Političen list za slovenski narod.
Po po5tl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 »ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
S »I«., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStro je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
čsUtev. 290
7 Ljubljani, v soboto 19. decembra 1891.
Imetnik XIX.
Sprava s pruskimi Slovani. !
Veliko pozornost so vzbudila poročila iz Prusije, da so merodajni berolinski krogi prijenljivejši nasproti slovanskim državljanom.
Najprej se je položaj zboljšal Poljakom na Poznanjskem. V poznanjskih ljudskih šolah, iz katerih so bili iztrebljenj za Bismarckove protislo- | vanske vlade poslednji ostanki poljščine, iz katerih so bili poljski učitelji premeščeni na Porensko in so j zdaj učiteljevali učitelji, katerim je bil poljski jezik istotako tuj, kakor otrokom nemški, na poznanjskih ljudskih šolah je dovoljeno zdaj poučevati veronauk v poljščini in poleg tega je tudi dovoljeno poljskemu jeziku nekoliko ur na teden. Dalje je bil po velicih J pomislekih in zaprekah imenovan poslanec in kanonik ! dr. Stablewski poznanjsko-gdanskim nadškofom. Vzlic zagrizenemu in hudemu odporu vseh germanizatorjev umeščen je na staroslavno stolico sv. Vojteha, na prvo poljsko nadškofijo, zopet mož poljske krvi in mišljenja. Dalje so ustavili merodajni berolinski krogi poslovanje kolonizacijskega vladnega odbora, kateri je imel na razpolaganje 100 milijonov mark v to svrho, da bi kupoval — kakor na slovenskem Štirskem »Sttdmark" — veleposestva poljskih plemičev, razkosa val ja in po njih nameščal nemške naseljence, kateri bi imeli nalog, na Poznanjskem Poljake pripravljati za ponemčevanje. Te milijone porabili bodo zdaj v Berolinu v utrjenje nemških postojank v Alzaciji in Loteringiji, kjer uničevalni ponemčevalni boj proti francoskemu življu traja dalje.
Glede Poljakov ni dvojbe, da je ta obrok pruske politike prouzročila mednarodna politika, in se je koncesija dovolila Poljakom, ker bodo izvestno oni stali v vojni z Rusijo v prvih vrstah proti sovražniku. To so vže priznavali nemški listi pri mnogih prilikah, da vse te dobrote nasproti Poljakom imajo povod svoj v tem, ker si v Berolinu hote zagotoviti simpatije Poljakov v slučaji rusko-nemške vojne.
Tudi na lužiške Srbe, kolikor jih živi v pruski oblasti, posvetilo je solnce boljših dnij. Pruska vlada je takrati sklenila, lužiško-srbskemu ljudstvu zopet dati nazaj ljudsko šolo. Za kar se koroški Slovenci potezavajo in bor<5 zaman celih 43 let, to je bilo nenadoma dovoljeno lužiškim Srbom. Po lužiških šolah uvede se poučevanje vseh predmetov šolskih v lužiškem jeziku in samo računstvo se bode poučevalo i nadalje r nemščini.
V	28. dan vinotoka t. I. so imeli učitelji okraja Hoherswerda konferencijo in pri tej priliki je razkril vladni šolski svetovalec Friese zbranemu učiteljstvu to najnovejšo naredbo. Med Iužiškimi Slovani, katerih je do 150.000, je vsled tega nepopisno veselje. Z ganenim srcem so šli roditelji k cesarju Viljemu ter so se mu ponižno zahvalili za toliko naklonenost tudi slovanskim državljanom.
Seveda so bili temu povod tudi drugi vzroki, v prvi vrsti pa prepričanje, da nemška šola slovanski mladini vbije v glavo la nekaj nemških besed, srce pa ostane mrzlo; o pravi vzgoji v taki šoli niti misliti ni. Taka mladina, vzgojena v potuj-čevalni šoli, zasmehuje vero in nravnost ter v tolpah dere za agitatorji v tabor soeijalizma in anarhije.
V	isti dobi pa ko pruska vlada hoče ohraniti zadnjo vejo močnega debla polabskih Slovanov ter ustreči opravičenim željam nenemškega naroda glede na ljudsko šolo, ponemčuje se v Avstriji po stari navadi. In najžalostnejši v tem oziru je na Koroškem. Mnogo let se naši slovenski rojaki mučijo v ljudski šoli s tujim jezikom, leto za letom pošiljajo na Dunaj prošnje za slovenski poduk, toda doslej le z malim vspehom. Upajmo, da Božja previdnost obvaruje tudi koroško vejo slovenskega naroda, da se ne posuši in da prešine tudi avstrijske merodajne kroge ideja, ki je na Pruskem lužiškim Srbom dovolila naravno pravo. Vstrajnosti je treba, in uresničiti se mora tudi pri nas načelo slovanskega peda-
goga Komenskega, ki je učil: »Otrok priuči se najprvo materinega jezika in na tej podstavi šele drugih predmetov."
Govor poslanca Fr. Povše-ta
v državnem zboru dne 7. decembra 1891.
(Konec.)
Zdaj pa preidem na gozdarsko postavo in iz nje izvirajoče slabe nasledke. Naravnost hočem izjaviti se, da mi ta postava nič kaj ne ugaja, ker ima to pomanjkljivost, da velja za vse kronovine obširne naše države, ki imajo pač jako različne gozdne razmere. Navajam v zgled le gozdarsko gospodarstvo n. pr. na Češkem in ono v planinskih deželah, ki je od prvega povsem različno. Nadalje se pa izrekam proti tej postavi kar naravnost, tudi če mi bodo gozdarski krogi očitali enostranost, da gozdna postava ščiti le gozd, pozablja ter zanemarja koristi poljedelstva in osobito v planinskih deželah toliko važuost živinoreje. In vender je poljedelstvo, akoravno visoko cenim osobito za mojo domovino prevažno gozdarstvo, ker v naši deželi celih 44 odstotkov površja pripada gozdu, še večje važnosti, ker ono mora prirediti ali ohranili, jaz rabim s namenom besedo „ohraniti" kmetsko ljudstvo, kojega ohranitev je državna korist, ker krepki kmetski stan je bil in ostane še vedno najtrdnejša podlaga državnemu redu, osobito pa v današnjih vedno bolj zmedenih socijaluih razmerah. Pa ta stan daje državi poleg raznovrstnih davkov v denarjih tudi največji izdatnejši krvni davek. Kaj pomagajo postave, katere se kujejo v namen prospeha ali rešitve kmetskega stanu, ako se pa kmetskemu stanu odtegne podlaga obstanka. In kdo bi mogel pač tajiti, da je prav živinoreja in za njo prepotrebna paša za naše planinske dežele in ondotne kmetovalce edino sredstvo, da se kmetije pošteno morejo obdržati. Ali naj kmet skuša vzdržavati ee s pridelovanjem žita, ali naj čaka na prihodke iz novega gozda? Rad pri-
LISTEK.
Mozaik.
IX-
„0, ti modra mucka! Glava tvoja je glava solnčnega boga. Nos tvoj je nos Thotov, dvakrat velikega gospodarja Hermopoliškega. Ušesa tvoja so ušesa Ozirisova, ki čuje glas vseh, ki ga kličejo. Usta tvoja so usta Atmu-ja, gospodarja življenja; on te je ohranil vsakoršne umazanije." — Tako so molili stari Egipčani Heliopoliško mačko.
Pomena je vredno, da so molili sicer mačko, a molili so vendarle. Mačka res ni Bog v6 kak pripraven predmet molitve, a nekaj je tudi mačka, to bo mj menda vsakdo priznal. Pesniška molitev je nadalje tudi v celem svojem razvoju zanimiva. Samo glavo popisuje molilec, primerjujoč jo glavi posameznih božanstev. To je znak, da so rajni Egipčani glavo visoko cenili, in kaže njihov zaostali ukus.
Ce bi pri Naprednikovlh kedaj molili kaj dru-tega, nego samega sebe, bi opisujoč kako sveto mačko, gotovo počeli pri repu; tam je tudi največ sličnosti z njihovimi božanstvenimi nazori. Predolgo časa se je svet pečal z glavo, čas je že, da tudi
rep pride na vrsto. Zato nam pač egiptovska molitev ne more ugajati.
Čudovito je tudi to, da ravno nos, ušesa in usta svoje vse časti vredne mucke primerjajo dotič-nim udom svojih bogov. Videti je, da je v njihovem času nos z ušesi igral še nekako važno vlogo; j celo pred usta so ju postavili. Sedaj mu je sevčda že odklenkalo. Sedaj veljajo usta sama. »Usto-kracija" vlada, ali kakor pravijo pri nas, »širok o u s tj e".
Nos? — Žalostna mu usoda! Odrekli so mu pravico, da bi on sodil o kaki stvari, ves delokrog so mu oropali. In istinito, vsak drug čut ima še kak pomen za vzgojo človekovo; tisti dobro znani, češče po nemarnem imenovani branje vki naše dflbe, ki tržita z vsem mogočim, dasi največkrat nepresvežim blagom : gospodičina „Znanost" in gospica .Umetnost", kupujeta in prodajata le za usta, ušesa, in seveda tudi za oči; za nos se nobena ne zmeni.
