peli( matic bodo morali biti plačani. Da se ta so trij povodi Dr Kdor priporoča razpor, ni prijatelj našega na- mogočnost, da ima ona povsod prv visna od cerkvenih organov. sava hoče pokazati svojo besedo in neče biti od-Katoliškim duhovnikom se odvzame roda, naj se dela še za tacega rodoljuba ali domoljuba, priložnost ovirati, da se otroci iz mešanih zakonov vzgajajo v Jedino v jedinosti je moč. zmislu postav iz 1868 leta to je dečki v očetovi deklice v materini veri, kar nasprotuj določbam katoliške cerkve K a ven. Sedaj so ga Politični pregled. Prvi maj minol je letos povsod precej mirno, če tudi praznovali delavci skoro po vsej Evropi, v nekaterih se vzgajajo v njih veri. toliški duhovniki niso hoteli naznanjati drugoverskim duhov nikom otrok, kateri bi se po zakonu morali odgojiti v drug bodo protestanski duhovniki lahko pri voditeljih matic iz\redeli za vse take otroke, da bodo potem to ledali da Matice se bodo vodile v madj v v • krajih bolj, v drugih manj. Na Dunaji je pri slavnosti v Pratru bilo nad 30.000 ljudij. Zvečer je bilo več in bodo sploh ti uradniki le madjarski uradovali. Vlada je pa shodov. Grlavni tudi zbornici predložila zakon, s katerim se dovoljuje kristijanom predmet govorom na teh shodih je bil uspeh delavcev v Bel- • v • gl)l so si pridobili občno volilno pravico. Razdelitev okrajev po narodnostih razburja še vedno duhove na Češkem. V deželnozborskem odseku predlagali so eleposestniki, da se okr prestop v židovstvo, kar dosedaj na Ogerskem ni bilo dovoljeno. Posledica tega zakona bode, da se bode požidilo več zadolženih grajščakov, da dobe potem bogate Židinj za zene. 9 Avstrija in Rusija Obisk, s katerim je avstrijski razdele le po narodnostih, temveč cesar počastil ruskega vnanjega ministra (jier naredil je v se ozira tudi na druge okoliščine'in potrebe. Ta predlog pa Petrogradu jako dober vtis, kajti vse je v tem edino, da ceniti Čehom. Nemci mislijo, tudi ta obisk nima nobenega posebnega političnega namena, je I in Avstrijo vladajo ivili so v Petrosradu niti ladi ne ugaja niti Nemcem, da zanje nova razdelitev okraj nobene vrednosti, ako se ne izvrši po narodnostih.- Vlada mi osnova novih sodišč nima vendar neovrgljiv dokaz da mej Ru dobri odnošaji. Posebno z veseljem'pozdr da bi bila težava s sestavo porotniških sodi ako bi v kakem ta obisk tudi zaradi te Ö ker je bil tako kmalu po avdij okrožj bilo prebivalstvo preveč mešano Cehi se pa boj se okraji razdele po želji Nemcev, ako deželni zbor ploh da iz- bolgarskega ministerskega predsednika Stambolova pri str cesarju Ta avdijenca vzbudila je reče kako mnenje. V zakonu je namreč določeno, da mora deželni zbor izreči svoje mnenje o vsaki razdelitvi okrajev ali osnovi novih sodišč, nikakor pa ni določno povedano, ^da se pomisleke odstranil in rusko j namreč v ruskih krogih velike pomisleke glede postopanja Avstrije v bolgarskih zadevah nasproti Rusiji. Ta obisk cesarjev pri Giersu je pa vse te mnenje prepričal, da čudnih Stv je bila prišla tudi poj mora vlada ravnati po tem mnenji, v praškem mestnem zboru v razgovor Prasre, da bi zgubila mnogo veljave, ako se osnuje zaključeno ki se v bližnjem času lahko v Bolgariji pokažej Stvar se tiče v toliko devati v direktno zvezo z avstro-ogersko politiko, kar bi ni se v bilo sicer najbrže zgodilo. N nemško ozemlje, ki bi s časom dobilo svoje glavno mesto, hala bi biti glavno mesto vse češke kraljevine. Sklenilo se je bilo poprositi klub veleposestnikov, da naj z drugimi češkimi Bolgarija Fe dni vršile so se volitve v sobranj Kandidatje vladne stranke so skoro povsod prodrli. V Sotij bila udeležba volilcev prav mnogobrojna in sta izvoljena le mini zastopniki glasuje proti temu, da bi se v zadev dalo kako mnenje. sploh od- sterski predsednik Stambolov in župan Petkov Srbija Radikalci m prednjaki so za olitve v Štajarski deželni zbor se najbolj bavi z gospodarskimi skupščino že imenovali svoje kandidate. Liberalci še zdaj niso armi. Pomenljivo je, da je sklenil podpirati snovanje poso- na jasnem hočej se volitev udeležiti ali ne. V slučaj da jilnic. Za ta predlog so glasovali tudi Slovenci, da pokažej se olitev udeleže, bodo si komaj več ko deset mandatov pri nemškim sodeželanom, da je jim blagor vse dežele na srcu. borili Za Slovenski Štajer ta sklep nima posebne važnosti, ker ima naloga Ministerski predsednik Dokič se je izrazil, daje prva sedanjega ministerstva, da si pridobi zaupanje