AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 184 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, AUGUST 6TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Demokratski voditelji skušajo celiti rane priza-djane po konvenciji Washington, 4. avgusta. Jas. A.l Farley, ki bo vodil kampanjo demokratskega kandidata za Predsednika, Franklin Roosevel-ta. je prišel te dni v Washington, da stopi v stik z raznimi vodil-flimi demokrati in da odredi končne predpriprave za začetek ko-Icsalne volivne kampanje. Nalogi načelnika demokratske stranke je predvsem, da zaceli rane, ki so jih povzročili nesporazumi 111 Prepiri na demokratski predsedniški konvenciji. In če je kdo zrnožen tega posla, je James A. arley, bivši načelnik državne boksarske komisije v New Yorku ln dolgoletni tovariš governerja Roosevelta. Farleyu se je zahvaliti, da ni Smith takoj po konven-C1.H prišel na dan z napadom Proti Rooseveltu. Farley vidi Vse> sliši vse, vodi vse, in ima iz-vanredno lastnost, da se takoj Prikupi vsakomur, s komur začne Pogovor. Obenem je tudi obzi-ren, popustljiv, razven v glavnih Ročkah, zdrav, visok, z zapovedu-•locim glasom, toda obenem s prijateljskim izrazom, in je zlasti Priljubljen pi*i poznanih časnikih. Governer Roosevelt ima Popolno zaupanje v njega. Te-{om treh tednov po završeni demokratski konvenciji si je že pri-°obil popolno zaupanje takih vodnih demokratov, kot so sena-Costigan iz Colorade in sena-Harrison iz Mississippi j a, V<1 demokrata, ki se obračata po aUkih Jeffersona, dočim bi Far-lahko označili kot "moderna demokrata." Karakteristiki Farleya je tudi, da ne govo-v1 VnaPrej, kaj bo naredil, pač pa 'aKa ugodnega trenutka, ko pri-e ia dan s popolnim progra-, katerega dosledno spolnu \ Roosevelt je dobil v njem Najbolj dovršenega, kampanjskega voditelja. Nekaj zanimivih vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Iz uradnega zapisnika seje glavnega odbora K. S. K. Jedno-Ite posnemamo sledeče podatke: i V finančnem oziru je napredo-| vala Jednota za $120,985.01 te-!kom prvih šestih mesecev letošnjega leta. Skupno Jednotino premoženje je znašalo 30. junija, 1932, svoto $2,994,536.07. V šestih mesecih je umrlo 108 članov in članic. V članstvu je K. S. K. Jednota tekom preteklih •šest mesecev radi depresije nazadovala za 668 članov v aktivnem in za 576 v mladinskem oddelku. Jednota je štela 30. junija 22,792 v aktivnem oddelku in 10,608 v mladinskem oddelku. Skupno šteje Jednota 193 krajevnih društev. Svota na zaostalih ali neplačanih obrestih znaša $20,082.83, neplačil na glavnico posojil in dozorelih bon-dov je pa $54,400, kar je primeroma nizka svota za te čase. Koncem minulega leta je bila razlika radi manjše dnevne vrednosti bondov, katere lastuje Jednota, $10,500, kar je tudi nizka svota pri skupni svoti bondov nad $2,000,000. Glavni odbor je sklenil, da ima članstvo še v bodoče priliko jemati posojilo za plačevanje asesmenta-, in sicer na svoje certifikate tako, kakor se je to dosedaj vršilo. Torej se lahko vsakdo v tem oziru ogne suspendaciji. Bolniška pqdpora samo $1.00 na dan za vsa kanadska društva ostane še po starem. Stenskih Jednotinih koledarjev za prihodnje leto se vsled depresije ne bo izdalo. V slovenski cerkvi v New Yorku se je poročil Mr. Alojzij češarek, bančni uradnik, z Miss Elizabeto Gašperin. I stotem sta se poročila tudi Mr. Anton Rak in Miss Frances Kralj. Strela je ubila 6 letnega Franca, sina Frank Baloha iz Au-aurna, Illinois. Sinko se je na-lajal s svojim očetom n|a obisku v Jacksville, Kansas. Igral se je 7\ dvema dečkoma pod drevesom, ko je treščilo v drevo in je bil Frankie na mestu mrtev; ostalima dvema se ni zgodilo nič žalega. Mali Frank je bil član mladinskega oddelka SNPJ. V Mohawk, Mich., je umrl^ soproga John Vertanca, stara 55 let. živela je tam okoli 25 let, in zapušča moža in šest otrok. V Calumetu, Michigan, kandidira za zapuščinskega sodnika rojak Gabriel J. Čop. V Sheboygan, Wisconsin, se je poročil Arnold Demsey in rojakinja Margaret Granc. Nevesta je bila rojena v Dollar Bay, Michigan. -o-— Glenville bolnica Glenville bolnica je poznana stotinam naših rojakov, ki so že tam iskali zdravja. Radi številnih bolnikov, ki pohajajo v to bolnico, pomanjkuje prostorov, radičesar bodo tekom prihodnjega termina začeli graditi nova poslopja. Najprvo zgradijo -štirinadstropno hišo iz opeke in konkreta, kar bo veljalo $150,WO, in kjer bo [prostora za nadaljnih 70 bolnikov. Denar je pripravljen. Pozneje se postavi še eno poslopje, enako prvemu. Ni več zastopnik Cenjenim naročnikom po državi Ohio naznanjamo, da Mr. Frank Kurnik ni več zastopnik dnevnika "Ameriške Domovine" I in ni z nami v nobeni zvezi. Amerika gre na gospodarsko konferenco brez col-nine in vojnih dolgov Washington, 5. avgusta. Končno je vlada Zedinjenih držav sprejela povabilo, da se udeleži mednarodne konference glede gospodarskih odnošajev in denarne valute. Povabilo je poslalo vodstvo Lige Narodov, in Amerika je sprejela povabilo pod izrecnim pogojem, da se na konferenci ne bo razpravljalo o visoki colnini in vojnih dolgovih. Liga Narodov je na te pogoje pristala. Razpravljalo se pa bo o srebru kot denarni valuti. Ostalo besedilo povabila ameriška vlada ni hotela priobčiti v javnosti, dokler ne bodo diplomatične formalnosti gotove. Kdaj se vrši gospodarska konferenca se še ne ve, toda ameriški poslanik v Londonu, Andrew Mellon, je izjavil, da bo konferenca gotovo .sklicana v jeseni v Londonu. Ameriška vlada bo imenovala tri delegate za to konferenco. Kongres je odobril $40,000 za stroške te konference. Policist je zgubil hlače, Jetnik je pobegnil Atlantic, Iowa, 4. avgusta. vas" Sauers iz tega mesta se je sten0i nasrkal prepovedane pi1-s,Ce' in ker je razgrajal po ce-^h« se mu je približal policist parson, ki ima pa to slabost, a je precej trebušast. Policist g? a 325 funtov. Aretiral je je^Vi Pijanega Sauersa, in ko ga u poriniti v pripravljeni j lcijski avto, je pri naporu po-°istu počil pas pri hlačah, in 'ace so zdrknile navzdol. Ko J« Policist lovil hlače, je.Sauers Pobegnil. ' v Maschke je vedel n elandu se kuha dni dltn[.