Š6 več: naša doba je izumila za vsak čut Še posebne stroje, ki ti oslabelo čutilo popravijo in je omogočijo, da še mnogo več občuti, nego v zdravem stanju, samo nos je ostal brez pripomočka. Oči imajo očala, daljnoglede in mikroskope, ušesa imajo fouografe in z usti vred
telefone, nos nima niti daljnovoha, niti vohografa. Sirota Jerica je mej čutili!
Iu glej, stari Egipčan pa, kakor hitro se pri molitvi spominja glave, takoj se spomni najprej nosa. Da smo mi napredovali, o tem ni dvojbe, saj živimo v »napredni dobi", kot še nikdar ni živelo človeštvo, saj vstajajo kolonije Napred-nikovcev po celem širokem svetu, samo to je težko določiti, kako.
Potisnili smo nos nazaj, vzeli smo mu pravice, katere si je prisvojal v davnih časih, in s tem brez dvojbe napredovali. Zdi se mi namreš, da je nos najhujši nasprotnik zdravemu razvoju pisateljevanja in umetnosti. In to bo tisti razlog, ki je preprečil nosu pogubno delovanje.
Kako sitno, da ne rečem, krutorogo bi bilo, če bi se jel pri najznamenitejših proizvodih naše dobei vzlasti pri nedosežnih umotvorih, kakor jih kaže naše slovstvo, oglašati nos! Kam bi prišli, ko bi 86 n. pr. pri borismiranskih zakladnicah vsega dobrega, lepega in blagega najedenkrat odzval, naznanjajoč : ž v e p 1 o , ko bi pri raznovrstnih trdin-skih in netrdinskih, brusnih in nebrusnih biserih slovstva stisnil se glaseč: s a I m i j a k, ko bi drugod v slavnih mdž slavne poezije slavnih delih oznanjal: alkohol, in ko bi se prečesto oglašal s svojim
znavam, da morajo biti nagibi gozdarjev dobri, a to je gotovo, da pri tem mora sedanji rod iu še oui za ujim sledeči propasti v siromaštvo. Prav zato so določbe § 2. iu 10. gozdarske postave tako trde za poljedelca, ker vidi se, da na ljubo gozdu se mora sedanje poljedelstvo žrtvovati.
Po Gorenjskem moje domovine slišijo se jako bridke pritožbe, da se jim paša omejuje, s tem pa da se jim obtežuje živinoreja, njih edina, uajizdat-nejša zaslombn. Neovrgljiva istina je, da je blagostanje gorenjskih kmetovalcev najbolj odvisno od proste iu izdatue paše, ker le ta omogočuje gospodarjem, da vzdržujejo večje število živinj. Prav tako je resnica, da bode ondotuo blagostanje vedno hujše propadalo, kolikor bolj se jim bode omejila paša. To čutijo že sedaj kmetovalci jako bridko in ne bojim se, da bi me kdo hotel zavrniti, če izrečem trditev, da so ondotui kmetski gospodarji zelo vznemirjeni za prihodnjost živinoreje, ki se je s pomočjo državnih subvencij tako vrlo v kakovosti zboljšala. Izrekam naravnost, da gorenjski kmetovalec ne pozna za svoje blagostanje, oziroma bolje za svoj obstanek hujšega udarca in večje nesreče, kakor je omejitev paše. Jaz nimam navade pretiravati, a toliko je neovrgljiva resnica, da so s« po dognani, in sicer postavnim potom izvršeni odkupni vredbi gozduih ser-vitut in regulaciji ali vredbi pašniških razmer gorenjske gospodarske razmere poslabšale, in če tudi ni še viden slab nasledek, ]e temu uzrok, da tam živi in deluje neumorno marljiv, skrben ter varčen kmetski stan.
Poprašati bi me utegnil ta ali drugi, v čem pa je toliko zlo za gorenjskega kmetovalca? Povedal bom v kratkih stavkih:
§ 10. gozdne postave je, ki dopušča čezmerno omejitev paše in dovoljuje gozdnemu lastniku, da prav one dele gozde, ki imajo najbo'jšo in najobil-nejšo pašo, izločuje in proglaša kot varstva potrebne, da se ondi zopet zaredi gozd, in to dela krivico gorenjskim kmetom. Ako temu še dostavljam, da je kmetom skoro nemogoče, zabraniti, da ne bi njihova živina zahajala v popolnoma odprte, pa paši prepovedane oddelke, kar pa ima velike posledice, kajti nastavljeni gozdni čuvaji hipoma zasačijo živali, kar se potem smatra kot gozdni prestopek ter se ostro kaznuje — uaj uavajtm, da nekateri gospodarji po 50, 80 in več goldinarjev kazni morajo plačati — razvidno iu jasno je, koliko morajo kmetovalci trpeti.
In ali ni način, kako se te obsodbe vrž^, jako trd, ker zadošča, da gozdarski čuvaj naznani ali ovadi kmeta politiški gosposki, ki ga na podlagi te ovadbe obsodi, ne da bi imel priliko vsaj glede škode oziroma visokosti kazni braniti se, ko je vendar vtč kakor gotovo, da one škode pogostoma divjačina, ne pa kmetova goveda prouzročuje! In prav ta določba v gozdni postavi je, ki kaj jasno kaže, kako skrbi le za lastnika gozda. V vseh pravdnih zadevah velja načelo „audiatur et alteia pars", to je, zasliši naj se tudi nasprotna, oziroma obdolžeua stranka, in tako bi moralo tudi to biti vravnana sodba zaradi pašniških pregreškov. Pač pa mi polje-
delci nimamo take brnmbe in zavetja, ako nam v naših nasadih, sadnih vrtovih lovskega lastnika divjačina še toliko škode stori. Dolgo pot dokazovanja moramo storiti, pravi križev pot moramo prehoditi, dokler kaj dokažemo in dosežemo.
Oglasil sem tedaj marsikatero pritožbo, moram torej tudi izreči se, kako bi se te žalostne razmere vsaj deloma mogle odpraviti iu njih škodljivi nasledki za gorenjske kmetovalce zmaujšati.
Vlada naj nadzoruje iu pri presodbi in potrditvi od lastnikov predloženih gozdno - gospodarskih načrtov strogo pazi ua opravičene Interese kmetovalcev, ki imajo v teh gozdih pašno pravico.
Naj se vendar enkrat že prizna, da ni potreba, da bi oddelki, v katerih naj se izvrši mladi gozdni naraščaj, bili zavarovani po 10, celo 15 in več let in naj se visoko kmetijsko ministerstvo vendar že ozira na soglasni izrek v posebno enketo ali strokovno posvetovanje v Gradec sklicanih strokovnjakov, ki so po temeljitem preiskovanju n& licu kraja, torej v gozdih in vsestranskih preudarkih izrekli, da niso mogli v nobenem gozdu spoznati ali konstatirati, da bi bilo objedeno mlado lesovje v gozdih vzlic temu, da se je v nje dvakrat toliko živine (gorede) nagnalo. Le v strminah, v kolikor se je živina na njih vdirala, se je deloma kaka škoda pa le zaradi vdiranja zapazila.
Prav tako pa je ta zbor izvedencev soglasno priznal, da živina še celo pospešuje mladi in novi naraščaj v gozdu deloma s tem, da s stopinjami, oziroma s hojo nekako rahlja zemljo, v rahli zemlji pa kalijo semena toliko ložje, ob enem pa stopinja živine marsikatero seme vtisne v zemljo, katero bi sicer ne bilo ozelenilo. Tudi s tem, da trava ne prerašča mladih drevnih rastlinic, pospešuje njih razvoj in zato je pa tudi v oddelkih, kjer se umetno zaseja ali zasaja mlad naraščaj, dovolj, da se zavarujejo skozi dva, k večjemu tri leta, da se namreč zemlja, ki se je zaradi semena zrahljala, zopet vleže in sprime.
Vlada naj zahteva od gozdnega lastnika, da ne le zaznamuje v varstvo ali prepoved odločene gozdne oddelke s svarilnimi napisi, ampak da jih tudi za-gradi. S tem bo za pašo opravičenim kmetovalcem vsaj omogočeno izvrševati dobro pravico, ne da bili v vedni nevarnosti, da jim zaide živiua v take prepovedane oddelke, kar jim prouzročuje neverjetno mnogo denarnih kaznij, katere so pogostoma tako visoke, da je vsa njegova pašna pravica le zgolj navidezna iu zelo draga stvar. Saj § 10. gozdue postave veli v tretjem odstavku, da morata gozdui lastnik in za pašo opravičeni kmetovalec skupno nadzirati pašo živine, zato naj gozdui lastnik vsaj to s tem izvršuje, da zagradi dotični kos gozda z dobro ograjo.
Ekscelencija gospod poljedelski miuister pa naj kot vrhovni zaščitnik poljedelstva prav po pomenu svojega častnega naslova ravna in zavzema euako stališče v zadevi gozdne paše, kakoršno je zavzel državni finančni minister pl. Kallay v budgetnem odseku avstrijske delegacije oni dan, ko ga je neki delegat poprašal v zadevi gozduih oduošajev v bo-
prozajičnim : olet? — Kam, slavna gospoda, bi 1 prišli? Kje bi ostalo slovstvo naše, kje naš ponos, kam bi dali kadilnice, katere sedaj junaško vihtimo na čast slavnim možem svojim, kako bi mogli likati mladino nadepolno?