v ino- že dovolj dobro utrjenih posojilnic. Vodstvo slovenskih posojilnic zemstvu, kajti le, če je to osvedočeno o stalnost^ srbskih razmer je- tudi v tako dobrih rokah, da se ni bati, ko bi le poskusili bode zadobila Srbija nekdanj svoj kredit Na podlagi tega z deželnim denarjem ustanoviti kake konkurenčne zavode ali skrbelo bo ministerstvo potem za zboljšanje fmancijelnih razmer pa zamotati jih v kako zvezo z nemškimi posojilnicam Splol v državi se nemški Staj lahko v tem oziru kaj uče od Slov Rusija Poroča se. da so dosedaj nepoznani zlo- nikakor pa ne nasprotno. Politična debata je bila de činci na železnični progi pri Harkovu poškodovali tako močno želnozborskem poročilu o šolskih stvareh, ko sta se dva nemška šine, da bi bil vlak, v katerem se je car vozil brez dvoma poslanca hudovala, da se v šoštanji in Ljutomeru ne osnujeta nemški šoli. Dva slovenska poslanca sta Nemcem dobro poker iz tira skočil in bi se bila nesreča zgodila, da ni strojevodj Brez dv^oma je, da začasno opazil, da so šine poškodov jasnila, da je njih zahtevanje nepostav pa tudi smešno je poskusil atentat na carja. \ sumljivih oseb so aprli Spodnj Stajerja tako nikdar ne ponemeijo Nemčija Svobodomiselna stranka predložila je dr t ' 153 žavnemu zboru načrt o prenaredbi vojaške predloge, po katerera se pa dobro posuši, najbolje v zgoraj popisani zračni bi se določilo mirovno stanje nemške vojske do dne 31. mar- — Cesar in cesarica dospeta mož cija 1895. 1. na 486 983 danes iz Rima domov. V Svetovno razstavo v Cikagu otvoril je dne 1. maja z največjo slovesnostjo Cleveland, predsednik Zjedinjenih držav^. kopeli. Dobljena indiga je četrtina indige, ki je v 100 gramih, katero smo vzeli. t Tukaj naposled opisana preiskava je precej težavna in se zatorej pri navadnih barvarjih ne more uporabljati, V razstavi zaradi velikih viharjev, ki so zadnji čas ovirali če tudi je jako zanesljiva. Druge metode pa navadno še tovo in se bode pomanjkljivo še le zdaj popolnilo. urejevanje zbirk in tudi porušili nekaj poslopij, ni se vse go- yeč vaje zahtevajo in so mnoge le za kemičen laboratorij. Jako priprosta je pa taka preiskava, če tudi nikdo ve, kako natančna. Vzameta se v jednaki množini dve vrsti indige, od katerih je nam jedna dobro znana, kaka je, drugo pa še Indiga. (Konec.) Da se natančno preišče indiga, se mora v zračni kopelji natančno pretehtana množina barvila pri vročini 100^ posušiti, da se izve, koliko je vode v njej. Zračna kopelj je bakren kotel, v katerem je v polovici velikosti posebna priprava iz medne žice, na katero se postavi posoda, v kateri je indiga. Kotel ima pokrov, v katerem moramo preiskavati. Napravita se dve popolnoma jednaki raztopljini in deneta v dva jednaka steklena ci- lindra, ki pa ne smeta biti polna. cilinder, v kateri je že po kakovosti nam znana indiga, se vlije toliko vode, da je tekočina svetlo modra. Sedaj se pa v drugi cilinder priliva vode, da dobi tekočina popolnoma isto modrino. Ker je tista indiga, ki ima več modrila v sebi bolja, sedaj lahko po vodi. ki v jednem ali v termometer in odprta cev, da uhajajo pare. Zračna drugem cilindru. kopelj se razgreje s špiritno tej operaciji indiga sme 3 ali 6 o o plinovo svetilnico. na teži zgubiti. Pri Da se izve, koliko je v indigi rudninskih dodatkov, berolinskega modrila i. t. d. sežge se natančno pretehtana množina indige. Ostanek pri dobrem blagu ne tehta več primerjamo kakovost indige. Tako smo ob kratkem naveli nekatere načine, kako se indiga poskuša, ker se to dragoceno barvilo v trgovini dostikrat pokvarjeno prodaja. kakor 7 Obrtnijske raznoterosti. o- Impregnirane brisalke. Prah brišemo v naših sta- kadeči se žvepleni kislini se indiga popolnoma novanjih na jako nepopolen način. S suhimi cunjami oplazimo 100 raztopi. Tuji dodatki, ki se ne raztope v kislini, kakor prst, pepel, puste dosti ostankov. če se misli, da je indiga popačena z berolinskim modrilom, se poskušnja polije z razjedljivim lugom. Pristna našo opravo, potem pa cunjo pri kakem oknu ali pa kje drugod zopet stresemo. Velik del prahu pride pri odprtem oknu nazaj in se vnovič vleže po sobi, tako da jo bilo delo večinoma zastonj. Z mokrimi cunjami bi se stvar bolje vršila, a po opravi ne smemo drgniti mokrih brisalk. Zato pa v indiga se nie ne spremeni z berolinskim modrilom popa- novejšem času izdelujejo impregnirane brisalke, ki izvrstno čena indiga postane temnorujava, ker v lugu berolinsko