^Publikanskih vardnih vo-eJev, ki zahtevajo, da, oni iz-skrej0 naslednika republikanci"111 b°su Maschketu, ki je ob-slen" 0(1 Velike Porote v zvezi s jem jami z davčnim denar" fria • i^3 Je Maschke več ali schk t ' 36 Sam P°trdiL Mali a h• Je bil° znano' da se Ura,a J a 1 Alex Bernstein, prvi ta v davčnem uradu, že le-Prim ' V zadresi, ker je imel maStrkljaj v blagajni. Ta pri-Pokr-i aj 'ie Maschke deloma del, (j't°da klJ"ub temu, da je ve-h erns"tein nepošteno rav-hteval Včnim denarjem, je za-v sijv' ,da se Bernsteina poviša davčn m se mu P°deli vodstvo stal ZT Urada" Tedaj .l'e na- ^a^?manjklJaj $475,000. Oh, % je dobro vedd! žavlj^jŠe je ohraniti enega drekov a' kot pobiti sto sovraž- Kače na licitanti radi po-žrešnosti Chicago, Illinois, 4. avgusta. Colninski kolektor v tem mestu je prodal danes na javni dražbi pet velikih kač in sicer za 50 centov. Kupec je bil mestni muzej, ki je dobil na vrh še devet lepih želv. Kače, želve in ne-caj salamandrov je šele pred kratkim dospelo iz Nemčije na naslov Rudolph Patzige^ 6418 North Thalman Ave. Slednji je bil obveščen o pošiljatvi, toda se ni zglasil; Ko so pozvedovali po njem, se je dognalo, da se nahaja Patzig na, obisku v Nemčiji, dočim je njegova žena neznano {je v državi Wisconsin. Colnin-ska oblast je sklenila raditega kače, salamandre in želve prodati za svoto 60 centov, kar je znašaja colnina. Toda nobenega kupca ni bilo. Medtem so kače požrle salamandre in lačnih oči zrle proti colninskim uradnikom, ki so hitro odobrili ponudbo mestnega muzeja za 50 centov "za vso zverino." Smrt v domovini Dne 15. julija je v Kotu pri Velikih Laščah preminul France Centa, star 70 let. Zapušča soprogo, 5 sinov, dva brata in eno sestro. Dva sina se nahajata v Clevelandu, Frank in Joe, Alojzij in Tony pa v Kanadi, Karol pa v domovini. Brat Anton se nahaja na Darley Ave. Ima tudi enega brata in sestro v domovini. Naj bo ranjkemu mirna domaČa gruda! Zapiranje trgovin V predmestju Shaker Heights je mestna zbornica sprejela postavo, ki določa, da morajo vse trgovine, ki se nahajajo v Shaker Heights .zapirati točno ob 12. uri, ob polnoči, in ne smejo odpreti pred 7. uro zjutraj. Obenem morajo ugasniti ob polnoči vsi električno razsvitljeni napisi v predmestju Shaker Heights, kjer bivajo največji bogatini Clevelanda. Suhači gredo Governer države Ohio, Geo. White,' je včeraj zopet odslovil tri suhaške agente iz državnega prohibicijskega urada. Tekom treh mesecev je bilo odslovlje-nih že 15 agentojv. Governer pravi, da država nima denarja za nje. * Nemški poslanik v Washing-tonu, von Prittwitz, bo odpoklican. Prav prijazno vabilo na izlet združenih društev Jutri bo dan, ko priredijo združena društva fare sv. Vida svoj zadnji piknik v tej sezoni. Kdorkoli ima željo, da bi se nova cerkev čimprej odprla in služila svojemu namenu, gotovo ne bo izostal jutri, ko lahko s svojo udeležbo in malini prispevkom mnogo' pomaga, da se pomakne blagajna združenih društev naprej v korist notranje opreme nove cerkve. Kot nam je sporočil odbor, ki vodi ta izlet v nedeljo, so lahko vsi prepričani, da bodo dobili na pikniku prav izvrstno postrežbo, v pijači in jestvinah in to po najnižji mogoči ceni. želja odbora je, da se sleherni faran udeleži nedeljskega izleta pri špel-kotu. Poletje je že precej pozno, narava je sicer še na vrhuncu svoje lepote, toda kmalu pride jesen, ko bomo morali zopet doma praznovati sestanke, zato je pa lepa prilika v nedeljo, da pridete ven, na Špelkotove prostore, kjer se boste razvedrili in po vaši moči pomagali, da bo nova cerkev sv. Vida, te največje župnije slovenske v Ameriki, čimprej odprta. Pridite jutri k špelkotu. -o-- Ženska aretirana radi strupenega žganja New York, 5. avgusta. Detektivi so v tem mestu aretirali 49 letno Ano Kigin, katero dol-zijo, da je s svojim strupenim žganjem zadnji teden povzročila smrt 24 oseb. Aretirana je bila, ko so detektivi videli nekega Antona Kovalevica prihajati iz njene hiše s steklenico pod pazduho. Aretiran je tudi neki Abraham Finkelstein, ki je prodajal denaturiran alkohol ljudem. Nagla smrt Nagloma je preminul rojak John Lesar, star 45 let, stanujoč na 6603 Schaeffer Ave. Tu zapušča žalujočo soprogo in enega sina ter dva brata, enega brata pa v Minnesoti. Doma je bil iz vasi Kot pri Novi Štifti pri Ribnici, kjer zapušča enega brata in sestro. Tu je bival 18 let in je bil član, društva Doslužencev in društva Naprej št 5. SNPJ in obenem član čitalnice. Pogreb ranj-kega se vrši v pondeljek zjutraj ob 7:30 pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin, prizadetim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! Vlak ubil mater Blizu Coit Road in E. 152nd ^t. je vlak Nickel Plate železnice ubil včeraj 50 letno Mrs. Do-netto Juliana, ko se je vračala s svojim 7 let starim sinom Mihaelom iz neke grocerijske trgovine. Mati in sinko sta korakala po železniški progi proti domu, ko je privozil za njima brzovlak, ki je podrl mater in jo takoj ubil, dočim je sinko še pravočasno odskočil v stran. Neredi v bolnici Državni nadzorniki so se pritožili radi nerodnosti, ki vladajo v bolnici v Bedfordu. Uslužbenci bolnice dobivajo redno plačo, poleg tega pa zastonj stanovanje in hrano. S tem so oškodovali bolniško blagajno za $9,-000.00. Football igra Kako ogromno zanimanje vlada za Notre Dame-Navy football igro, ki se bo igrala v stadionu mesta Cleveland 19- novembra, dokazuje dejstvo, da je že sedaj prodanih 30,000 vstopnic. Najnižja cena je $2.50, najvišja pa $5.50. Bombe za kooperativne delavske zadruge. Zanimive delavske vesti Berlin, 5. avgusta. Kooperativni delavski domovi komunistov in socialistov so bili napadeni z bombami v Schleswig-Hclstein provinci. Policija je bila obveščena o