Egiptovske predsodke smo zmagali, zato vstajamo. Nos, idi mej staro šaro, poražen si!
Namesto glave rep, namesto nosa — svoboda! Živeli !
S tem pa ui rečeno, da se v naši dobi ničesar ne moli, saj smo že zgoraj omenili, da Napredni-kovci molijo k samemu sebi. Stari Egipčan na sebe še mislil ni, ko je molil; v svoji priprostosti je motril le sveto mačko in mislil pri tem na svoje bogove. Sedaj je drugače! Napredni junak pričenja seboj in svršava seboj. Njegove vere vzvišena čuv-stva se vzbujajo vselej in povsod, koder ga zanese slučaj ali potreba v sijajne višave lastnega „jaz". Občudovanje mu vzraja pogled na senco njegovo, navdušenje mu prikipeva, ko gleda znojne kaplje svojega lica, ko motri gnojno jamo svojo, sveta ekstaza pa se ga loti, ko zagleda v ogledalu sliko svojega bitja.
In to se godi često, kakor trd6 izkušeni možje. Pred ogledalom tudi opravlja Naprednikovec svoje najbolj goreče molitve: „Bodi češčena vzvišena slika visokosti moje! Pred teboj padem v prab, da me
očiščenega dvigneš v sojne prostore tajnostij svojih. Lepa si, kakor zebra iz Timbukta; tvoje oči so kakor moje oči, svetle in žareče, kakor je svetla in žareča sotnost moja. Tvoja usta so vzor moške lepote, in lepša je jedna dlačica brč:c tvojih, kakor angora-mačke svilena dlaka; vzor je vsaka kocinica brade tvoje, saj je le slab posnetek veličastne bradice moje. In modrost tvoja, pogum tvoj, učenost tvoja! Zemlja se trese, ko zineš, kakor prah ob pšti pada tonzurirana garda pred teboj, ko nastopaš. Migneš, — in Mahnič zadrhteče, migneš v drugo, in klerikalci se razprši, kakor piške, ko se zaziblje kraljevi orel nad njimi. Ia ponižnost tvoja ! Saj ue želiš smrti nevednih kapalančkov, le da se spokord in da priklonjenih glav padejo pred teboj in te častd; ne želiš jim prirezati jezikov, marveč le prepotrebnega zdravila, prepotrebnih mrzlih ob-kladkov na gotove dele života, da potem v sveti edinosti zagrmi vesoljna zemlja: ,Ti si gospod, ti si prvak! — Ua, li si gospod, ker sem jaz gospod, ti si prvak, ker sem jaz prvak. Zato še enkrat: bodi češčena vzvišena slika visokosti moje!"
Kdo more reči, da to ni napredno, da ni si-jajneje, nego li bornih Egipčanov borna molitev, če se odšteje le konec, da je namreč Atmu, gospodar življenja, ohranil mačko vsakoršne umazanije. Tega nedostaje v napredni molitvi. M. V.
senskih gozdih ter se vrlo modro izrekel tako le »Nemogoče je, da bi se pravica, katero ondotno ljudstvo že skozi stoletja uživa in izvršuje, omejila ali celo odpravila. To bi bilo nasilstvo. Pa tudi z gospodarskega stališča bi bilo to zelo kvarljivo, ker z odstranitvijo ali omejitvijo pašniških servitut bi ondotni prebivalci bili silno poškodovani, kajti njih vsa živinoreja sloni le na podlagi pašniških pravic. To, kar nameravam v tem oziru doseči, je, da spravim pravice ljudstva v soglasje z modrim izko-riščenjem gozda."
Tudi jaz le želim, da bi gospod kmetijski minister v enakem smislu postopal pri presojevanju pašniških pravic v gozdih, ker tudi za gorenjskpga, kakor sploh za vse kmetovalce v planinskih deželah in pokrajinah je gozdna paša prva podlaga vspešni živinoreji, edina mogoča zaslomba in podlaga? na kateri se more gorenjski kmetovalec še vzdržati!
Ako se mu ta krati ali omejuje, omaja se mu njegovo gospodarstvo.
Prosim torej gospoda kmetijskega ministra, da sprejme naše gorenjske kmetovalec v svoje varstvo. Kakor je dal c. kr. štajerski deželni vladi nalog, naj sicer pasi na vestno izvršitev gozdne postave, vendar pa se naj gozdarski uradi pri presojitvah in svojih odlokih primerno ozirajo tudi na druge kmet-ske gospodarske razmere, v enakem smislu naj dd nalog tudi vis. c. kr. deželni vladi kranjski, da bode ta gotovo žalostne pašniške razmere na. Gjrenjskem po 8voti moči skušala zboljšati, kar se z dofcro voljo od strani visoke vlade v smislu navadnih načel bode tudi dalo izvršiti. S tem se bode doseglo, da se zopet povrne zadovoljnost med kmetsko ljudstvo in blagostanje, kar mora konečno tudi on-dotnim velikim gozdarskim lastnikom biti v korist in dobro.
Predno končam, priporočam šč Visoki vladi, naj se tudi § 2. gozdne postave zmerno izvršuje in naj se nikdar ne izdajejo taki odloki ii) halogi, ki -zahtevajo, da se zopet pogozdijo takirzemljišča, ki so bila nekdaj v katastre kot gbzd zaznamovana, ki so pa sedaj ali sadni vrt ali eelo že skoraj 20 do'30 in več let vinogradi!'Taki odloki razsrdijo ljudstvo, katero se poteta tudi res opravičenim zaujeažom protivi. Naj se goličave in strmine, in kar je res gozdna zemlja, silijo pdgozditi in v tem imamo dovolj še stofiti, ne pa da Se druge parcele, ki 3o-našajo gospodarjem obilnokrat večje dohodke, ukazujejo pogozdovati. Ekscelenco gospoda kmetijskega ministra pa prosim, da se na moje izražene prošnje, pritožbe in nasvete blagovoljno ozira. (Živahna pohvala na desnici. Govorniku čestitajo.) * '
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. decembra:
Biiotr&at}« dežele.
Kje je doslednost? Kako čislajo Mladočehi in pa naši naprednjaki narodno načelo, pokazalo se je zopet te dni. Dr. Gregr je v državnem zboru proslavljal odnošaje na Ogerskem, kjer ni takih razprtij, kakor pri nas, ko se je izvelo zgodovinsko pravo. Ves navdušen je dr. Gregr za ogerske razmere. Njemu se vidi, kako se Ogerska lepo razvija, dočim Češka propada. Kako neosuovane so Gregrove trditve, pač dokazuje to, da se je razstava v Pragi tako sijajno obnesla, a v Pešti imajo še vedno pomisleke, ali bi jo priredili, ter se boje, da bi se ne obnesla. Slovenski naprednjaški dnevnik pa popolnoma pritrjuje govoru dr. Gregra. Dovolj je znano, kako zatirajo Madjari Slovake, Rusine in Srbe. Tacih razprtij na Ogerskem le zaradi tega ni, ker so Madjari tako potlačili nemadjarske narodnosti, da se niti več gibati ne morejo. Slovaki in Rusini nimajo nobenega, zastopnika v državnem zboru, dasi jih je na milijone. Taki odnošaji zde se vzorni dr. Gregru pa našim naprednjakom, ko bi jih vendar moral vsakdo z vso odločnostjo obsojati, komur je kaj za narodno jednakopravnost in pravico. „Narod" se je izrekel proti temu, da bi se Rim povrnil papežu, ter bi to bilo proti narodnemu načelu, za razmero na Ogerskem se pa navdušuje z dr. Gregrom. Rimljani bi ostali Italijani, če tudi'bi zopet prišli pod papeževo vlado, Slovani na Ogerskem se pa raznaro-dujejo. Kje je torej umestneje naglašati narodno uačelo? Naši naprednjaki so vsi navdušeni za češko zgodovinsko pravo, katerega tudi mi ne zametujemo — nasprotujejo pa obnovljenju papeževe oblasti. Nikdo pa oporekati ne more, da je papeževa posvetna oblast ravno tako zgodovinsko utrjena, kakor pravice češke kraljevine. Kje je torej doslednost?
Mladočehi. Mladočeški in tudi nekateri slovenski listi zmatrajo odločni Grdgrov in Vašatyjev
Priloga 39Q. štev. »Slovenca*« dn6 19. decembra 1891.
govor za dokaz elementarne sile češkega naroda. Mi vidimo v njih poprej znamenje obupnosti mlado-češke stranke. Tako ne govori resni parlameutarei t nobeni državi, temveč le pristaši skrajnih strank, katere nemajo nobenega upanja, da bi kdaj vplivale na državno usodo. Da bi bili vlada in nemški liberalci zaradi teh govorov popolnoma potrti, ni vere-jetno. Vlada je k večjemu jela dvomiti, da bi se na desnici sestavila trdna večina, in je zatorej jela zopet bolj gledati na levo stran, kar dokazuje to, da je grof Taaffe že imel posvetovanje z dvema levičarskima vodjama. Levica se je pa gotovo veselila Gregrovega govora. Saj je še le sedaj vladi prav potrebna postala, ko so Mladočehi nastopili pot, ki se ne strinja z avstrijskim patrijotizmom. V tako ugodnem položaju levica skoro še ni bila, odkar vlada Taaffe. Jedina nevarnost za levičarje je, ko bi mladočeški klub dr. Grčgru in Vašatjju sedai pokazal vrata. S kakim veseljem so pa levičarski listi pozdravili dr. Gregra govor! Sedaj imajo priložnost, črniti avstrijske Slovane in sumničiti njih avstrijski patrijotizem. Da bi se pa ua Dunaju mladočeških govorov ustrašili, je pa neumna misel. Tudi v hrvatskem saboru so se že slišali podobni govori od strani stranke prava, ki pa niso imeli nobenega po-voljnega vspeha, temveč so le škodovali hrvatskemu narodu. Ravno tako so pa taki govori Mladočehov le v škodo narodu češkemu.