modrilo preide v rujavi železni oksid. Škrob tuHi dokazati. Indiga ustrezajo svojemu namenu. Tovarna Roberta Kleyhonza na Dunaj i (XIIT/2, Ameisengasse 5) prodaja cunje, ki so na-pojene z neko smolnato tvarino, katera povzame ves prah, opiavi ne škoduje prav nič. če je taka brisalka uže preveč primešavajo indigi, ali to se da lahko se zdrobi v prah in vlije se nanjo žve- napolnjena s prahom, se vrne tovarni, ki jo izpere in vnovič plene kisline. Če počrni, je v njej škrob, kajti škrob zog- impregnira. Dunajski dvorni muzeji uporabljalo, samo take Ijeni, če se prilije žveplene kisline. brisače. Če je v indigi gumi ali druge slezaste tvarine, spo- znamo lahko, zmeči in postane slezasta če denemo tako indigo v vodo. vodi se Lesena poslopja in strehe prevleči s cementom! Dosedaj so se lesene stvari malo kdaj pretlekle s cementom, ker se je občno mislilo, da se cement lesa ne prime. Ta misel je pa napačna, samo da je treba prav ravnati. Vzemi jeden Poleg tega je pa še več druzih metod, po katerih (^el cementa, dva dela prav drobnega peska, jeden del iztis- se poskuša ndiga Dobro če se vzame 10 gramov fino n]ene sirne snovi iz svežega mleka m pa dela pinjega zmlete indige, 100 gramov čistega živega apna in kake tri kilograme destilovane vode. Najprej se ugasi apno z mleka in to zmešaj. Tega pa smeš napraviti le toliko, kolikor porabiš v pol ure. Ko rabiš to zmes, jo moraš vedno mešati. da se pesek ne vsede na dno. Les, ne sme biti gladek, jednim delom omenjene vode, potem se pridene indiga in nabolje če je zažgan, prevleči s to zmesjo s čopičem in sicer Tako vse dene v steklenico, v katero se vlije tista voda, ki je še ostala. Ko je stala steklenica nekaj ur, se pridene še 200 gramov železnega vitrijola ali zelene galice, potem se pa pusti, da se goščava iz tekočine lepo odsede. Na to se tekočini, ki stoji nad odsedlino, vzame četrtino tega kar se je bilo v začetku vzelo vode. Sedaj se tekočini pridene nekoliko solne kisline, potem pa pusti na zraku, dokler se iz nje ne odloči indigno modrilo. Sedaj se ta indiga skrbno dene v lijak s papirnim cedilom, in se nekaj časa spira s pomočjo majhne brizgalnice. Nazadnje dvakrat, naposled pa še z zelenim prstenim firnežem. prevlečeni les je varen pred ognjem in vremenske nezgode ga ne poškodujejo. Majski keber. Vsakemu kmetovalcu je znano, da kebri le na go- « tovo število let nastopijo v veliki množini, ravno tako 5§i f adniki močno zastopani raej bolgarsko inteli v gotovih letih dela veliko škodo niki in ui tudi črv tudi druga leta letajo majski kebr številu, in tudi črv je slednjo leto, toda ne toliko iz 1 Sicer pa aucij o, iz Avsti 4 od naravnega vina iz F 25, iz Avstrije 31/2 franka za 100 kilogramov. Od vola ali pa v neznatnem krave je iz 1 živine iz Fran< plačati 40, iz Avstr 18 30, iz Avstr 12 h a j a tako Učenjaki so si že dolgo belili glave, od kod to pi iz Avstrije 5, od ovce iz Francije od teleta iz Francij od mlade ^ 12. da da Pri tacih iz Avstrij se druga leta kebi oziroma črvi ne pomnože delkov iz A kali je pričako pa 1 2 franka postali škodljivi. Natančneje preiskave so pa ^ pokazale, da to prihaja od-tod, ker veliki črvi majskega knpovalci in prodajalci kebra pojedo manjše. Tako pojedo odrasli črvi tistih let. da se izvoz kmetijskih pri-pomnoži. Avstrijski trgovski muzej osnoval podružnico, ki ima jedino namen posre- V S Smrekove vejice kot krma za ovce. ki so v veliki množini manjše za jedno leto mlajše Tako se zarod poslednjega leta nikoli ne opomoi Na podlagi teh skušenj se pnpoi da se v ke- brovih letih kebr škoda ki jo delaj kebr pa kebr druzih pridno pobirajo, da se tako pomanjša i in pozneje črvi. Puste naj se Njih črvi bodo, v kolikor se jih pokončali mnogo let ohrani s tem več koristili, da bodo manjših črvov, nego pa bodo naredili škode. Na ta pripomoremo, da se pomanjša keberska nadloga v kebrovih letih. Sicer se pa kaže, da bode znanost v kratkem nudila novo sredstvo za zatii-an e roma črvov. Učenjaki so zasledili majskih kebrov da neka majhn po- ozi-gli- lezlj tenella mej črve majskega kebr zanese na- bolezen. kater jih pokonča Ta večkrat prouzročila, da so kebr gli kraji krive kar zginili, ne da oziroma crvi, v L je že kakem bil kdo vedel, kaj je temu Sedaj ostane le še nadloga kako se ta gli dala umetno gojiti in potem prenesti na njive, Poskusi to gli gojiti na kuhanem mesu, malo namočenem v kakem sladkem rastlinskem soku so se dobro