raznih razstrel-bah v več mestih. Materialna škcda, je precejšnja, o človeških žrtvah se pa ne poroča.' High Point, North Carolina, 5. avgusta. Tu je bil pravkar končan štrajk izdelovalcev srajc. Vse tovarne so pristale na novo plačo de*la,vcem. Plače so se zvišale za" približno' 10 odstotkov. New York, 5. avgusta. Dolgotrajni spor v industriji ženskih klobukov je sedaj končan. Nastal je sporazum med zastopniki delavcev in lastnikov delavnic, ki je bil te dni podpisan. New York, 5. avgusta. Direktor mestne posredovalnice za delo opominja ženske, naj nikar ne hodijo v New York za delom. Tisoče žensk iz tekstilnih okrajev Pennsylvanije in Nove Anglije je dospelo zadnje čase v New York za delom. Borah bo podpiral stran- ' ko, a ne Hooverja Chicago, 5. avgusta. Poznani senator Borah, repnblikanec, je v pogovoru s časnikax-ji v tem mestu resno izjavi, da pod nobenim pogojem he bo podpira! Hooverja za predsednika, dočim bo deloval v svoji lastni državi za republikansko stranko. Znano je,, dai Borah ne bo podpiral Hooverja radi prohibicijske planke v republikanski platformi. Enako resno je izjavil tudi o kandidatu demokratov, Rooseveltu, da ga ne more podpirati, povedal pa je, da so demokrati, keir se tiče prohibici je, mnogo bolj odkriti kot republikanci, ki se zavijajo v megleni plašč. Izkoriščevalci davčne blagajne bi radi vedeli za podrobnosti obtožbe Cleveland, Ohio.-^-Potom svojih odvetnikov je Alex Bernstein, bivši prvi davčni uradnik, vložil na sodniji zahtevo, da državni pravdnik natančno označi podrobnosti obtožbe proti njemu. Bernstein je v splošnem tbdclžen, da je poneveril $37,-000 davčnega denarja, dočim je pod njegovo upravo zginilo $475,iQ00 ali več davčnega denarja iz davčnega urada. Bernsteina zastopa sloviti odvetnik Harry Payer in James O'Connell, bivši prvi pomožni državni pravdnik in nekoč odvetnik umorjenega councilmana William Potterja. Alex Bernstein je bil obtožen od velike porote zaeno s Hermanom Finkle, councilmanom in vodjem republikanske politične ma-šine v Clevelandu. Finkle, bos republikancev Maschke, in Henry Beckerman ter H. Felsman so obtoženi, da so osleparili davčno blagajno za $140,000. Za^ hteve, ki so jih stavili včeraj odvetniki obtožencev, pravijo, da bi radi vedeli natančne podatke, namreč, da kdaj se je poneverba pripetila, koliko je natančno po-neverjenega. Zahtevajo režite cd davkov, dokumente in listine in vse javne zapiske, če se jim bo to ugodilo, o tem bo odločil sodnik Walther prihodnji torek. Začetkom septembra se pa začne tozadevna razprava, ki bo največja razprava političnih škandalov v mestu Clevelandu. Zadušnica V pondeljek se bo brala sv. maša zadušnica ob 7. uri zjutraj za pokojno Frances Debevc, ob priliki 4. obletnice njene smrti. Maša se bo brala v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in znanci ranj-ke so prošeni, da se udeležijo. Demokratska konvencija 19. avgusta se vrši v Colum-busu, Ohio, državna konvencija demokratske stranke. Ob zaključku konvencije nastopi kot glavni govornik governer Franklin Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat, ki bo odgovoril predsedniku Hooverju glede njegovega programa. Na počitnice Ray J. Grdina, urednik angleških strani "Ameriške Domovine," in, soproga sta se sinoči odpeljala za teden dni na počitnice, in sicer v Joliet, Illinois, na obisk k Mr. Jos. Zalarju, glavnemu tajniku K. S- K- J. Ognjegasci glasujejo Direktor javne varnosti je odredil, da glasujejo ognjegasci v Clevelandu, če želijo še nadalje nositi uniformo ali ne. Mesto ima s temi uniformami $26,1000 stroškov na leto, vsak ognjega-sec pa še posebej $100.00. Ako ognjegasci z večino glasujejo, da so proti uniformam, bodo slednje odpravljene. Vest iz domovine Preminul je Franc Perovšek, doma na, Bregu pri sv. Gregori-ju, star šele. 18 let. V domovini zapušča starše, enega brata in dve sestri, tu pa več sorodnikov. * Cene sedežem na newyorški borzi so se dvignile. Ljudje so ubili tri pobegle zločince England, Arkansas, 5. avgusta. Kakih 200 mož broječa množica je polovila danes sedem kaznencev, ki so pobegnili iz državnih zaporov v Tucker, Arizona. Trije kaznenci so bili pri tem od ljudi ubiti, dva ra'njena, dva sta pa bila ujeta nepoškodovana. Ognjegasci v New Yorku in znižane plače New York, 5. avgusta,. New-yorški župan Walker je predložil vsem mestnim uslužbencem Niew Yorka, da vzamejo vsak en mesec prostovoljnih počitnic, da se s tem hrani, mestni denar. Tozadevno so mestni ognjegasci včeraj glasovali in so z 4900 glasovi proti 278 zavrgli ponudbo počitnic. Mesto New York se nahaja v velikih finančnih stiskah. Podpora državi Pennsylvania odklonjena. Detroit dobi milijone Washington, 5. avgusta. Mesto Detroit je dobilo od zvezne finančne korporaeije $1,800,000 posojila, da skrbi za 80,000 potrebnih družin, ki že od pondelj-ka ne dobivajo od mesta druzega kot kruh in mleko, ker so mestne finance tozadevno popolnoma izčrpane. Ta denar je mesto Detroit dobilo na posojilo, ki mora biti vrnjeno v petih letih. V istem času je pa vodstvo zvezne finančne korporacjie zavrnilo zahtevo governerja države Pennsylvanije, Pinchota, ki je zahteval nemudoma $10,000,-000 posojila za brezposelne v Pennsylvaniji. Prošnja je bila zavrnjena, ker trdi zvezna vlada, da država Pennsylvanija doslej ni ničesar naredila, da bi sama pomagala svojim brezposelnim, dočim je mesto- Detroit že prej iz lastnih sredstev prispevalo nad $7,000,000 za brezposelne. Načelnik zvezne finančne korporaeije, Cleveland-čsn Atlee Pomerene, se je izjavil, da njegov urad ima $300,-000,000 na razpolago zaj brezposelne, toda ta denar ne bodo dobili okraji, mesta in države, ki tozadevno niso doslej ničesar prispevali, pač pa le oni. kjer se dokaže, da so doslej sami šli že do skrajnosti, da pomagajo domačinom, in kjer je potreba v resnici ogromna. Tako n. pr. je država Ohio doslej prispevala potem davkov in drugih sredstev že $22,000,000 za