190 Listek. delo, s katerim bi se po pravici ponašala književnost slovenska. Žal, da na to niti misliti ni, in zategadelj veselo pozdravljamo vsaj slovensko-nemški slovar, ker nikakor ne dvo-jimo, da nam je g. prof. Pleteršnik ustvaril delo, katero bode na čast njemu in jeziku našemu. Slovar obseza, kakor čujemo, do 80.000 besed. »Luči«. Spisal Anton Funtek. Celje, 1891. Tisek in založba Društv. tiskarne D. Hribar. 127 strc 8°. Cena broširanemu zvezku 70 kr., elegantno vezanemu 1 gld. 20 ki\, po pošti 5 kr. več. — O teh slikali, dobro znanih našim čitateljem, prinaša zagrebški »Vienac« v svoji 8. štev. z dne" 20. svečana t. 1. nastopno oceno: A. Funtek revan je suradnik »Ljublj. Zvona«, gdje se je več g. 1883. pojavio pjesmom. Uz Gregorčičeve, Stritarove, Aškerčeve i Cimpermanove rado su se čitale i Fuutekove pjesme God. 1889. počeo je pisati svoje »Luči« ; u »Zvonu« objavi njih 20, a posljedujih 10 sada prvi put ugleda svijet. »Luči« su bez sumnje najljepši i najzreliji plod Funtekove muze ; zgodno ili možemo nazvati pjesmama u prozi. Kako su nastale »Luči«, kaže nam pjesnik sam u posljednjoj 30., koja je jedina pisana u vezanom slogu: U čarobnoj se noči digno duh pjesnikov na krilima mašte nebu pod oblake; iz onih višina upire pogled svoj na zemljicu crnu, koju zastire tamua noč. Tek gdjegdje zatitra svjetlo, sad u siromašnoj kolibici, gdje sirota djevojka radi, da prehrani mater, sad kod mrtvaca, kojega oplakuje bijedna žena, sad opet u sjajnoj palači, gdje se bogataš bezbrižno podaje nasladama itd. Na ovakovu »Luč« nauizuje pjesnik cijeli niz refleksija i treba priznati, da je duboko zavirio u dušu i srce ljudima, što ih motri. Ako i nije lako odrediti, koja je »Luč« pjesniku najbolje uspjela, jer su sve lijepe, ipak možemo reči, da če se čitateljima najviše svidjati: 2., 3., 8., 11.,—13., 15., 19., 20., 26. i 29. Pripovijedanje it »Lučima« veoma je slikovito i čovjeh ih čita s nasladom, a i jezik mu teče umiljato, glatko i pravilno. Uvjereni smo, da če brača Slovenci prigrliti »Luči« onim žarom, kojim smo mi prigrlili Mažuraničevo »Lišče« ; jer obje su knjižice nalik po načinu prikazivanja. A i našemu opčinstvu usrdno preporivčujemo to djelce; mi čemo čitateljima ovoga lista naskoro do-nijeti dvije tri »Luči« u prijevodu. Iskreno želimo dobar uspjeh i poznatoj nakladnoj tiskari D. Hribara, koja je tu knjižicu u lijepom obliku poslala u svijet. Z-č. Slovenske šolske knjige. Nedavno je izšel pri Milici v Ljubljani prvi zvezek zemljepisja, katero je po naročilu deželnega odbora spisal prof. Fr. Orožen. Mimo tega se tiskata dve šolski knjigi: pri Blazniku prvi zvezek zgodovine, katero je spisal prof. Ivan Vrhovec, in pri Bambergu prof. Hubadovo prirodopisje. Za poslednjo knjigo je naročil deželni odbor iz Berlma 280 potrebnih klišejev. Več drugih knjig še pišejo raznoteri pisatelji, in zato bode deželni odbor tudi za letošnje leto predlagal primerno podporo, kadar se snide deželni zbor. »Zabavna knjižnica za slovensko mladino.« Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. I. zvezek. V Ptuji 1892. Zalaga izdajatelj, tiska W Blanke. 39 str. Cena 15 kr — Gospod Kosi je občinstvu slovenskemu dobro znan po svojih »Legendah«, o katerih smo že nekolikokrat govorili v našem listu. Njega novo književno podjetje je vredno toplega priporočila; vsaj prvi zvezek »Zabavne knjižnice« je jako prikupen. V njem čitamo pravljice, pripovedke, basni, drobne povesti, poučne črtice, pregovore, krat-kočasnice i. t. d. Takšna mnogovrstna vsebina izvestno mika mladega čitatelja. Poudarjamo pa iz nova, dag. pisatelj premalo skrbi za čist pravilen jezik. Najprej moramo pograjati ono razvado, da se za istodobno dejanje v jednem in istem zloženem stavku rabijo različni časi, zlasti sedanji in pretekli čas. Samo nekoliko vzgledov izmed mnogih : »Na pote ga sreča deček, ki j e gnal kozo na pašo« (6). »Sreča dečka, ki je nesel koš gnoja« (6). »Zadene krošnjo na rame; ali zdela se mu je preveč lahka« (11) i. t. d. V teh stavkih stoj ali povsod sedanji ali povsod pretekli čas: »Na poti ga Listek. 