obnesli Taki kosi mesa se potem preneso na njive, na katerih le crv. « boljše je pa, če se nabero živi caso se dene centimeter na debelo vlažne prsti toliko, da se v njo moi-ejo zariti črvi. Na to prst se denejo sujejo s klicani omenjene pokrov in se čez naloži vlažnega mahu VI in po-Potem se dene na posodo Cez ur so crvi nalezli bolezni se prstjo. Č zamejo iz čaše in denejo v lonce s 10 14 ur so mrtvi in njih se glivice lepo azvijejo. Sedaj se neso na polje in na več krajih malo v zemljo zagrebo tobr se mora zgoditi od aprila do ok- Glivice se v tleh dalj azvijejo kaže da do bimo tako precej zaneslj roma da se vom Stvar edstvo proti kebrom ozi- pa nikakor ni-dognana in je želeti, njo pridno pečajo kmetijska poskuševališča in če se stvar dobro obnese potem zdaj točni navodi Kmetijske raznoterosti. Kupčija s Švico. Do letos so Šv živil iz Francije dobili največ Ker I ali sedaj so se pa razmere jako premenile veljavo generalni tarif ni hotela skleniti trgovske pogodbe stopil je v Švicarj že več dobivali mnoffo o v • • 1 ZlVll Od je pa jako visok in sedaj dobivaj iz Avstrije in jih bodo s časom še iz Fran-Od sve- od sira 100 kilogramov surovega masla pa frankov cije plačati 12 frankov, iz'Avstrije žega mesa se iz Francije plača 10, iz Avstrije 4,3, ovcam jedenkrat ali dva k rajši jedo in so bolj zdra sku v Ce se dajo vejice, potem kakor so pokazale mnogobrojne na teden smreko v v Čebula za seme. Ce se zeti doblj rajse vrste do 2 de čebule za seme, je bolj semena gnijejo in poginejo. Za seme se izbero čebule kakor pridelane iz čebulic. Poslednj lep popolnoma zii Posade se se pomladi dobre , 10 cm narazen Vmocno pa vendar na sveže pognojena tla % Balkanska mesta. Stara Zagora. Na južni strani Srednje .planine ali Karadžadag v nekdanji Vzhodni Rnmeliji so z vi vzhodna, proti Marici nagnjena brda o je lepo mesto Stara Za adi pokrita jugo-tem lepem kraju Prebivalstvo peča se v pi sti z vinstvom, potem pa z izdelovanjem robcev krenih posod ter s strojarijo pa ba dolini na zapadni str mesta je kopali vzhodu z gorkim vrelcem. Proti ju m jako lep razgled na Zagorsko polje s pšenico in koi posejano ki je Mej njivami stoje dolge ste žitnica Vzhodne Rumelije. orehovih in mandelnovih dreves. Ogledujoč to polje, mislil bi človek, da je kje v Lombardiji. Podnebje je jako milo in sploh spominja na Italijo. poletne noči so prijetne in gorke in oživlja jih daljnem vzhodu vidi se vrh Veliko- Posebno cvrcanje murnov, monastirske gore, na desni pa dolgi hrbet Sakarske Pia- nine. Proti jugu se vidijo ob nebosklonu Rodopske gore Mesto je jako razprostrano, turški vojni bilo popolnoma razdej goma obnovilo. Zidalo se je po trdnem ravnimi ulicami, z velikim ali je v zadnji rusko Mesto se je pola- širokimi tu s štirivoglatim trgom v sredi, in nekaterimi večjimi javnimi poslopji. Temeljni kamen za obnovljenje mesta sta položila knez Vogoridi in trnovski metropolit Klemen. Po ljudskem popisovanji 1888. leta je bilo v Stari Zagori 16.039 prebivalcev; mej njimi 13.133 Bolgarov, 2071 Turkov, 254 Ciganov, 415 Zidov, 9 Rusov, 1 Srb 4 drugi Slovani 61 pa druzih narodnostij. Prebivalstvo je torej skoro čisto bolgarsko, zlasti srški živelj ni tako mnogobrojno zastopan, kakor v drugih vzhodno rumelijskih mestih. Poleg ljudske ali deške šole v dekliška gimnazija z Stari Zagori še dobro obiskana učnimi močmi, ki je še precej Sploh se prebivalstvo jako zanima za duševni napredek. Staro-zagorjanci so kot učitelji, zdrav I .C L ( t I Tako so pa Zagoi prijazni. jako ponižni ljudje in s tujci jako Poučni in zabavni drobiž I Star Zagora je že stai mesto. Ko so pe rusko- Čuden priroden dogodek Bli mesta Pop turški vojski začeli mesto prezidavati zadeli so na tra- V Sev je že Ameriki je gora Craisloma izginila \ časa se lišalo neko podzemelisko bobnenje. Nakrat ie pa go kijske imske, bizantinske in turške starine, napise, okr šene kamene, denarj Kipe i. t. Star Te izkopa so jako se razpocili je pa odne Jeden del se je je v zemljo pogre kaj je v in potem se raztresla po okolici pojasnile zgodovine mesta, drtinah je zgrajena Stara Zagora, Makedonci, in se je imenovalo Ber mesto, na katerega po- sezidali so najbrž še najst ljudij je mrtvih. Nekaj nad 100 ^lav ži tudi sled tega čudnega dogodka pobito Grški klasiki na Grškem. Griška lad je odredila Najbolj Cv- etelo d v bodoce s m e grške klasike na Grškem izdaj samo to mesto za Ti kateremu čast se je ime