Mladočehi in pasivna opozicija. Mnogi sodijo, da je Gregr samo zaradi tega tako brezobzirno govoril, ker je hotel pripraviti pot za pasivno opozicijo. Mladočehi so preveč obetali pri volitvah, sedaj pa še drobtiuice ne morejo doseči. Ce ostanejo v državnem zboru, bode se njih veljavuost hitro zmaojšala, samo če v pasivno politiko stopijo, utegnejo še nekaj časa ohraniti sedanji vpliv. Ker pa mnogi ne marajo za pasivno politiko, je hotel dr. Gregr jih prisiliti, da ostavijo državni zbor, s tem, da onemogoči mladočeško stranko v državnem zboru.
Mladočehi in Nemci. Postopanje Mladočehov je kaj dobro označila »Bobemia" z besedami: »Rieger in Mattuš bila sta naša nasprotnika, Gregr in Vašaty sta naša zaveznika." Hujša obsodba pač mladočeške politike ni mogla zadeti, kakor da o njej tako piše glavno glasilo čeških liberalnih Nemcev. Blizu jednako sodijo o dr. Gregra govoru tudi drugi nemški listi. Veliko veselje je sedaj po vsem liberalnem nemškem taboru.
Francoski glas o Mladočehili. Doktorla Gregra govor obsojajo tudi francoski listi. Tako piše »Temps", da je dr. Gregr pretiraval. Njegov radikalizem ne spozna resnice jasne kaknr dao. Ce j je Avstriji potrebna močna in mirna Cfžka, pitre- j buje Češka varstva neoslabljene Avstrije. Dr. Gr-gr j ne pomisli, kaj bi bilo s Češko, ko bi bila pr šla j pod rusko ali pod prusko vlado. V bero inskem državnem zboru bi dr. Gregr ne bil mogel tako govoriti, kajti pod prusko vlado bi češki naiod ie bil izginil. — K tem besedam mi pač nemarno ničesa pristaviti.
V« a nje držav©.
Rusija in Bolgarija. Ruski listi različno sodijo o tem, da je Francija pretrgala dipiomatične odnošaje z Bolgarijo. Treznejši vsi przuav&jo, da to ne bode imelo nobenih posledic. Oficijozno »No-voje Vremja" pa celo misli, da bode to še Rusiji v škodo. Sedaj bodo v Sofiji vplivale le Rusom nasprotne moči. Veseli pa ruske liste vendar francoska odločnost, ki bode gotovo preprečila tudi augleško gospodarstvo v Egiptu.
Rusija in Turčija. Ruske »Novosti" priporočajo zvezo mej Rusijo in Turčijo. Ta list piše, da sedaj ni nobenega povoda, da bi se Rusija in Turčija morali sovražiti. Srbija, Bolgarija, Rumunila in Grška so osvobojene iu armensko vprašanje pa Rusije ne briga. Turčija sedaj lahko Rusiii zaupa. Zveza mej Rusijo in Turčijo se je že večkrat priporočala, ali se ni uresničila in se sedaj tudi ne bode. Kar se pa tiče tega, da sedaj ni nobenega povoda za razpor mej Rusi in Turki, ker so omenjene dežele svobodne, opazimo, da so pod Turčijo še Slovani v Stari Srbiji iu Makedoniji. Ce je Rusiji bilo za osvobojenje balkanskih kristijauskih narodov, še svoje naloge ni dovršila. Ce je torej zveza mej Rusijo iu Turčijo sedaj mogoča, voditi so jo morala druga načela.
Rusija. »Viestnik Fiuansov", oficijalno glasilo ruskega fiuaučnega ministerstva, skuša v poslednji številki dokazati, da v Rusi|i ni pumanikauja žita, temveč je le gladu kriva napačna vredba trgovine. Finančna oblastva v Rusiji, kakor tudi v drugih državah, ne marajo vedeti za bedo, da bi ne bilo treba odpisavati davkov.
Nemčija. Nemški državni zbor vsprejel je trgovske pogodbe že v drugem branju iu jih bode kmalu rešil. Resnega upora proti pogodbam itak ui bilo, ko Bismarck ni prišel v državni zbor.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, dne 18. decembra. (O slovenskih napisih.) Šetajoč po naši stolnici, po cestah in ulicah prijaznega našega mesta, smelo smemo
reči, da je Ljubljana lehko ponosna na vrline našega meščanstva. Hišni posestniki in trgovci skrbč po svojih močeh za snažnost in uglednost, lepo lice svojih hiš in prodajtlnic. Toda postojmo malo pred to prodajalnico ali ono hišo, pri najboljši volji ne bomo mogli raztolmačiti smisla in pomena, kaj nam hoče povedati napis, in v tem oziru nam marsikatere »table" ni moči raztolmačiti. Poleg skrbi, ki je razvidna iz vnanje oblike na trgovskih tablah in raznovrstnih naznanilih, na nas neprijetno učini brezskrbnost, površnost in jezikovna nevednost slab vtis, zlasti napačnost glede p r a v o p i s j a. Tu naznanja in ponuja neki klobasar »sušilec mesa in Klobas" (napis je najnovejši in z zlatimi pismeni); dalje zopet ponuja svojo pomoč »izpita na (!) babica" (ali bi ne bilo lepše »izprašana" ?); na Francovem brežju videti je v znaui gostilnici na tablici nemški in slovenski napis, priporočujoč dve sobi za dva gospoda i slovenski slove: »Dve uprav-lene sobe so na dva sama gospodu v te hiši z a-udati". Mimogrede bodi omenjeno da so na ljubl|anskih voglih in hišnih durih oznanila slične vsebine skoro povsem — nemška. A tako boš čital: »Das nehere (slov. več) ist zu erfahren" itd. na sosednih vežnih durih tik velikauske iu krasne palače, koji je neki hudomušni ljubljanski listkar nadel priimek »partezettel". A propos! Imejitelj te lepe hiše je poznat slovenski »rodoljub", ali žal, — na vseh treh vhodih se stanovanja priporočajo leto in dan v — sami nemščini. Lep iu zaveden Slovenec, kaj ne?
Z mestnega trga krenimo v postransko ulico, tu nam takoj na voglu blesti nasproti z velike ple-haste table: »Pivo in vino klet" itd. ad infinitum! Korakajmo Da Breg; tu bivajo trije odvetniki zaporedoma, Na Cojzovi hiši čitamo na plebasti tablici: „Advokat — Dr. V. K." ; na Wurzbachovi: »Advokat Manm. Dr. v. W." Nekoliko korakov dalje pozdravlja te na lični hiši. kjer se toči metliška kapljica, zlati napis: „Advokat Dr. I. T." Po naših mislih bi moral imeti slovenski advokat na svojem napisu »dr", a ne »Dr", kar znači n e m-š k i naslov. Groza jezikoslovna nas spreletava, če čitamo slovenske nagrobne napise ua našem grobišču, tu je celo ua dr. Bleiweisovem spomeniku »vites", a ne »vitez" !
Seveda v tem oziru ni v Ljubliani boljše nego drugod. S tem se pa ne smemo tolažiti že radi tega ne, ker napačno ostane popačeno in ker vestni ljudje ne gledč na druge hrepene po dovršenosti, pa tudi zavoljo tega ne, ker mi Ljubljančani moramo biti iz tehtnega uzroka previdni in pozorni. V inozemstvu in v Nemcih je še vedno mnenje in predsodek, da je Ljubljana — če ne vsa — vsaj pol nemška. Vsled tega bi tujec sodil, videč ogromno množico nemških napisov, da je stolno mesto naše, — nemško, kar pa ni res. Častna zadeva je torej za mesto, meščane in posamičnike, da tudi vnanje kažejo svoje slovenske lice, bodisi glede jezika, ali pa njega čistosti in pravilnosti. Prosimo torej vse tiste, zlasti pa izdelovalce napisov, naj skrbd za jezikovno pravilnost in vprašalo take ljudi za svet, koji se po svojem poklicu pečajo s tem, napisal ali povedal jim bo vsak rad pravilni napi.s; v tem oziru tudi mi radi ustrežemo.
Mi smo Slovenci in se nam ni sramovati pred nikomur tega imena. Naj v tem oziru dober vzgled dajo oblastva in uradi, mestni in državni, pametno uvaževajoč, da je jezikovna mešanica in popačenost pri vseh izobraženih narodih neumestna, a ne samo neumestna, temveč znamenje nedustatnega narod-nega ponosa in zavednosti.