svoje brezposelne, dočim država Pennsylvania še ni ničesar naredila. Dcsedaj je zvezna finančna kor- ' poracija dovolila $3,000,000 za Chicago, $865,000 za štiri okraje v državi Ohio in $1,800,000 za mesto Detroit. Ker je bila zavrnjena prošnja governerja Pinchota za $10,000,000, je to slednjega silno prizadelo, kajti takoj za to prošnjo je nameraval zahtevati nadaljnih $35,-000,000. Državna postavodaja v Pennsylvaniji ni doslej še ničesar naredila za svoje brezposelne, Nesrečna usoda Salvatore Cialo, ki je že 9 let bival v Clevelandu, je šel včeraj v naselniški urad po permit, da bi smel na obisk v staro domovino, in bi se potem lahko nemoteno vrnil. Toda na naselni-škem uradu so dognali, da je Salvatore Cialo prišel sem pod napačnim imenom Celeste Cialo, in je bil kot tak utihotapljen preko kanadske meje. Namesto permita so mu odkazali prostor v okrajnem zaporu. Na vrhu Jugoslavije Mr. Anton Mervar Jr., ki se nahaja na obisku v Jugoslaviji, nam pošilja krasno razglednico "z vrha Jugoslavije." Srečno je priplezal na Kredarico, 2515 metrov visoko, v Aleksandrov dom, 2404 metrov visoko in v Aljažev stolp, vrh Triglava, 2863 metrov visoko. Poziv Tajnik društva žužemberk po-zivlje člane, da še oglasijo pri njem za čeke. Bonus armada se seli iz Pennsylvanije Johnstown, Penna., 5. avgusta. S truki in z vlaki selijo bonus armado nekdanjih vojakov iz Pennsylvanije. 1500 jih je bilo od pel j an ih proti meji države Ohio, kjer so jih pričakovali državni truki, 400 jih je odšlo proti West Virginiji, in nekako 800 proti državam Nove Angli-je. V taborišču se nahaja še nekako 1500 veteranov. Poroča se, da so med njimi zbruhnili nemiri, kar pa policija zanika. Kar je nemirov, jih povzročajo komunisti, za katere se pa nihče ne zmeni. Tom Mix tožen za deset tisoč odškodnine Los Angeles, Cal., 5. avgusta. Tom Mix, znameniti filmski igralec, je dobil tožbo za $10,-000 plačila. Toži ga neki odvetnik, ki trdi, da mu Tom Mix 'ni plačal odvetniških pristojbin od neke tožbe. Premoženje avtomobilista Pokojni Alexander Winton, znani izdelovalec avtomobilov v Clevelandu, je zapustil premoženje, cenjeno na $500,000. Ogromni davki New York Central železnica je plačala včeraj $424,388 v okrajno blagajno za davke. * 107. rojstni dan je praznovala Mrs. Sarah Clark v Trenton, New Jersey. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NXWSPAFKt Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto »6.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta W.OO Za Cleveland, po poitl, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznaftalclh: celo leto (5.50; pol leta »8.00; četrt leta »1.75 Za Ivropo celo leto »7.00, pol leta »1.50. Posamezna Številka ■ cente. Via pisma, dopise ln denarne pošlijatve naslovite: Amerlžka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 mesecai pa osem dni. Tako se torej dela tukaj že dolgo časa, da bodo ljudje razumeli in če kdo ne verjame tem vrsticam, naj pride k nam in se sam prepriča, da tudi pri nas vlada le Hooverjeva prosperiteta. Dela, in zaslužka pa ni od nikoder. Najlepše pozdrave vsem čita-teljem tega lista. Mrs. John Berus. J AMI 8 DEBKVXO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publisher« Entered as second class natter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8rd, 187». 88 No. 184, Sat., Aug. 6th, 1932 ZLATO TELE O SLOVENSKI ZEMLJI Oni dan, ko je Napoleon zgubil svojo bitko pri Water loo, je bil rojen moderni bog — zlato tele. Imeli so tedaj neznatnega menjalca denarja, ki si je že pridobil precejšno premoženje ,ko je posojeval zlato princem in vojvodem, da so slednji lahko nadaljevali svoje sebične vojne. Ta menjalec denarja se je nahajal na varnem, daleč proč od prostora, kjer so padale bombe in granate med Francozi in Angleži, Zadovoljen je opazoval z daljnogledom, kako se Angleži držijo napram Francozom. Videl je, kako so se francoske čete topile v dežju svinca in železa. In ko je menjalec denarja bil gotov, da je usoda Napoleona zapečatena, se je v naglici odpeljal do bližnjega pristanišča in najel najhitrejšo ladijo. Prišel je v Anglijo še pred-no je tja dospela novica o zmagi Angležev. Najprvo je razširil novico, da je bil Wellington, vodja Angležev, poražen na bojišču. In takoj za tem je pokupil tisoče angleških vladnih bondov, ki so se prodajali za vsako ceno, ker so Angleži bili mnenja, da so poraženi. In preko noči je postal ta človek, Rotschild po imenu, bogat, dobil je moč in oblast v tinanci. Njegovo premoženje je bilo narejeno. Rotschildi so zmagali. In odtedaj, prijatelji naši, vi in mi vsak drugi človek na svetu, smo postali žrtve mednarodne finance. Ta dan je dan, ko je moderna financa začela 'plesti oblačilo neskončnosti zlatega teleta. Kako se je to moglo zgoditi? Odgovor je kratek. V splošnem naj rečemo, da se je koncentriralo, osredotočilo, zbralo mednarodno bogastvo v rokah nekaterih. Zgodilo se je to po sistemu ponavljajočih se obresti, sistem obresti, ki ima za podlago princip, da se denar lahko sam pomnožuje do brezkončnih mej. Ali veste, kaj so ponavljajoče se obresti Nedavno tega je ameriški narod potom kongresa posodil Rekonstrukcijski finančni korporaciji $2,000,000,000. To pomeni, da mora sleherni Amerikanec, star in mlad, mož in žena, odrasli kot otrok prispevati vsako leto $1.00, da se plačujejo obresti tega fonda. Ob koncu druzega leta, ako se ne bo kaj plačalo na glavnico, ako se ne bodo plačale obresti, bo znašal dolg $2,-247,200,000. In po 6 procentov obresti, naraste ta dolg na svoto $4,000,000,000. Seveda ni namen teh članov kritizirati obrestni sistem pri postavni trgovini. Mi samo prednašamo krivičnost po-navljajočh se obresti. Ako bi posodil 25 centov po 5 procentov ponavljajočih se obresti, in bi se obresti pripisovale originalnemu posojilu skozi 1,500 let, in če bi bilo zlato vredno $20.00 ena unča, tedaj bi po današnji obrestni ponavljajoči se meri potrebovali kos