novalo Avgusta Trajana. To ime se je pa kmalu opustilo m držav gtški njih p rn svojo odredbo je utemeljila s tpm da so st klasiki lastnina vsega ^irskega oda toraj 111 d i od mora imeti^dobičt^k ves narod, to je d . n in piOUlje niUIil JUiril uuuioriv Liux^.v., .v, )pet je prišlo prejšnje v navado. Najbrž se novo ime ^^ ^^predmet privatne špekulacij niti pr udomačilo ni bilo in 3. stoletji so v tem resnici seveda vlade niso vodili tako jealni nazori, da bi mestu kovali posebne denarje in je imelo mešano trakiško-grškc-rimsko prebivalstvo. Da so prebivalci bili precej izobraženi, kažejo grobni napisi v vezani besedi. Ob ljudskem preseljevanji je seveda tudi to mesto veliko trpelo ali vendar ni bilo uničeno. Pri tem mestu so Gotje otepli mor di pripoaiog ceneje pridobiti Monopol na klasike si je prisvojila dotične klasike, idi te^a, ker je v likih finančnih zadreg Kjigotržtvo v Rusiji V Eusiji poslednj zdaj beletristicni asopisi cele knjige za priloge N cas ta način se rimskega cesarja hrabro odbili napad Obi in leta 587 kmalu utrdilo, kakor sploh v Trakij so pa prebivalci Kristijanstvo se je tukaj Na cerkvenem zboru posebno spravlj dela uskih klasičnih pisateljev mej narod eP' te o p ti listi posredujej a kup knjig. Tako delov i a ko kih listov je za razširjenje omike mej narodom koristno ali je v V( hk v Serdici je bil iz Bei ijanec škof Demotil, kater je leta 370. postal carigrajski patrijarh. Cesar Konstantin je bil papeža Liberija od leta 355—358 zaprl v Beroe. Knjigotržci so se zatorej janje časopisov b škodo ruskega knjigotrztva da bi tako počen do lade Ko so prišli Bolgari na Balkan, se je Beroe močno nim sosedom. Prebivalstvo se je pa pomnožilo z naseljenjem Armencev. Leta 784. je grška ce- Novice. pi^if utrdilo proti h obiskala mesto ö Ta cesarica je mnogo storila Deželni zbor. za mesto in se je zatorej po njej prekrstilo v Irenopolis, katero ime se pa ni obdržalo. Arabec Idrisi omenja Beroe \ « eji d 28 P ila t. 1. izroči se več odbora dotičnioi odsekom v pretres potem poročil dež pa poroča posl kot jako bogato trgovsko mesto Leta 1189. so v Bei bar pokoj S v menil finančnega odseka o do nemški križarji, ki so premagali, domače prebivalstvo, predlo prisil nagrabili mnogo požgali. začasnim predlog: „ueželui oauor se puuuiaaija, u«^ u.oun^ okrožnim zdravnikom, ki izkažejo 401etno zdravniško službo krožnim zlravnikom. Yzprejme se naslednj odbor se pooblašča da tistim začasnim plena tukaj prezimili, potem pa mesto I Kmalu potem pride mesto Bolgarom v roke. Od tega v a n J e merodaj kot okraj Iniki v takih v katerih so nujni oz'ri. dovoljuje pokojninske užitke v najvišjem iasa se pa mesto €esar Henrik je v malo imenuje v zgodovini Rimski 13 stoletj dvakrat pridrl do tega letnem znesku 300 gld okrožja prevzamejo polov s pogojem v ce dotična zdravstvena ti pokojninskih užitkov, v dmgih slučajih pa v tem oziru stavi prim mesta tem stoletji je še je jedenkrat napal mesto bi- po o nakupu prirodoslov zbirke zantinski cesar Teodor IL Mesto je vsled vojske in raznih etuj zmešnjav propadalo. Mestno zidovje se ni bilo več sledu nekdanje slave. ušilo Sploh imenu linančnega odseKa dovoli 1500 gld. iz dež rešila se je cela vrsta prošenj nega odseka poročali poslanci Hriba ete '' Isti poslan pnika Robiča in v da se naj za nakup zbirke g- zaklada. Predlog se vzprejme Zatem o katerih so v imenu linanc-r Klun, Luckmann, Murnik, Kakor se pripoveduje so Turki, prisvojivši si mesto, cl^, Papež, Višnikar in dr. Vošnjak. Kontroloij dež. bla domače prebivalstvo pognali v vasi, in se sami naselil se dovoli osobna doklada letnih 100 gld.; prosni v mestu, katero so prekrstili v Eski Zagr rabili tudi Bolgari To ime so za olitev naklade na pivo po 1 in je sedaj prekrstili v Star gor 1 kr. od butilke, se izroči dež. odboru v rešitev Do 1877. leta je mesto imelo v abščini in perziščini Leta 1813. so se Turki v mestu Taki raz- edkost oko- c kr. pora 30 gld.; prošnj pisan letopis. Ta letopis je pa bil uničen ob vojski tako je prišlo, da se sedaj tako malo ve, kako je bilo z za učence na mestom pod turško vlado, sprli mej seboj in se pobijali in mesto zažgali pori mej Turki samimi o svojem času niso bili in so prouzročili propad turške države in vojske, pavske in po Ijanskim učiteljem III. plačilneg klada letnih 100 gld.; podbcini Vodice, voli se za napravo občinske poti 400 gld gld a občine vi-od hektolitra ljub zreda do okraj se osobna