Naj torej vse jezikovne izvršbe, koje se pojavljajo očem na hišah in v izložuih oknih v beli j Ljubljani, jasno svedočijo, da je Ljubljana v istini srce Slovenske in prvo slovensko mesto, kajti tudi o ■ tem, kar se čita na hiši, veljajo nemškega pesnika Goetheja besede — č. čitatelj oprosti nemški citat—: j »Siebt man am Hause doeh gleich so deutlich, w e 8 Sinnes der Herrsei, — Wie man, das Stiidtcheu betretend, die Obrigkeiten beurtheilt 1"
Iz Lašč, 16. decembra. G. vrednik! Odkrito i Vara povemo, da Vas pomilujemo, kajti smo čitali I pred nedavnim, kako gosta megla Vas objemlje in ; ovira milemu solncu pogledati v jasno obličje. Dete I vsi šeinbra)! To mora biti res prava egiptovska * tema, ki Vam mnogo preglavica dela navzlic velikej svetlobi, ki se baje razširja od Naprednikovih in ' razsvetljuje še vedno „črno" Ljubljano! Kaj čuda
po tem takem, če smo v našem kraju tako »šti-mani", kakor se je nekdo pri Vas izrazil o nas. Ne, pri nas je ni tiste megle, ki Vas straši, dan na dan, marveč prijazno solnce sije tako ljubko, da se človek ue more ubraniti mu, ko ga vabi, da se malo sprehodi po lepej okolici.
Posebnih novic Vam ne morem baš pisati od tod, kakor morda to, da so tudi k nam zašli Na-prednikovi sinovi, ki bi radi razširjali svoje kraljestvo z »Rodoljubom" in prižigali novo luč po vernih slovenskih hišah. Žal, da se jim je en tak poskus ponesrečil. Pred kratkim pa so konji pohodili precej nevarno nekega šolarja, gredočega iz šole domov. Pri tej priliki je neki gospod govoril neprevidne .besede, ki pa jih za danes ne objavimo, dasi smo že imeli namočeno ostro pero. A kakor Vas, g. vrednik, pomilujemo radi obilne megle, ki Vas obdaje, baš tako pa Vam moramo zadnjo dobo odkritosrčno čestitati, da ste si pridobili novih zvestih pristašev pod svojo zastavo, kajti celo Napred-nikovi sami so prestopili v Vaš tabor. Le poslušajte, kako Vam se ponosno nosijo, češ, »mi smo vedno zatrjevali, da zgolj mi zastopamo stari slovenski program." (Cf. SI. N.) Raca na vodi! Moška je ta; tako se govori!
In zdaj ti pridejo slovenski »klerikalci", očitajoč jim, da so se izneverili staremu svojemu geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Ovbe, da bi jih! Lejte, zgolj oni zastopajo stari slovenski program in mi vsi vkupe jim delamo krivico. No, bodi! Toda, g. vreduik, kaj sem že hotel reči? Drugod, veste, pa pravijo, da pri Naprednikovih tako lažejo, da sami sebi verjamejo in Goethejev Faust bi se jim izvestno smejal rekoč: »Die Botschaft bor' ich wohl, allein mir fehlt der Glaube." A mi bi rekli po naše, da naših zmešancev liberalcev načelo je, kakor povsod, biti — brez načela. Pa poslušajmo dalje in čudimo se modrosti Naprednikovega glasila, ki jadikuje in toži, češ, »da je ljubezen do naroda dopustna le še v tesnem okviru mejnarodncga škofovskega programa!" Kaj so hoteli s tem reči, Naprednikovi gotovo sami ne vedo. Ce sodimo po njih delih, naj-brže mislijo, da je ljubezen do naroda dopustna le še v širokem okviru fraz, klevetanja na duhovščino, kričanja, vpitja in drugih enakih rečij, iz katerih sestoji konfuzen, breznačelen naprednjašk program.
Nad vse zanimivo pa je, kako se naprednjaški Hektor zaganja v vrlega poslanca Šukljeja, ki mu od znane neke d6be hudo leži v želodcu. To se da jim ni všeč, da se je v svojem govoru dotaknil Mladoslovencev in »ne šteli bi mo v zlo, da bi bil to storil kak mlad pristaš novodobue Daše eccles;ae militantis, čegar duševno obzorje ne sega in ne sme segati preko mej škofovega dvorca ljubljanskega*) in odpustili bi mu že glede na sedaj tudi v cerkev uvedeno teorijo »des beschriinkten Unterthanenver-staudes!" Jojmene! Napredmkovi seveda ne po-zuajo in nečejo poznati samolastne in prostovoljne pokorščine do sv. cerkve! Najhuje dd pa Napred-nikovim to, da se je drznil gospod poslanec »diskre-ditirati (o jč!) stranko, za katero stoji ogromna (!) večina slovenske inteligencije." Diskreditirati 1 No že mogoče! Stranka konfuzna ima pač povsod ogromen kredit! Menimo, da se ne motimo, če pravimo, da se je gospod poslanec to čitajoč izvestno veselo nasmehnil in vskliknil s slavnim komikom Girardijem: »Ich hab' noch nie so gelacht." Kar pa Naprednikova modrost sanja ob ogromni inteli-genciji, svetujemo ji za danes, naj si dobro zapomni in zapiše za uho, da
„ . . . . xat ižippovi r.ohKr/.'. Solja "Estcto *ai	ti? y.ay.b; tov D.a/sv."
*) Mislimo, da čez duševno plitvost naših radikalnih zmešancev sega še vedno in tudi še malo dalje!
Občinska uprava ljubljanska.
(Iz meščanskih krogov.)
Bliža se konec leta in umestno je, da rečemo še katero, in sicer za letos zadnjo o vzorni mestni upravi, sicer bi se nam utegnilo očitati, da smo ali nedosledni, ali pa da je vse v najlepšem redu.
I. Zvišana plača.
V zadnjem Članku o tem predmetu smo dokazali, kako nepravilno je občinski svet na predlog g. dr. viteza Bleivveisa »brevi inanu," ue da bi & stvar preje razpravljala v odseku, g. županu p'. ZT<
plačo za 600 gld. Svetovali smo g. predlag'. ___
naj pazljiveje čita razprave v dunajskem občii/ezek
in do-llec;
svetu, predno stopi s svojimi kopijami pred mestni zastop. Upamo, da ta opomin ne ostane brez vspeha v bodočnosti.
Naglašali smo dalje, da je občinski svet takrat v svoji seji takoj sprejel predlog za povišanje plače. Bes ima občinski svet po § 23. občinskega reda za deželno stolno mesto, ki se glasi: „Župan prejema, dokler županuje opravilno služba-rino, katero določi občinski svžt," pravico določiti službarino županovo, toda s tem še ni izrečeno, da bi se smel prezirati § 7 opravilnega reda, ki se glasi: .Samostojni nasveti, ki jih hočejo obč. svetovalci predložiti, morajo se pravilomo še pred oznambo dnevnega reda, pismeno podati mestnemu županu, ter se na duevni red prve p rih odn j e se je postavijo.
Leizjemšisesmejo nujni predlogi, kine stoje na dnevnem redu v pretres jemati, ako nadpolovična večina glasov pričujočih obč. svetovalcev tako odloči."
Toda ne samo to! Predsedoval je pri tem zborovanju najstarejši član obč. sveta g. vitez Zitterer. Strmeti je moral vsakdo, ki ima o parlamentarnem poslovanju le nekoliko pojma, da se je tu postopalo naravnost proti določilu § 60 obč. reda, kateri se glasi: .Občinskemu svetu predseduje župan ali kadar je on zadržan, podžupan, eventuelno (§56) po letih najstarejši član obč. s v č t a. Vsaka seja, prikateri se ne ravna po tem, je neveljavna." Toraj je bil sklep glede službarine župana neveljaven, in mi se moramo le čuditi tem patrijarhaličnim razmeram v mestni hiši. Da bodo pa tudi čitatelji naši podučeni o § 56, ki govori o predsedništvu najstaršega člana obč. sveta, podamo jim tu odlomek, ki se glasi: „V obeh zadnjih slučajih je, kadar sta zadržana župan kakor tudi podžupan, po letih najstarejši član obč. svetaupra-vičen in dolžan, sklicati obč. svet."
V našem slučaju bi bil moral g. podžupan prevzeti predsedništvo, in še-le potem, ki bi bila službarina rešena, stopi § 29 obč. volilnega reda v veljavo ki slove: „Po končanih volitvah obč. sveta izvoliti je župana. K tej volitvi, katero je izvršiti pod predsedstvom po letih najstarejšega ob činskega svetovalca itd." To bi vendar moralo biti znano tako odličnim in izvedenim gospodom, ki so za ta predlog glasovali. Mi smo svoje dni priobčili ta sklep brez posebnega komentara dejali smo samo, bodočnost bo pokazala, ali g. župan res zasluži povišanje plače ali ne.
Naši čitatelji nas bodo še oprostili, če smo njih pozornost predolgo časa uporabljali, zdelo se nam je važno, zopet v spomin poklicati dogodek, ki jasno dokazuje samooblastvo in brezobzirnost radikalnih voditeljev na rotovžu.