zlata, ki je 1,465 krat večji kot je vsa naša zemlja, da bi odplačali prvotni dolg, ki je znašal 25 centov. Sploh misliti o tem je strašno in nepojmljivo. Sistem ponavljajočih se obresti je bil upeljan zgodaj v pričetku 19. stoletja. In hitro se je razširil povsod. In če bodo bilijoni, ki so danes posojeni po šest procentov obresti, ki se pripisujejo kapitalu tekom prihodnjih dvanajstih let, se bo dolg sveta podvojil s samimi obrestmi, obenem se bo pa tudi podvojila svetovna mizerija in brezposelnost, da tako doprinese moderni svet svoje žrtev zlatemu teletu. Vsa teorija o tem je torej popolnoma napačna. ■ Premoženja nikakor ne moremo zamenjati z izrazom zlatega teleta. Premoženje je to, kar si človek za svoje potrebe ustvari, da lahko udobno živi, zlato pa v podobi zlatega teleta pa je bič človeškega rodu na tej zemlji. Zlato je samo na sebi skoro brez veljave. Če ste lačni, zlata ne morete uživati, in tudi niste še kdaj slišali, da bi zlato potolažilo žejo, razven da je za večno ugasnilo žejo Rimljanu Krasu, katerega so obsodili, da mora izpiti čašo razbeljenega zlata, ker je posojeval na skopuške obresti denar. Zlato vas ne brani pred mrazom v zimi, niti pred vročino v poletju. Zlato ni zdravilo, ki ozdravi krizo, mizerijo in depresijo. Zlato je samo v sebi je le kovina, ki je bolj dragocena kot srebro ali železo, bolj dragoceno iz vzroka, ker je bolj redko. Zlato ni bogastvo, pač pa le zastopnik bogastva. Dva tisoč let pred prihodom Krista na zemljo so Egipčani rabili zlato v prometu. In dvatisoč let po smrti Krista je še vedno ista navada. Toda zastopnik ne sme nikdar zasesti prestola, na katerem sedi kralj, svetovni narodi. Zlato se ne sme nikdar šteti kot bogastvo. Originalno je bilo vse bogastvo v delu in v zemlji. Pšenica in železo, črede ovac in druge živine, obleka in streha — to so bistvene potrebščine svetovnega življenja. Bratje, v sedlo, vajeti v dlan: Drava nas zove, Jadran rjove, vranci naj skrešejo trde podkove, bratje — naprej! R. Maister: Naprej. Prelepa je naša slovenska zemlja! Vse ima: polja in gore, žita in rude, ravnine in gozde! In pota na morje proti jugu te-kq po tem nebeškem svetu! Zato ni čuda, da se je boj bojeval od pamtiveka za ta košček sveta, vsak bi ga rad imel, da bi imel s tem ključ proti jugu na morje. Koliko razdejanj in opustošenj je videla ta zemlja! Ne-broj sovragov je pridrlo semkaj : od severa, od juga, od vzhoda, od zahoda. Vsi ,vsi bi radi vadljali za to sveto zemljo, da bi ji grabili sadove sreče in blagostanja. Krepko se je ustavljal rod, še preden so prišli Slo-veni v te kraje, navalu tujcev, drzno je branil svoja polja, svoje gore, svoje reke, mogočno je ščitil svojo vero in vse svoje najdražje, toda kloniti je moral. In zemlja čudovita, nebeška je postala rob tujcu, pohlep sovražniku. Toda tudi temelji mogočnih Rimljanov so se zamajali in zrušili v prah! In mnoga ljudstva, divja, pohotna so drvela po sveti naši zemlji, uničevala in morila pred seboj, kar jim je zastavilo pot. Končno je prihitelo v ta opustošeni svet ljudstvo, ki je hotelo ostati tu, da mu bo nova domovina. Sloveni! Vzljubili so te visoke gore, deroče reke, svetla jezera in male ravnine. S pridno roko in z novim veseljem so začeli obdelovati polja, da so jim rodila rž in pšenico kot nekdaj. Uredili so si svoje stvari kot so bili navajeni; v stari domovini. Zopet so se zbirali župani in velmožje na zborovanje, da si urede "v domačih šeg?)h utrjene postave." Hoteli so živeti mirno, brez nasilja, zadovoljno in pošteno. Toda to ni bilo! všeč sosedom, ki so se pohlepno ozirali po zadovoljnih ljudeh in so jih hoteli podjarmiti. Hrabro se je boril Sloven, junaško odbijal navale tujcev, toda premoč in sila sta končno zmagala, in podjarmila Slovene. Mnogo je bilo prelite krvi saj "Kri po Kranj i, KoroSani prelita, napolnila bi jezero." Toda še vedno je bdela med njimi zlata pesem svobode in kadarkoli je bila prilika, so se zbirale slovenske trume ter pokazale svetu, da ne klonejo. Svetle točke na obzorju svobode: Samb, Lju-devit Posavski, umeščanje koroških vojvod, kmečki upori s svojim Matijem Gubcem, upori, proti tlačanstvu grofov in tujih velikašev, borbe s Turki so jasen dokaz, da rod ni kloni!, temveč je trdno stal in čakel. Po naši zemlji so pa ošabno gospodovali tujci, kruto pritiskali k tlom domače sinove, jim ukazovali ter jih zasužnjevali duševno in telesno. Hoteli so jim iztrgati celo najdražje, kar so imeli: sveti materni jezik, da bi si jih teko popolnoma podvrgli. Pri tem so minevala stoletja, Še vedno se je krepko držal slovenski rod in čuval največji zaklad — materni jezik. Skoro se je zdelo, da ne bo konca trpljenja in da ga bodo popolnoma uničili. Prišla je nadenj še velika, toda zadnja preizkušnja — svetoVna vojna. Strašno pot gorja, bridkosti in prebiranja so hodili slovenski ljudje. Kakor da bi se vse zaklelo proti ljubi DOPISI , , ju Ll i........i, . m i ■—~ ,.„...., ... ...—- .. ■■ ■■———-—•+ Conneaul, O.—-V včerajšnjem listu Ameriške Domovine smo brali na prvi strani z velikimi črkami zapisano, da je Nickel Plate železnica odprla delavnice itd. Poročilo je bilo razveseljivo, da si bo marsikdo zaželel k nam v to delavnico za delom. A žal, da je resnice vse drugače. Res so poklicali v pondeljek 1. avgusta delavce zopet na delo in bodo delali ves ta mesec le 7 dni. Napravili so pa tako, da jih polovica dela 3 dni na teden, druga polovica pa ostele tri dni. Tako da bodo v delavnici delali za dva tedna vsak dan, a vsak delavec bo delal le 7 dni za ves ta mesec. Zadnji mesec, to je v juliju, so delali 6 dni ves mesec, junija slovenski deželi, so divjale sile tujcev, da bi sedaj dovršile, česar stoletja niso mogle. Ni čuda, da je klonilo marsikatero slovensko srce. Strah, trepet, posirovelost, maščevalnost so zavladali in ubijali naše ljudi. Toda tudi štiri grozna leta so minula, svit zarje svobode je za-žarel in pretrgal tisočletne rob-ske