do-pavskcga do- podpornemu d v • sj kmetijski šoli na Düna) se da pod katoliškeg šolskega društva za Avstrij na Du teljev Ii te v stan ar za podp se odkloni; o prošnj meščanskih v • UCl- Jo Bezlaj in d predi Tomaža Romiha v Krš-iem za dov v imenu finančnega odseka z ozirom lici je imena bilo naseljenih mnogo Turkov kar vasi j. Kristijansko prebivalstvo kažejo turška pa do 1855. na to, da morajo stroške za meščanske šole poknvati okraji, ne pa normalni šolski zaklad, da se odkloni Šuklje se strinja s poročevalčevim predlogom, poudarj I jeta skoro do Marice spadalo pod trnovsko škofijo (Dalje prihodnjič.) eliko t meščanskih šol in aluj šolskemu zakonu, ki pr ustanoviti po edno mešča i, da ko šolo v vs a pa da je N kljub Ijudsko- akem šolskem okraji na ke edn • •• ■i f I « « rW I 156 ščaus roča. ka sola in sicer v Kišk-m. Govornik dež. odboru pripo- in naj azmotrav vprašanje kako bi bilo isto povzdigniti da to pretresa. Posl. dr. S chaffer predgovornika Posl Siiklj etuje v samostalnem predlogu, da se kipa zavrača te vspevajo ekoc, da od meščanskih šol ni veliko pričakovati, ker Alojziju Gan zreče za njegove umotvore za gledališko zsradbo v obrtovitih krajih. D svetnik in voditelj C. dež lade baron H priznanje grade. - dež zbora ter dovoli iz dež. sredstev 500 gld na- Posl. dr piral meščansko šolstvo, treba. Poročevalčev predlog se na to vzprejme. Prošnja Bezlaja, učitelja na meščanski šoli v Krškem za podp izjavlja, da bode rado volj no pod-in kedar se bode pokazala po- o prošnji podobči Pap poroča v imenu upravnega odseka Klenik za izločitev iz katastralne občine Josip Št. Peter in ustanovitev samostalne katastralne občine. Pr za izroči se dež. odboru v rešitev. V imenu uprav šolske knjige: „Merstveno oblikoslovj izdajo odboru v rešitev izroči se dež poroča posl I o letneg poročil d» ž odseka odbora 5 prosnj županstva v Mošnjah za podp za lede občil. Poročilo se vzame na znanje. V imenu istega d šolsko zgradbo se z ozirom na dovoljeni prispevek odkloni; seka poroča po P o 3 letneg poročila dež odbora istotako prošnja Ivanetiča Maksa, učitelja v Dobovcu, za dovo glede deželne kulture Po 3 Lavrenčič se pritožuie, da se- litev I. in II. starostne doklade; azilnemu drušlvu dunajskega vravnava vipavskih voda tako odi Gov prav ž li, d vseučilišča se dovoli 5 nemu društvu na c. kr. ne more drugič dovoliti podpo gld. podpo juridičnemu podpo v ze k storilo Posl seučili na Dunaji se za 1893 1. prošnja zveze slov. posoji bi se se m Voditelj dež vlade baron H K prava toli potrebnih vodnjakov in graja počasnost vodovodov s kate avlačuj omenja da stvar za to ne v Celj za podporo za ustanovitev novih posojilnic se odkloni gr tako hitro izpod nateljstvu nižje gimnazij v Ljublj za podpo ubogim glede nap odovodo Posl dijakom se dovoli 300 gld Frančiški Drenikovi dovoli se za odbor gled te deve in zatrj je treba temeljitih raziskovani Papež opravičuje dež. ie ta storil svoio dolžnost. dr da tri leta pričenši s 1. oktobrom 1893. 1. miloščina letnih 150 gld Posl H rib pn točki močvirje" predlaga resolucijo, pa umi rovi) enemu učitelj od 367 gld Matej Kračmanu se pokoj zvekša kateri se dež. vlada pozivlje, da naj primernim potom ukrene O kr. na letnih 450 gld.; prošnja občanov iz potrebno, da se prebivalstvu na barji po zakupnikih ribsWa Belega Kamna okraja kočevskega za podporo vsled vremenskih ne bode godila škoda Najemniki ribarstva love nami ribe nezgod izroči se dež. odboru v rešitev; patriotičnemu društv po trankih pritokih, katere napravlj ljudj po svojih zem gospej za Kranjsko v Ljublj dovoli se 50 gld. podpo h Eesolucij se vzprejme društvu tiskarjev za Kranjsko v Ljublj praznovanja dovoli se povodom odbora to poročajo v imenu istotako poročilo upravnega finančnega odseka : Posl. dr. 1 25letnice njegovega obstanka 100 gld. podpo prošnja krajnega šolskega sveta v Božakovem za podpo in za Papež zgradbe o prosnj Ant Koprivnikarj ceste čez Vagenšperk, za doplačilo. Prošnj bivšf^ga podjetnika 1 izroči šolski t izroči se de odboru v rešitev. Posl. Murni k po- se dež odboru v pretres in poročilo Posl. Hrib poroča a roča v imenu upravnega odseka o prošnji podobčine Vrhpolje prošnji za izločitev iz vipavske občine in ustanovitev samostoj ob Glasbene Matice" v Ljublj posl za brezobrestno posojilo 6000 gld. Prošnja se usliši dr Pap o prosnii žu- čine. Poročevalec predlaga, da se prošnji ugodi in nasvetovani panstva v Dolenj vasi