2. Občinske seje.
Vsakdo nam bo priznal, da je tista uprava dobro vrejena, ki se vrši strogo po redu in pravilih, in kjer načelnik te uprave natančno izvršuje svojo dolžnost. Ali se pa to vrši tudi pri naši občinski upravi? Žal, da moramo reči; Ne! Že pri proračunu za leto 1891., ki se je pa obravnaval meseca marca 1891. 1., omenil je občinski svetovalec g. dr. Gregorič, naj se uprava vrši po občiuskem redu in posluje po opravilniku. Ali bi to morebiti škodovalo celi upravi ? Mislimo da ne, red bi se vpeljal, in gotovo ne na škodo občini in davkoplačevalcem. Občinski svet bi moral imeti vsak prvi torek v mesecu svojo redno sejo; župan je redno ne skliče. On določuje sam, ne da bi koga vprašal, koliko mesecev itna mestni zastop počitnice. Čutihb! V opravilniku ne čitamo ničesa o počitnicah in običaj gosp. župana ni merodajen. Gradiva pa se vedno habere toliko, da ga je preveč za vsako sejo, vloge čakajo večkrat leto dnij na rešitev, kakor smo dnd 5. t. lin. čitali v tukajšnjem uradnem listu v .Poslanem" zadruge ljubljanskih mesarjev, ki je ^gotovo med največjimi v Ljubljani in šteje v svoji sredi može, ki plačujejo davka marsikateri tisočak. Značilno je to za naše razmere, da mora taka zadruga po javnih ,;h opozarjati magistrat in njenega načelnika, naj Prvlogo, ki čaka rešitve i« nad leto dni.
D&	3. Mestna klavnica.
VISI
. tem slučaju bi moralo govoriti klavnično rav-oljstvo, katero pa že mesece in mesece
ni imelo nobene seje. Mogoče, da g. župan noče preveč obremeniti s poslom g. živinozdravnika P. Skaleta, ki tako požrtvovalno in vestno izvršuje svojo sgitatorsko dolžnost, ali pa ima g. župan sam preveč posla. Neki utrok mora biti, ki pa s časom 1 pride še na dan.
Pač je opravičena zahteva, da g. župan stori svojo dolžnost ter vsak mesec skliče sejo klavničnega ' ravnateljstva, kakor je to določeno v regulativu ! mestne klavnice.
Ko bi se to redno zgodilo, ne bi se pripetilo, da se je oddaja dela kotla v prizidani mali klavnici tako zakasnila, da začetek meseca decembra t. I.
j
kotli še niso stali, akoravno se je naglašala nujnost te naprave in važnost poletnega časa za izvrševanje tega dela. Celo poletje je bil čas za to delo, ali pozabil je g. župan, spal je stavbeni urad, in s tema vred vsa stvar. To se imenuje uzoren red.
Ker sme že pri mestni klavnici, nam pride nehote neka druga stvar na misel, katero smo iz popolnoma avtentičnega vira izvedeli. Čitateljem .Slov. Naroda" je gotovo še v spominu .Poslano" gosp. Pavla Skaleta z dud 30. maja t. 1. Zaradi kuri- | jozitete priobčimo našim čitateljem to .Poslano", ki se glasi:
Poslano.
Slavno uredništvo .Slovenca", tu.
V članku .Mestna uprava", katerega duševni oče je očividno g. dr. G r e g o r i č , in kateri je polu lažij, zvijač in nazadnje kot .mazilo" še de-nuncijacij, mene napadate in javno denuncirate. Primoran sem torej tudi javno odgovoriti. Pravite, da sem jaz dobil kot plačilo za agitacije pri mestnih volitvah, da se mi bode stanovanje v klavnici razširilo. To je grda laž. Ali ni ravno g. dr. Gregorič še mesec dnij pred volitvami v seji klavničnega direktorija najbolj podpiral to razširjanje klavnice in stanovanj". Jaz 'šem že pred letom dili vložil na slavni mestni zastop prošnjo, da bi se mi stanovanje razširilo, ker v tacih tesnih prostorih, kakor so sedaj v klavnici, mi ni mogoče stanovati z rodbino. Komisija, ki je že v jeseni bila v klavnici in pri kateri je bil tudi g. dr. Gregorič, je vse to ogledala in popolnoma pritrdila, istotako je bilo o sejah klavničnega ravnateljstva, katerega član je tudi dr. Gregorič, popolnoma priznano, da je stanovanje res premajhno in da je potrebno, da se dozida. Posebno se je povdarjalo, da, ako se bode administracijsko poslopje na jednem konci vzdignilo (in ne celo prvo nadstropje), bode lahko vratar, ki se ga misli nastaviti, tudi v poslopju stanoval, in ne bode treba posebnega zidanja, kar bi gotovo še več stalo.
Dalje pravite, da je moje stanovanje v klavnici vredno do 300 gld. — No, ako je tako stanovanje, katero je ua samoti, zunaj mesta in obstoji iz 3 majhnih in tesnih sobic, da se človek v njih komaj obrne, vredno 300 gld. — potem mora stanovanje g. dr. Gregorič-a, ki je v mestu, v največji in ži-j vahni ulici, najmanj 1500 gld. biti vredno. Da me j grdo denuncirate in pravite, da sem na dan volitve cel dopoludan stal na magistratu in agitoval ter tako svojo službo kot nadzornik mestne klavnice zanemarjal, Vam moram odgovoriti, da sem jaz bil na magistratu kot volilec, ker sem volil z&se in za j svojo mater, ki plačujeva nad 1000 gld. davka in da kot volilec in davkoplačevalec imam isto pravico — ali pa še večjo — na magistratu stati, kakor g. urednik Žitnik in pa g. dr. Gregorič.*) | Ako sem pa agitoval za svojega .šefa," katerega ste Vi in Vaša stranka grdo in nesramno napadali, sem si to-le v dolžnost štel, kar mi mora vsak treznomisleči človek pritrjevati, ker slab tak uradnik, ki dela ali agituje zoper svojega .šefa." Da bi pa jaz s tem kdaj svojo službo zanemarjal, to je grdo in nesramno ovajanje, tacih denuncijacij se prav nič ne bojim, ker v tem imam popolnoma mirno in čisto vest, da sem preverjen, da, ako bi sam g. Kalan bil za župana, bi mi ne mogel dati prav nobenega ukora.	Pavel Skale.
To JPoslano" je pravi odcvit naših občinskih razmer. Vsak nepristransko misleč človek strmel je nad to aroganco g. Skaleta, in pričakovali smo, da mu bo g. dr. Gregorič primerno odgovoril in mu stališče javno razjasnil.
*) Jako fino! g. Skale naj blagovoli vzeti na znanje, da na3 vrednik do tekočega tedna ni 5it»l njegovega duhovitega zagovora, ker je bil Isti Jas veS tednov odsoten iz Ljubljane, aicer bi se mu bil tedaj pismeno zahvalil na njegovi oljudni pozornosti, da je naS vrednik bil na magistratu kot volileo II. razreda in ie le toliko Saša mudil, da je oddal svoj glas.
1	Op. ured.
Toda g. dr. Gregorič je plemenito celo stvar j smatral kot zadevo občinskega sv6ta, ter ni hotel na škodo narodni stvari prati umazanega perila po javnih listih, sosebno ne, ker je bil g. župan Spleten v to stvar. Izročil je prošnjo za disciplinarno preiskavo zoper g. Skaleta na občinski sv&t, ker se je čutil javno žaljenega od občinskega uradnika kot občinski svetovalec in član ravnateljstva klavnice. Ali namesto da bi bil g. župan vse storil, da se ta kočljiva zadeva kakor hitro mogoče reši, in skrbej, da dobi uradnik, ki je tudi svoj delokrog z javno j agitacijo prekoračil, zasluženi ukor, s^i cela stvar i spanje pravičnega, ali se pa merodajui krogi ne tipajo na dso.
Ne bodemo zašli; ako trdimo zadnje, kajti ko bi i bilo mogoče, g. dr. Gregoriču kako zasoliti, storili bi to že davno. Ker pa tega ni mogoče, in bi g. ! župan moral javno priznati, da se ima deloma g. občinskemu uradniku zahvaliti za svoj mandat 'in posredno tudi za županstvo, hočejo rajši celo stvar zavleči „ad calendas graecas", kakor je že pri nas običajno.
Ko smo svoje dni v našem listu ta dogodek zabeležili, odložili smo daljšo razpravo, v nadi, da bo g. župan že storil svojo dolžnost, in da ne dobč naši nasprotniki novega orožja v svoje roke zoper narodno upravo. Toda varali smo ee, in naša dolžnost nam veleva, ker g. dr. Gregorič noče interpelovati v javni seji, da mi zopet to stvar spravimo na dan in javno pozivljemo g. župana, da tu stori svojo dolžnost in vlogo reši, bodisi tako ali tako, potem bodemo že tudi mi povedali svoje mnenje.
V	pojasnilo .Poslanega" moramo navesti svojim čitateljem nekaj fakt, kolikor nam jih je bilo mogoče poizvedeti, ki jasno pojasnjujejo, kako se pri nas poroča in posvetuje.
V	sejah klavničnega ravnateljstva se je v resnici razgovarjalo o razširjenju male klavnice in administrativnega poslopja, in sklenilo se je tudi o tem smislu. Ali sklepalo se je le o principu, ker g. župan ni dal nobenemu dotičnega referata, kar stvar najbolj pojasnjuje. Še le v prihodnji seji, katera pa ni bila sklepčna, oddal je g. župan referat, kakor smo poizvedeli, g. dr. Gregoriču, in ta je zahtevaj^ da se cela stvar temeljito reši; dotičnih aktftp, "v prvi vrsti pa vlog g. mestnega živinozdrav-nik$h,pa. naposled ni bilo nikjer najti. Še le potem je. izdelal neko vlogo g. Skale in jo izročil g. po-rtč^aKu.