vezi. Kakor odrešilne besede so vzplamtele v srcih slovenskih majniška deklaracija, Wil-sonovih 14 mirovnih točk in končno propast osrednjih sil. Koliko svetega navdušenja, koliko velikega upanja je tedaj prešinilo slovensko srce! Z brati po rodu in jeziku eno, prosti nadvlade tujcev, svobodni v svobodni državi! Toda tudi v to kupo veselja je kanila grenka kaplja usode. Niso se zmenili za pravične besede, da se mora dati vsakemu, kar je njegovega. Zopet so dvignili glave močnejši, 'številnejši in poteptali svete pravice malega naroda. Razcepljen je slovenski rod in le del je tako srečen, da je združen z brati po rodu v svobodni Jugoslaviji. Preblizu je meja, ki nas loči in razdvaja. Zavedajmo se vedno in povsod, da je Goriška, Trst, Istra in vzhodna Benečija naš'a zemlja, kjer prebivajo naši ljudje, četudi so mnogi klonili pod pritiskom tujčeve sile, ki je zlomila njih odpor, da so pozabili na svoj jezik in narodnost. Naša meja mora biti na zapadli Taljament in od Taljamenta črta mimo Vidma (Udine) do Gra-diške, od tu pa južni tok Soče. Pa tudi na severu žive še naši ljudje, katere je nesrečni plebiscit pod pritiskom stoletnega trpljenja in zvijačnih obljub odcepil od svoje matere. Vsa južna Koroška, to je vsa Zilska dolina do Beljaka in črta do št. Vida ob Glini, od tu pa črta do državne meje na bivšem štajerskem, je slovenski1 zemlja. Poprava severne državne meje je potrebna, saj nam morata pripasti tudi špilje in Radgona. Nujna bi morala biti tudi državna zveza med Severnimi in Južnimi Slov?ni. že na mirovni konferenci v Parizu so se Čehi zelo trudili, da bi dobili skupno mejo z Jugoslavijo. To bi bil svet med Donavo in Rabo, katerega so imenovali "Koridor." Po madžarski statistiki, ki je vse prej kot pravična, živi na tem ozemlju 70,000 Hrvatov in Slovencev. Poleg teh se je naselilo zlasti ob Donavi mnogo Slovakov iz Nitre in Trenčina. Po češkem načrtu naj bi del "Koridorja" ob Donavi pripadel Češkoslovaški, večji del pa Jugoslaviji, tako bi bil velik del Gradišč?nskega, katerega je mirovna konferenca prisodila Avstriji, prišel pod Jugoslavijo. Središče bi bilo mesto Sobotišče. S tem bi se pretrgal stik med Avstrijo in Ogrsko in odpravilo bi se mnogo političnih zvez, ki :'zza sklepa miru vznemirjajo vso Evropo. To bi morale biti naše severne in zahodne meje. Mirovna konferenca je odločila drugače. Tako so zakrvavele rane na našem narodnem telesu in te rane so odprte, nezaceljene še danes! Kcliko hudih preizkušenj so prestali in koliko dragocene krvi je bilo prelite, da dobimo nazaj, ker je našega? Ali naj bodo te žrtve zaman? Nikakor ne! Zato zahtevajmo: "Vrnite nam, kar je našega!" Ljubljanski "Bojevnik." Ti pocestni vitezi ne potujejo več iz kraja v kraj na polomljenih vozovih, v katere so vpreže-na stara kljuseta, ampak imajo že avtomobile najmodernejših modelov. Ciganke nastopajo danes po mestih elegantno in znajo svojo vabljivo zunanjost dobro izkoristiti. Toda to je samo na videz, še vedno so in ostanejo stare vedeževalke in napovedovalke sreče, ki zvesto verujejo tradicijam svojega rodu. Ena takih "modernih" cigank, je objavila v nekem londonskem časopisu zanimive podatke. Najprej prizna, da ne zna pisat ne brat in da je morala svoje izjave diktirati neki žurnalistinji, ki jih je zapisala. Ta ciganka je prepotovala n a j m anj polovico sveta. Bila je po vsej Evropi, posebno mnogokrat v Londonu, v Ameriki in Egiptu. Poleg ciganskega žargona obvlada tudi več drugih jezikov. "Ciganke so čuden zarod," pravi ta ciganka. "Tudi če se mešajo med druga plemena, vendar nikdar ne pozabijo, da so le ciganke. Zato se pa zelo malokdaj pripeti, da bi ciganka poročila koga drugega kot le cigana. Če bi storila to, bi bila izključena iz svojega rodu. Ciganka ne bo obiskovala nikdar plesne prireditve, razen ciganskih. Cigani imajo svoje posebne plese, divje in opojne, kakršnih ne more,prirediti nobeno drugo človeško pleme. Ako živi ciganka s ciganom, se nihče ne zgleduje, ako imata kopico otrok. Cigan nikdar ne zapusti svoje žene in svojih otrok. "In kaj je mičnejšega in lepšega kot je ciganska ženitev? K v e č j e m morda ciganski pogreb. Cigani pokopujejo svoje mrtve k njih prednikom, pa naj ti počivajo še tako daleč. Njih vera je, da mrtvec ne more počivati v miru na pokopališču, ako ne leži med svojci. Neka ciganka iz Evrope, ki je poročila nekega cigana v Ameriki, je napravila oporoko, da se mora njeno truplo po smrti prepeljati nazaj k njenim umrlim prednikom. Balzamirali so jo in položili v tri krste in preteklo je sedem mesecev, predno so jo položili na pokopališče, kjer so ležali njeni predniki." Ciganka nadalje pripoveduje, da ima rdeče pobarvan Buick avtomobil, v katerem se bolj udobno živi, kot v najlepšem hotelu. "In dobro živimo, mi cigani!" se pohvali ciganka. "Naši možje so izvrstni divji lovci in nam preskrbe najboljšo divjačino za večerjo. Ampak če kdo misli, da jemo z rokami, se moti. Pri jedi rabimo srebrne nože in vilice. Vsaka ciganka je danes izvrstno vežbana za vožnjo avtomobila in tudi popraviti ga zna, če je potreba. Me ciganke se sicer oblačimo moderno, toda v srcu smo in hočemo ostati le ciganke." Ce verjamete al' pa ne. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. MODERNI CIGANI Rujavokožni ciganski rod je še vedno obdan s skrivnostno romantiko, ki pa se spremeni, ako jo pobližje pogledamo v pravo revščino. V teh otrocih starega in skrivnostnega plemena vidimo ostanke primitivne kulture,' ki se kaj čudno vjema v današnje moderne čase. Toda tudi cigani so se spremenili in postali moderni, posebne Ciganske trope, ki se nahajajo v bližini večjih mest v Nemčiji, Angliji, Italiji in Ameriki. V nedeljo 7. avgusta (jutri) nas bo peljal naš slavni in kore-njaški predsednik Janez Brus na zakope St. Clair Rifle kluba na Močilnikarjeve farme. Kakor je poročal adjutant John Dolenc, se je sovražnik dobro utrdil in da je vozil municijo v svoje zaledje že zadnja dva tedna. Naš bejtaljon bo operiral od točke: Maksova štala proti jugu. Rainbow klub, s katerim smo podpisali pogodbo, da, v skrajni sili branimo eden drugega, nam je obljubil pomoč in bo v odločilnem trenotku pognal svoje sile v bojni metež od južne strani. Tako bomo sovražnika stisnili od dveh strani, da mu ne bo kazalo drugega kot reči: Naprej ne vem, nazaj ne smem! Potem, ko bomo pognali sovražnika iz okopov in ga prisilili na predajo, bomo pa koncentrirali naše čete pri zalogi muni-cije. Naš poveljnik, divizijonar Brus, bo imel kratek, a sila goreč nagovor na svoje čete, regi-mentni trobentač Gorjanc, ki si ga. bomo za to priliko izposodili od St. Clair Rifle kluba, bo zatrobil j uriš in z božjo pomočjo bomo naskočili municijska skladišče v kantini. Tam bo veljalo geslo: uničiti vse! Municije ne bomo vozili domov, ker se taka roba spridi, ako je predolgo na zraku, zato bomo pokončali vsako stvar takoj na mestu. Mitra-ljeze, šrapnefi, ekrazit, ročne granate, "debele Berte," sendviči in drugo, vse bo uničeno v ne-deljoi popoldne. Od našega bataljona je poklicana pod orožje vsa redna in rezervna armada. Vsi letniki, tudi oni iz okupacije v Bosni, naj bodo tako prijazni in se "meldajo" k orožju na zasedenem ozemlju in sicer točno ob 1:30 popoldne v nedeljo 7. avgusta, leta 1932 po Kr. rojstvu. Za to tekmo, ki se vrši v nedeljo med St. Clair Rifle klubom, Rainbow Hunting klubom in Euclid Rifle klubom, vlada velikansko zanimanje. Nekateri so že tudi stavili na ta ali oni klub. Tudi pisec teh vrstic je stavil tri cckine po pet centov, da bo en klub gotovo zmagd. Na 27. julija in 4. avgusta smo pa takole streljali: Prah........ .. 12 16 Marn ...... .. 16 15 Leonardi .. .. .. 21 — Dolenc J..... .. 16 20 Dolenc 'S. .. .. 22 16 Mlakar..... .. 23 19 Bruss....... _ 15 Sepic ....... — 16 Jerič .. 17 Jerman..... ■ 13 Dnevna vprašanja 1. Katera stranka je zmagala pri zadnjih volitvah v Romuniji? 2. Koliko je staro gasilno društvo v Kamniku v Sloveniji? 3. Katera pivovarna je največja in najboljša v Franciji? 4. V katerem letu je Roosevelt postal prvič predsednik? 5. Koliko je danes vrednih 1000 jugoslovanskih dinarjev? 6. Kdo je bil Engelbert Hum-perdinck? 7. Kaj je glavno mesto države Calif orni je ? 8. Kateri predsednik se je izjavil, da Amerika pripada samo Amerikancem? 9. Kaj pomeni beseda hidrant? 10. Kako se je imenovala boginja smrti pri starih Slovanih? Odgovori na vprašanja Gole...... .. .. 12 —- Mandel .. .. .. .. 22 19 1. Kmetska stranka, ki ni posebno naklonjena kralju. 2. Letos je obhajalo petdesetletnico. 3. Pivovarna "Les Grandes Basseries de Chamigneul-ks," katero je pred 35. leti ustanovil naš rojak Frank Trampič, ki se je pred 55. leti izselil iz Podrožice na Koroškem v Francijo, kjer je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo postal velik industrij alist. 4. Leta 1901, ko je bil umorjen predsednik McKinley. 5- $18.75. 6. Znamenit nemški skladatelj, rojen 1854, umrl 1921. Znan je po ljubki operi "Hansel und Gretel." 7. Sacramento. 8. James Monroe. 9. Hidrant je naprava, potom katere se sesa ali dobiva voda iz glavnega vodovoda. 10. M orana. Bolnik gre k zdravniku, da ga preišče in zapiše zdravilo. Zdravnik' ga natančno preišče in končno izjavi: "Slabo je z vami! Vodenični ste, vodo imate v želodcu." "O, tisti slepar od tega gostilničarja! Sag sem vedno trdil, da ne toči poštene pijače!" se huduje bolnik. A Za pogrebom milijonarja Rot-schilda je šlo mnogo sorodnikov, ki so se kar topili v solzah za pokojnim. Bilo je pa tudi za pogrebom mnogo drugih ljudi. Med temi je bil eden, ki je bil precej slabo oblečen in ki je prelival debele solze. Tega vpraša znanec: "No, kaj se pa ti kisaš, saj nisi bil Rotschildu nič v sorodu?" "Saj ravno zato se pa jočem." A Kmet je šel v Ljubljano, da vzame tisoč dinarjev iz hranilnice, da izplača hčeri doto. Ko mu uradnik našteje denar mu reče, naj še on prešteje, da se prepriča, da je prav. Kmetic začne šteti in ko našteje do 800 dinarjev, reče: "Do tukaj je vse prav, torej bo drugo tudi šti-malo." A Tri sestre, tri stare device so živele v svoji hišici v samotni ulici. Po starših so podedovale • dovolj denarja, da so se lahko preživele. Za moške pa niso kar nič marale in sklenile, da ostanejo "ledig pa frej" do smrti. Nekega dne potrka na vrata berač in ko pride ena teh sester odpirat, jo prosi, če bi mogel dobiti kaj ponošene obleke, kak suknjič ali hlače, zlasti pa hlače, ker so njegove že davno zaslužile pokoj. "Ah, ljubi moj mož," reče devica, "kako pa naj vam dam hlače, ko nimamo nobenega moškega pri hiši; samo tri uboge ženice živimo tukaj." Berač se odstrani, nevoljno mrmrajoč nekaj v brke. Ostali dve sestri, ki sta slišali razgovor, pa padeti po sestri, rekoč: "Oh, križana gora, kaj si pa napravila! Rekla si beraču, da ni nobenega moškega pri hiši, sedaj bo pa ponoči vlomil v našo hišo in nas oropal." Tedaj pa hitro odpre tista, ki je z beračem govorila, vrata in zakliče za beračem: "Prejle sem vam rekla, da nimamo nobenega moškega pri hiši, ampak to je samo podnevi. Ponoči je pa vedno kateri pri nas!" A Premožen kmet pride prvič v Ljubljano po opravkih. Ko j3 nakupil vse, kar je potreboval, stopi še na vrt restavracije "Pri levu," da spije par vrčkov pive. Ko ga je spil kakih deset vrčkov, ga je narava spomnila, da mora odtočiti, pa gre na kraj, kamor je videl druge odhajat in prihajat. Tam hodi okrog in išče tisti prostor. In ko le ne najde, kar je iskal, zagodrnja: "Sakra-bolt je to čudno! Tukaj je zapisano "za gospode," tam je zapisano "za dame." Ampak kako hudika, da ni nikjer zapisano "za kmete."