191 sreča deček, ki žene kozo na pašo. Sreča dečka, ki nese koš gnoja. Zadene krošnjo na rame, ali zdi se mu prelahka.« — Glagol je še vedno prepogostoma prav po nepotrebnem potisnjen na konec stavka ; »Mojster pove*, da je prevzel zidanje zvonika in da bi ga rad prav hitro, lepo pa tudi močno sezidal« (18) namesto: ». . . . da bi ga rad sezidal prav hitro, lepo in tudi močno.« — »O tem pričajo tudi njena mnogobrojna imena, katere je po različnih krajih dobila« (20) namesto: », . . katera je dobila po različnih krajih.« — Slab je stavek »Tudi znam, da ako bi po gozda iskali jedilnih gob, ne pustili bi globanje« (26); prav: »Tudi znam, da bi ne pustili globanje, ako bi po gozdu iskali jedilnih gob.« — Neslovenski slove: »O postanku po-samez stoječega starinskega zvonika stare cerkve v Ptuji pripovedoval mi je . . .« (17); pi"av: »Kako je bil sezidan posamez stoječi starinski zvonik stare cerkve v Ptuji, to mi je pripovedoval . . . .« — Stavek: »Malo je manjkalo, da tudi njega ni potegnil za seboj (7) popravi tako-le: »Toliko da tudi njega ni potegnil za seboj,« ali: »Skoro bi bil tudi njega potegnil za seboj.« Stavek: »Ko je celo najpremožnejšim ljudem zmanjkalo živeža« (15) izpremdni tako-le: »Ko je celo najpremožnejšim ljudem pošel živež,« ali: »Ko že celo najpremožnejši ljudje niso imeli živeža« — Drugi pogreški bi bili: »In naposled tudi očeta za njeno roko prosi« (8; do cela neslovenski stavek. Pristni Slovenec bi rekel: »In naposled tudi očeta prosi, naj mu da hčer za ženo«). »Ko pripelje (nam. privede) tedaj grajščak . . . hčere« (9). »Ki sem si ga v svojem življenju z ropanjem pridobil« (12), namesto: «Ki sem si ga naplenil.« — ,,Z veliko slastjo (nam. 'j a k o slas.tno) je použila gladna četvorica" (14). ,,Od česa (nam. ob čem) se vdova živi" (15). ,,Sveti Bolfeuk je potoval enkrat (nam. nekdaj, nekoč) vrh pogorja i s kaj o č (nam. iščoč) mesta" (20). ,,Požrešno planejo nad (nam. na) mrtva trupla" (24). ,,Peroti sta ti vzrastli, rabi jih (nam. ji) pridno" (32). ,,V ta pesek pokoplji na jesen lepe zdravi? jabolka, pa tako, da se drug« druge ne bode dotikal«" (33*1. „. . . da obvarje zdravo potenje pred marsikatero boleznijo" (34.) namesto ,.marsikatere bolezni". — ,,Ze od mladih nog" (36) namesto ,,izza mlada, od mladih let." — „0 ja(!), danes je že dvakrat tepen bil. ' —Vprašanju ,,Ali mu je že kaj bolje? (ne boljie), odgovoril bi Slovenec: ,,Bolje", kakor tudi pravimo n. pr. ,,Ali si zvršil svoj posel ?" — ,,Zvršil". Omeniti je še nekaj drugih hib: ,,zvedzvši (13), od zdaj zanaprej (14) nam. odslej, zamore (14), od t?h dob (17) župauija (18; Pfarre = župnija), z vlovljenim jagnjetom (20) nam. z ujetim, ogoljufan (21) nam. osleparjen, prevarjen, naj z>sedem na zadnji voz (23) s preležanim čelom (23) nam. s prek/anim, saj vender pišemo klati, ne k^ati ! Rop arj i (23) nam. razbojniki, vtikovati (24) nam. vtikati, listnice (30), ptipogu/e} o (31) nam. pripogibajo. — Nekatere teh hib so bržkone tiskovni pogreški, katerih je v knjižici več nego dovolj. Rekli smo že o priliki, da je baš mladinskim spisom živo potrebno čistega vzornega jezika; to ponavljamo tudi danes in vselej bodemo grajali jezikovne hibe v takšnih spisih, zakaj človek bi ne verjel, kako globoko se vcepijo mlademu čitatelju! Sicer pa radi priporočamo ,,Zabavno knjižnico" in želimo od vsega srca, da bi podjetje g. Kosija uspevalo bolje, nego so uspevale dosedanje podobne zbirke ! Podpiralna zaloga vseučiliščnikov v Gradci je nastopila z lanskim akade-miškim letom dvajsetletnico svojega delovanja. Koliko je v tem času storila za blaginjo vseučiliške mladeži naše, znano je iz dosedanjih natančnih poročil dov61j vsakomur, kdor se zanimlje za društvo in zlasti za oni nddejepolni-naš narastaj, kateremu so namenjene podpore, ki jih društvo deli leto za letom v vedno večjih vsotah. To mu je bilo po sreči mogoče, zakaj zanimanje za društvo do sedaj še nikoli ni pešalo, temveč narasta leto za letom. Zatd je bilo moči v minulem akademiškem letu razdeliti vsoto,