Nadalje je zahteval g. dr. Gregorič ogled na liou mesta, katerega do sedaj o tej zadevi n i b i 1 o , in da se povabijo trije mesarski izve-i denci, kateri bi svoje mnenje in pomisleke gledd razširjenja male klavnice izrazili.
Stvar ni šla naprej, in še le 13. maja t. 1., to je, dva dni pred dotično sejo, vršil se je ogled na licu mesta.
Gosp. komisar Tome povabil je gosp. načelnika , mesarske zadruge in še dva druga izvedenca, ter vse tri člane klavničnega ravnateljstva. Ali je bil tudi gosp. župan vabljen k ogledu, ali ne, tega ne včmo, prišel ni k ogledu. Gg. dr. vit&z Bleiweis in pa dr. Gregorič, oba člana klavničnega ravnateljstva, izjavila sta ee soglasno, da se naj samo mala klavnica razširi, administracijsko poslopje pa za s e d aj o s t a n e t a k o , in da se naj v t e m s m i s 1 u p o r o č a o b č i n • skemu 8 v č t u. V dokaz temu je zapisnik ogleda in lastnoročni podpis obeh navzočih članov klavničnega ravnateljstva.
Ogled je bil javen, ker so bili tudi izvedenci navzoči, in ta stvar se je preje in pozneje tudi javno razpravljala, da se namreč ne sme na občinske troške (3000 gld.) ustreči želji jednega uradnika, ker njegovo stanovanje je njegovi uradniški stopnji popolnoma primerno, sosebno ker ima drugi mestni živinozdravnik manjše stanovanje in je ž njim zadovoljen. Ali kaj se zgodi? Prvotni poročevalec g. dr. Gregorič prosil je g. podžupana, ki je dotično vabilo obč. seje podpisal, ker on ne more priti k seji, da naj blagovoli predložiti poročilo obč. svetu, kar se je že večkrat zgodilo, če je bil poročevalec zadržan priti k seji. Gospod podžupan naprosil je g. dr. viteza Bleivveisa in ta je vrgel prvotni referat, ki je bil v smislu tudi njegovega sklepa z dne 13. maja izdelan, na stran, in ker ni bil navzoč priča ogleda, g. dr. Gregorič, poročal je nasprotno ! svoji besedi ter ustregel velezaslužnemu gosp. Pavlu j Skale-tu, in obč. svet je tudi v tem smislu sklenil, . meneč, da ima pred seboj poročilo klavničnega rav*
nateljstva. Izgovarjali bo se potem, da dotični ogled j« bil le informativen, ne pa odločilen, ker gospod župan ni bil pri ogledu.
Kolikor je pa nam znano, ni zahteval g. dr. Gregorič informativnega ogleda, uego ogled klavničnega ravnateljstva, da se konečno o tej zadevi sklepa, in tega mnenja je moral biti tudi g. dr. vitez Bleiweis, ki je z lastnoročnim podpisom potrdil sklepe ogleda glede poročila ua obč. svet. Ako je bila seja nepravilno sklicana, ker ni bil g. župan navzoč, je to krivda sklicevateljeva, ne pa ravnateljstva, in ta napaka bi se morala popraviti. Da bi se stvar mogla odložiti do prihodnje seje, ker ni bila tako nujna, (izjemši morebiti gledd stanovanja g. Skaleta), dokazuje poprej omenjeni faktum, da še dosedaj niso dela v mali klavnici izvršena in to na škodo mesarskega obrta.
Kdor se poda v javnost, mora tudi s tem računati, da vzbudi javno kritiko, katera ga morebiti ne prijemlje ravno z rokovicami. Posebno velja ta stavek v politiki, kjer je razburjenost veliko večja in kjer se ostro opazuje vsak čin nasprotnikov. Da nastanejo včasih neprijetni nasledki za dotičnega politika, kateri tangirajo ne le njegovo osebo, nego tudi njegov delokrog, je umevno. Baš zaradi tega občina ne priznaVa svojim uradnikom pasivne volilne pravice, in merodajni nepristranski krogi ne vidijo radi, ako se občinski uradnik preveč vtika v ■politiko in se volilnih bojev in volilnih agitacij udeležuje ; kajti tako delovanje se ne strinja z delokrogom občinskega uradnika, ki ima z raznimi strankami občevati in bi ga lahko oviralo in motilo ■pri njegovem nepristranskem delovanju. Kakor se ne Sme kratiti njegova osebna volilna prostost, tako se mora strogo zabraniti vsaka pristranska agitacija nradnikova, sosebno ako se ta opira celo na njegov uradniški delokrog, če ravno on agitira za svojega hšefa".
»Poslano" g. Pavla Skale-ta, mestnega živinozdravnika, v katerem se zagauja v občinskega svetovalca in člana klavničnega ravnateljstva, gosp. dr. Gregorič-a, je tolika netaktnost, da se čudimo, kako da je vredništvo »Slov. Naroda" hotelo to »Poslano" sprejeti v svoje varstvo, sosebno ako čitamo konečni odstavek „o dolžnosti občinskega urad-Dika, agitirati za svojega šefa".
V naše veliko zadoščenje nam je podal naivni iu neprevidni gosp. živinozdravnik javne dokaze za naše vedne trditve „o diktaturi in o strankarskem postopanju" naše občinske uprave. Ako uradnik občine sam javno pri-pozna, da si šteje v svojo dolžnost, agitirati za svojega šefa, in da bi bil slab uradnik, ko bi tega ne storil, ni li s tem dokazano, da so naši uradniki na premi poti do »byzantinizma". G. Skale, kje ste pa takrat svoje misli imeli, ko ste te besede pisali? Ali si niste mogli misliti, ker k temu ni treba tolike bistroumnosti, kake posledice lahko iz Vašega priznanja nastanejo? Kaj pa poreče k temu Vaš „šef", g. župan? Ali se ne bo svet čudil temu? Kdo Vam je pa to povedal, da je dolžnost uradnikova, agitirati za svojega šefa? Kolikor nam je do sedaj običaj pri uradih znan, ni o tej dolžnosti v nobenem dekretu govora, in preverjeni smo, da tudi v Vašem ne. Vaša dolžnost je, klavnico nadzorovati in klav-ničnemu ravnateljstvu predlagati. Ce se ravno hočete mešati v politiko in biti gladek uradnik, ste 'tudi opravičeni, ako volite svojega „šefa". Zaradi tega Vam pa ni treba stati celi dopoldne vse tri volilne dni na rotovžu in se bratovsko družiti z fcgeneralštabom" »Slov. društva". Če ste bili kot volilec, torej volite, potem pa pustite agitacijo ter skrbite, da ne bo celo dopoludne klavnica brez nadzornika. Gg. mesarji že sami ved6 pot v volilno dvorano in Vas potrebujejo morebiti bolj v klavnici za pojasnila, ko pa na rotovžu.
Odločno moramo pa ugovarjati od Vas navedeni dolžnosti, agitirati za svojega „šefa" ter opozorimo tu javno g župana, da Vam on kot šef magistratnih uradov stališče pojasni. Žalostno Vlogo bi naši gg občinski uradniki igrali, ko bi bila njih dolžnost, agitirati danes za tega, jutri za onega »šefa", in ne bi se drugače razločevali od plačanih agitatorjev, ntgo da jih plačuje v tem slučaju občina. Davkoplačevalci ee bodo pa lepo, zahvalili za take uradnike, katerih dolžnost je »agitirati za svojega šefa", ne pa edino le izvrševati dolžnosti kot uradnik v korist občine.
Ta izjava pa povd mnogo in dokainje v polnej meri vse to, kar smo mi v tBdnjem času pfoili. V kakem razmerju je tedaj uradnik proti svojemu šefu? Ta mu je gotovo hvalo dolžan za to točno izvrševanje njegovih uradnih dolžnosti) (?) in ako so temu uradniku včasih bolje godi, ni li občinstvo opravičeno, ako to smatra za nekako kompenzacijo in plačilo vestnega izvrševanja njegovih uradnih dolžnostj. Iu ni li uradnik popolhoma opravičen v slučaju, ako se mu ne ugodi, kazati na svoje zasluge? Globoko brezno zija pred nami, ako pomislimo, kam da pelje taki „byzantinizem" in tužnim srcem gledamo v bodočnost bele naše Ljubljane, katera bo le takrat uspevala, ako je ne vodijo dik-tatorstvo, sebičnost itd.
Ce se bomo pa ravnali po receptu gosp. Skaleta, ki gotovo ni izpolnjeval svojih uradniških agi-tacijskih dolžnostij brez vednosti svojega šefa, se bo pri nas kmalu ravnalo po znanem latinskem pregovoru: »Ubi bene ibi patri a". (Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. decembra.
(Presvetli cesar) je okrajnemu šolskemu svetu v Dolu na Kranjskem daroval 200 goldinarjev za novo šolo.
(Sožalje) povodom smrti nadvojvode Sigismunda so včeraj dopoludne izrazile deputacije kranjskega deželnega odbora, ljubljaujskega mestnega zastopa, trgovske in obrtuiške zbornice in kmetijske družbe pri dež. predsedništvu s prošnjo, da je naznani na najvišjem mestu.