za podporo za vrejenje studencev v zakon sprejme. Voditelj deželne vlade, dv svetnik baron Grčaricah. Prošnj se izroči dež. odboru v rešitev. Hein,' izjav Ii lož i ti v potrj občin. da dež, vlada ne more dotičnega zakona pred Posl baron Schwegel poroča o prošnji Jerneja Pečnika in se izreka splošno zoper ustanovitev malih iz Krškega za nagrado in za podporo za nadalj ki svojih bremen ne morejo zmagovati in dado političnim pavanja Pi izroči se dež odboru, da jo uvažuj je izko-Istotaka oblastim veliko nepotrebnega dela. Posl. Lavrenčič, Hrib se izročita dež. odboru v rešitev prošnji županstva v Dol. Lo in KI o ovarjajoč trditvam predgovornikovim, toplo pripo- gatcu za podporo za izpelj sanitetnih odredb c. kr. poli roČajo prošnjo podobčine vrhpoljske Poročevalec Murnik po- tičnih oblastev in županstva na Planini pri Vipavi za podpo vdarja, da so razmere v tej občini take, da je želeti d za napravo vodnjakov. Društvu gospej krščanske ljubezni za se izločili davčni občini Sanabor in Vrhpolje iz občine vipavske poselsko zavetišče Jozefinum dovoli se po 200 gld in ustanovili dve samostalni občini Vip in Vrhpolj To županstv tri leta . na Črnem vrhu za podporo za napravo občinske žele ti Vipavski in pa tudi Vrhpoljci, kateri se večinoma poti 150 gld. ; podpornemu drustv za slovenske okošolce pečajo s poljedeljstvom in vinorejo. Na to se vsprejme nasve- na Dunaj 00 gld stavbinskemu odboru na Bledu za na tovani načrt zakona, s katerim se bode željam prebivalcev pravo poti v strmi strani ob Eadolni 300 gld. in samostojnemu ustreglo, ako dobi Najvišje potrjenje. ribarskemu odseku c. kr. kmetijske družbe v Ljublj za na- V seji dne 2. maja odgovoril je voditelj dež. vlade, pi novega vodovoda v libogojnem zavodu na Studencu gosp baron Hein na interpelacijo posl. Kluna in drugov, stavljeno v seji dež. zbora dne 21. sept. 1892 glede razmer na tukajšnji gimnaziji in zopetne ustanovitve gimnazije v Kranjv ljubljanskega mestnega posojila 340 gld. Posl. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o letnega poročila dež. odbora glede bilance Poročilo vzame se brez ugo- marg št. 4 5 V odgovoru se na podlogi avtentičnih podatkov dokazuje, da se ne krati slovenski mladini pravica do vstopa v gimnazije, dalje,, da se glede nove zgradbe gimnazijskega poslopja v vora na znanje, dr. Tavčar o V imenu upravnega odseka poročata: po srtu zakona glede izločitve delne proge d( ceste Logatec-ldrija od deželne meje pri Vrščevem do erar- Ljubljani vrše obravnave in da je z ozirom na to, ker se vrše pogajanja mej kranjskim mestom in naučnim ministerstvom glede zopetno ustanovitve gimnazije v Kranji, treba glede razširjenja nižje gimnazije v Ljubljani počakati, ker je uravnava skega Zfiforn skladišča za les stoječe za mostom čez Nikov v Idrij iz kategorij deželnih cest. Dotični načrt zakona se vzprejme brez debate; posl. Kersnik glede titv v kamniškem cestnem skladovnem okraji se nahaj in popolnitev te gimnazije z ono eventuvalne ustanovitve po- pravlj ceste ki se odcepi v Eadomljah od okraj novo na- te Kamnik-Eadomlje-Dob in stika . pri Preserj polne gimnazije v Kranji v najožji zvezi. Temu odgovoru je sledilo odobravanje. Posl. Hribar in drugovi nasvetujejo v samostalnem predlogu, da dežela podpira in pospešuje gra- zgrajenim mostom čez Bistrico z okrajno cesto Kamnik-Domžale-Sv. Jakob, z na njej se nahajajocim nova , med okrajne ceste, in glede jenje novih lokalnih železnic, ki bi vezale glavne proge s ta- opustitve okraj ceste držeče iz Eadomelj čez Homec na dež kimi kraji, v katerih je že vdomačena kaka obrtnost, in se je nadejati, da se spopolni in dovrši; dalje s kraji. cesto Kamnik-Trzin. Vzprejme se brez debate nastopni predlog imajo upravnega odseka: 1.) Na podstavi 23 točka zakona vvaževanja vredno gospodarsko produkcijo; in konečno s kraji, z dne 28. julija 1889 dež zak št 17 kjer se dala eksploatovati prirodna bogastva. Posl. Krsnik cesta ki se v Eadomljah od okraj se novo naprav ceste Kamnik-Ea in drugovi predlagajo v samostalnem predlogu, naj deželni odbor obrača vso pozornost na propad slamarstva v Domžalah domlje-Dob odcepi in stika pri Preserji z okrajno cesto Kam-nik-Domžale-Sv. Jakob, z na njej se nahajajočim novo zgrajenint \ 1 i s 157 mostom uvrsti med okrajne ceste ia stavbe. 2 Deželaemu dne 16. apr. 4 gU. 10 1 2 odboru se uaroča, da zaradi prevzetja ceste in mostu v oskrbo zložili za dom navdušeni Graški mladeniči o kr., g. Velimir 4 gld., ki so jih okrajnega cestnega odbora kamniškega potrebno ukrene.