?" A Mlada zakonska ženica reče svojemu možičku: "Poldek, jaz bom še nekaj pospravila, ti pa deni kuhat jajca in jih skuhaj na mehko. Vsako jajce se pa ne sme kuhati več kot tri minute." Čez kakih petnajst minut pride žena v kuhinjo, da bosta z možem pojedla kuhana jajčka, pa kako se začudi, ko vidi, da s« jajca še vedno kuhajo. "Kaj pa delaš?" zavpije nad možem, "saj se bodo jajca skuhala na trdo!" "No", ja, kaj nisi rekla, da se mora vsako jajce kuhati po tri minute? Šest jajec je, vsako se bo kuhalo tri minute, to znese pri meni 18 minut." OB SOČI Poletje petnajstega. Tedaj še m bilo na naši strani pravega kritja, skoro nobenih zaklonov za moštvo, samo nekake kamnite ograje. Za temi ograjami šibka obramba, rezerv nikakih. Sovražnik je to slutil, ne, naravnost videl je našo revščino in je silovito nastopal. K dobrdobski višini je bil usmerjen njegov glavni naval, se razume. Toda tudi k Banjul planoti je silovito pritiskal, saj tare je slutil vrata v notranjost dežele. Ključ Banjščice Pa je bila Zagora — in ta ključ Je tičal v rokah Bosanca Turudi-Je. že tedne in tedne se bije besen b°J za izhodišče pri Plaveh in v Zagori. Plavi gore, se rušijo, v Zagori je sodni dan, domovi S'nejo, se pogrezajo, a Soča vre v vročini pekla. Turudi j ev bataljon ždi med grobi j ami, žive cluše ni videti v dimu in trušču, f6 baterije govore svojo težko besedo, govore kar naprej. Ko odnehajo, buškne v Zagoro va-°vje; in tedaj vstanejo Dalma-1'nci izza grobelj, kakor duhovi, J1'idki, a strašni v svojem srdu •v • • Prične mrzlično regljanje, sklopot pušk. Valovje zastane, Pada, se trga nazaj. Dalmatin-ej so obračunali nad njimi zavoro nemilostnih udarcev topov. Ogenj topov bruha znova, tem luje, obrambo kani zabiti v zem-čisto miren ždi v zaklonu jurudija gospodar, že tretji nikake zveze z zaledjem, te-eton je razsekan na kose. Le sebi zaupa gospodar in svo-Jini zvestim. Kaj mu more nu-'j1^ brigadir Nowak brez briga-cle, kaj divizij onar brez rezer-\ Le nekaj teži gospodarja: evi in desni sosed! Ali bosta ^držala? če popustita, tedaj istina Zagori in njenemu k'iuču! Sovražnik naganja sveže sile V boj. Naj j ač j o divizijo nad Tu- ^dija. Brigade iz Forli in Ra- leoparde, divje, vroče. Dve 11 i brigadi, ponos sovražnike- rj,6 tretje armade. — Avanti! .Rudija mora na tla! Dva- tisoč svežih spočitih—pro- Petim stotinam raztrganih, iz- mueenih, lačnih . . . Avanti! p In leopardi so se zagnali v boj. es srčni borci, niso zastali v edpoljU; niso se strašili mitra- _ie2> ne ognja pušk. Naravnost dPrej, na nož ... In so se spo- 11Jeli leopardi z dalmatinskimi levi . Klanje. Levi zbesne, leopar-omahujejo, ne morejo prega-obrambe. Na tleh se zvija-v vročih mlakužah, a tudi ^nnog iev med njimi izdiha. . . NaPad je zlomljen. ySosec'i na desnem krilu po-Pnsčajo, pri Plaveh je prodrl so-aznik. Linija levih sosedov se Tmi> upogiba, Madžari beže . . . 0Jll1dija stiska zobe: osrčje ^f-ambe je ogroženo- že tre-' aj0 bombe od strani, joj, že J lav v hrbet Dalmatincem. Go-^ tlar sprevidi opasnost in se ^ svojiini naglo umakne gori v --vnovesje nove obrambne lini- ^ Tedaj Se je znočilo. Fronta ^1'aljena, zaudarja smrad ek-; a i« mrtvecev . . . Turudi- svone l?6, Ubija se vso noč s 2u°J lm "kon,tra-šturm-sistemom" Pehoto in za topove. Ne mo-Preboleti izgube ključa . . . ^-j,)ucraj ga zro njegovi zvesti, -kujejo novih ukazov. Gonje ai" CC^Jere najprej svoje ra-2e ne častnike in šarže pa na-2e e z njimi Madžare kopat re- dža • Jarke k Sveti Ma" UkaV nek idu k vragu! Nato v 7. svojim momcem: "Nazaj ^goroi" S- ' zurntr'0 to reče — in so ga ra" Šna ; Nazaj v Zagoro! Stra- Jo le Treba, pregaziti divizi-sPo<1Pardov-udarnikov . . . Go-iihi. 'llm razl°ži svoj načrt, bij ]^P?stavi - pa ajde, udri, fn ]Uc mora nazaj! Podi SS za^nali levi nizdol, . . -jUl> lomili jeklo, mesarili • ^ dosegli zopet Zagoro de U(j. 6 aj so izkrvavele briga-rmk°v iz Forli in Ravene, cvet tretje armade d'Aosta . . . Gospodar je hitel k svojim bit-nicam pa jih naržigal za bežečimi trupi. Njegovi momci so legli v svoje zaklone in bili zopet mirni ... Kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Nočili so gori v sveži liniji, ob jutranjem svitu so vstali pa se pedali nazaj v Zagoro. Sinoči so jo bili ostavili. In zdaj so tu, krotki žde v svojih jazbah pa nič ne mislijo. Niti ne na pot, ki so jo pregazili in je bila tako strašna . . . Nič, samo trudni zro predse, blagi kot jagnjeta... -o- CRUSADERS Načelstvo Crusaders iz cleve-landskega okraja je prevzel sedaj senator Laurence H. Norton. Crusaders je znana organizacija, ki se bori za odpravo prohibici-je. Poprej je bil načelnik te sekcije Philip R. Mather. S senatorjem Norton je dobila, ta organizacija moža, ki je poznan, da se bo boril za to stvar z vso silo. Senator Norton je znan v najbolj prominentnih klubih v Clevelandu in New Yorku. Drugi člani izvrševalnega odbora Crusaders so: Julian C. Bolton, Rabbi Barnett R. B r i c k n e r, Frank E. House Jr., James Mal-ly, Rev. E. G. Mapes, Philip R. Mather, Gerard Philliod, Hon'. Jos. F. Sawicki, Rt. Rev. Msgr. J. F. Smith, Dean Solenberger, Hon. Martin Sweeney, Charles J. Wolfram, Ralph Newman, tajnik. -o- MODA PRI RIMLJANIH že pri starih Rimljanih je bilo veliko vprašanje glede mode. Tako je rimski cesar Elagabalus ustanovil "senat žensk," ki je odločeval o ženski modi in etiketi. -o- OČI SE TUDI IZPREMENE DR. PR. DETELA: HliDI ČASI Člani raznih ekspedicij, ki so se nahajali dlje časa v polarnih krajih brez solnčne svetlobe, so naenkrat opazili, da so dobile njih oči plavo barvo, ne glede na to, kakšna barva je bila prej. I. Bilo je v začetku vinotoka 1. 1809.; po Dolenjskem se je trgalo grozdje. A dasi je obetala trgatev lep in dober pridelek, vendar ni zbujala tistega prešernega, brezskrbnega veselja, ki se je razlegalo prejšnja leta po vinskih goric&h. Preresni so bili časi. Dolga vojna je razde-vala avstrijsko državo, in dežela Kranjska je prehajala iz rok v roke. Takrat so ji bili gospodarji Francozi. Da, ostanejo dalje časa, ni mislil nihče. Saj so se bili pred dvanajstimi leti samo mimogrede pokazali v deželi in pred štirimi leti so se mudili na Kranjskem samo štirinajst dni; kdo ne bi bil pričakoval, da se tudi sedaj kma