-3.) Iz vega večera, gospodičina v Opatiji nabrane 3 gld., g. priliki Prešerno- Eadomelj čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin držeča vinotržcc okrajna cesta se kot taka, izimši v Šiški, 2 gld. C. J. preostanek ob poravnavi računa na njej se nahajajoči most, , in Neimenovanec prvo srebrno krono Vsem veledušnim opusti in preide v oskrbo dotičnih občin. 4.) Deželnemu od- dobrotnikom skupaj in vsakemu posebej izreka najtoplejšo za- boru se naroča, da glede opustitve pod 3) omenjene okrajne hvalo. ceste po,topa po smislu § 22 , točka 2 , zakona z dne 28. julija 1889. 1. dež. zak. št. 17, ter o dotičnem vspehu poroča v prihodnjem deželnem zboru, eventuvalno predloži dotični načrt zakona v ustavno odobrenje. Prihodnja st-ja je dane __ v Osebne vesti. Čast. gosp Frančišek Kumer pnik v Mošnjah, je imenovan za župnika dekanijske fare na Vrh niki Premeščena sta čč gg..: Janez Müller kapi v Polj pod Ljublj kot ekspozit v Sent Peter na Notranjsko Peter Hauptmann kapi. v Črnem vrhu nad Idiijo, v Stari trg pri Ložu Novi denar. 1. majem pričele so cesarke bla- gajnice z izdavanjem nikljevega drobiža po 20 in pa po 10 vinarjev, to je 10 in pa 5 krajcarjev sedanje vrednosti. 15. majem pričelo se bode z izdavanjem srebrnih kron po 100 vinarjev ali 50 krajcarjev sedanje vrednosti. Sedanje desetice in dvajsetice ostanejo še v prometu in se bodo le polagoma spravile iz prometa, cesarske blagajnice jih namreč ne bodo več izdavale. za obmej Družba le kraje v Cirila in Metoda je ob nakup knj ld§ \ pi iporoca J5laznik-ova tiskarna v Ljubljani. Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej, pošlje i metru nasprotnikom na zadne točne cene krojačem nekolekovano. Jaz ne dajem popusta 27.3 tudi noben i darila krojačem, kakor škodo naročnikov godi, jaz imam tako da vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zategadelj se naj le moje uzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom nasprotnikov. za obleke. Paruvien in Dosking za preč. duhovščino, predpisano blago za C. kr. uradniške uniforme, veterance, ognegasce, telovadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka za vozove, loden, tudi nepremočljiv za lovske sukne, perilo, potna ogrinala od 4—14 gld. itd. Kdor toraj pošteno, trpežno, čisto in ne cene cunje, ki niso plačila hoče, naj to stori pri Jan. Stikarofsky- krojača uredne sukno kupiti Brnu (Manšester avstrijski). Na j veča zaloga suluia v vrednosti V'2 milijona gld. Da se vidi velikost zmožnost naše hiše vedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav in velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda- jalničnih prostorih obiskati v katerih 150 ljudi dela, da se prepriča v istinosti goraj navedenega. Pošlje Dopisuje laškim, francoskim poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim. angleškim jeziku. pn|.oroca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. A A je zdravje! Tajne bolezni 1 1 spuščaji, splošna utrujenost slabost zginejo pri zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. (16 15) 55 Office Sanitas". Paris 30 Faubourg Montmartre. ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni Tisuč ozdravljnnj dokazujejo čudež ved- nosti. Natančne poročila, s priloženo znamko pošlje na: Office Sanitas", Paris 30, Faubourg Montmartre. 4 Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva pn z raznimi cikorijami zme kava ali pa in se iz te kave redilna pijača. — datek k pravi kavi okusna ter zdrava m Nedosegljiva ie kot fl Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. V2 kile 25 kr i > i i i i i i i i i i 4 i i i i > izgotovljene v lekarni k „angelu varhu C. JBMADY^a v Kromerižu (Moravsko) > ¥ > > > i i i ¥ SO Staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna 4 dela. (13 Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. i i i i 4 4 4 4 i i i ¥ > ¥ > SchaUmarKe^ gy/i^ccuJi^ dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marljaeeljske kapljice A i za želodec prodajajo se pi v Ljubljani i ¥ > > lek Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec v Ra ich; v Škofji Loki: lek Kari Fabiani dovljici: lek Dom Rizzoli Alex. Roblek; v Novemmestu : lek lek. Bergmann: v Kamniku: lek 4 J. Močnik; v Črnomlju: lek. i ^ 4 H H k. M M i Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasiiikovi nasledniki.