(»Slovenski Narod" pred sodiščem.) Nedavno smo poročali, da »Slov. Narod", ki je v uvodnem članku »Škof Missia in učitelj Okorn" dn^ 19. okt. in v notici mej domaČimi stvarmi dn3 22. oktobra tek. leta trosil vedoma laži mej svet, ni hotel sprejeti popolnoma stvarnih popravkov g. učitelja Okorna, da je slednji vsled tega tožil odgovornega vrednika „Slov. Naroda", g. Josipa Nolli-ja, katerega pa je mestno delegovano okrajno sodišče v Ljubljani pri glavni razpravi dne 27. novembra t. 1. zatožbe oprostilo. Zoper to razsodbo vložil je zastopnik ob-tožiteljev priziv, o katerem se je včeraj vršila razprava pri c. kr. deželnem sod šču v Ljubljani pod predsedništvom gospoda deželno-sodniškega predsednika g. Kočevarja. Zastopnik obtožitelja, g. dr. Prane Papež, pobijal je razloge prvega sodnika kot ničeve iu pravopomotne in deželno sodišče ugodilo je popolnoma o b t o ž i t e 1 j e-vemu prizivu, obsodilo vrednika g. Jos Nolli-ja na denarno kazen 5 gld. in povračilo vseh stroškov ter odredilo, da mora »Slov. Narod" dotična popravka najpozneje v svoji današnji številki priobčiti, inače se list ustavi, kar je storil v včerajšnji številki. S tem je končana afera, ki je zopet jedenkrat dala priložnost videti časnikarsko poštenost radikalnega dnevnika v najlepšem svitu 1
(Neveselo znamenje.) Včerajšnja »N. Pr. Presse" je objavila naslednjo vest: JPotreba, da se pojasni politični položaj, je dala povod grofu Taaffeju, da se prične dogovarjati z voditeljema združene nemške levice dr. pl. Plener jem in baronom C hI fini e c k i m. Vspeh teh dogovorov je, da je grof Taaffe levičarskima voditeljema naznanil svoj namen, da bode cesarju predlagal imenovanje jednega člana združene levice ministrom brez portfelja." — »Pres-se" potrjuje to vest, ki pa je za nas neveselo znamenje.
(Dolenjski železnici.) Pogodbe med trgovskim ministerstvom, vrhovnim nadzorništvom avstrijskih državnih železnic in konsorcijem dolenjskih železnic so že podpisaue. Koncesijonarja sta knez Karol Auersperg in baron Schwegel. Delo se prične na pomlad.
(Državni zbor) je imel v četrtek zvečer zadnjo sejo pred Božičem; snide se zopet dne 8. ja-nuarija.
(Umrl) je včeraj zjutraj na Dunaju g. Edvard Egger, c. kr. finančni nadkomisar, rojen Ljubljančan, 49 let star. — Včeraj dopoldne je ttfksj nenadoma umrl gosp. A Ger8tenmayer, c. kr poštni kontrolor. — Včeraj popoldne pa je umrla v Slonovih ulicah znana gospa Marija Perles roj. Kopinšek, v 70. letu svoje starosti.
(Blagoslovljenje ljubljanskega pokopališča.) Vsled samomora, ki je bil izvršen na blagoslovljenih tleh, bilo je pokopališče oskrunjeno. Danes ob
8. uri zjutraj je preč. g. stolni župnik in kanonik J. PI i s po cerkvenem obredniku vnortč blagoslovil pokopališče.
(Klub amateijev-fotografov) ima v ponedeljek dnd 21. decembra ob 71/, uri zvečer svojo mesečno sejo v bralni sobi kranjskega deželnega mnzeja! Gostje dobro došli!	Odbor.
(Ljubljansko gasilno društvo) bode dud 26. t. m. praznovalo svojo božičnico v kazinski restavraciji s sodelovanjem godbe domačega pešpolka. Božičnica je edina slavnost namenjena udom gasilnega društva in njihovim rodovinam, kajti med letom se zbirajo le tedaj, kedar jih kliče glas na pomoč proti ognju, ali pa k vajam. Božičnica pa ima tudi namen, da bolniška blagajnica gasilnega društva dobi potrebno podporo. V teku 22 let se je mnogo članov tako postaralo ali pa jih nadlegujejo bolezni, da morajo iskati pomoči. In kje naj v prvi vrsti iščejo podpore, ako ne pri bolniški blagajnici, ker so v boljših letih zastavili svoje moči za blagor svojega bližnjega. Blagajnica pa že težko zmaguje svoje troške, ker se vedno rnuoži število bolnikov. Zato prosi poveljništvo gasilnega društva vse ljubljanske kroge, naj se spomnijo društva z darovi v denarju ali pa dobitki za šaljivo loterijo, katere sprejemajo gg. Dob erlet, A. C A h č i n, Pr. Santel in Jos. Gerber. Občinstvo naj uvaža trudopolno delovanje gasilnega društva in se ga spomni pri tej priliki. Božičnica se začne ob 6. uri zvečer, ustopnina je 30 kr.
(Slovenski odvetnik v Celovcu.) Iz Celovca se nam piše: Od več stranij poročalo se je v zadnjem času, da se namerava v Celovcu v kratkem naseliti kak slovenski odvetnik iz Celja. Z velikim veseljem sprejela se je ta vest v tukajšnjih rodoljubnih krogih, kajti treba je le količkaj poznati naše narodne razmere, da se ve, kako nujno potrebujemo tu narodnega odvetnika. Bilo je žo dosti slučajev, ko nobeden tukajšnjih »liberalnih" odvetnikov ni hotel prevzeti slovenske pravde, boječ se, da se 8 tem za vselej zameri vladajoči nemčursko-liberalni kliki in so morali dotičuiki iskati si na svojo veliko škodo pomoči v drugih krajih. Slovenski odvetnik pa lahko neizmerno mnogo koristi slovensko-narodni stvari na Koroškem. Imel bode iz početka sicer težko stališče, ker nemško-liberalna stranka plane na vsakega, kdor se ji slepo ne uklanja. Toda z odločnostjo in krepko voljo dalo se bode vse premagati in vsak slovenski odvetnik sme biti uverjen, da bode pri vseh koroških domoljubih našel najkrepkejše podpore in dobil i dosti klijentov, da le z ljudstvom stopi v ožjo dotiko in mu ustreže, kolikor mogoče po ceni.
(Občinske volitve na Koroškem.) Poroča se nam: C. kr. deželna vlada v Celovcu zavrgla je priziv slovenskih volilcev na Ž i h polj ah, ki so ugovarjali krivicam in nepostavnostim, katere so se vršile pri tamošnji občinski volitvi. — Nasprotniki so baje vložili prizive zoper občinske volitve v Kotmari Vasi in Libučah, kjer je zmagala na povsem pošten način slovensko-katoliška stranka. Nemčurski laži-liberalci tega ne morejo razumeti, da so jim Slovenci v omenjenih občinah izvili vajeti iz rok, zato si pa skušajo pripomoči s prizivi, kar jim pa utegne težko kaj pomagati. — V K r i v i Vrbi ob Vrbskem jezeru priborila si je slovensko-katoliška stranka odločno večino v občinskem zastopu. Slava! — V Svečah ostalo je razmerje med strankama, kakor sem že poročal, staro, t. j. 7 občinskih odbornikov je slovensko-narodnih, 5 pa nemčursko-liberalnih, t. j. pristašev znanega fužinskega paše Tobeitza. Po nezaslišanem pritisku na vse, kar je količkaj odvisno od fužin ter s pomočjo odvisnih fužinskih uradnikov in učiteljev, ki so do zadnjega brusili pfite, da bi lovili volilce na svojo stran, posrečilo se je Tobeitzu spraviti pet svojih v občinski odbor. Koliko se postopanje, kakor ga ob vsaki volitvi rabi vodja Tobeitz, vjema s postavo, ki veleva prosto volitev, nam je pa nerazumljivo. Da bi kje kak Slovenec storil le polovico tega, kar stori Tobeitz, kak vik in krik nastal bi v vsem Izraelu 1
(Slovensko gledališče.) Jutri Be bode predstavljal igrokaz v petih dejanjih »Ubožan plemič". Spisal Octav Feuillet.
(Povesti) slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. — Zbral in vredil Andrej Kalan, vrednik »Domoljuba". — Ponatis iz »Domoljuba". II. zv. Cena 20 kr. — Založba »Tiskovnega društva". Tisk »Katol. Tiskarne". — Pričujoči drugi zvezek prinaša štirinajst kratkih in mičnih povestic in do-godb z nastopnimi naslovi: 1. Temo; 2. Morilec; 3. Blagor usmiljenim; 4. Blanka; 5. Črna Vida:
6. Beli cvetovi; 7. Podob* preblažene Device; 8. Bogatajeva hči; 9. Čuden gost; 10. Junak; 11. Poštenost velja; 12. Življenje in praznik; 13. Najlepši biser; 14. Kiikujanski zdravnik. — Kakor je prvi zvezek, katerega je le še nekoliko izvodov, ugajal slovenskemu občinstvu, tako se nadejamo, da bo či-tateljem po godu drugi zvezek, katerega priporočamo vzlasti kot berilo za priprosti narod.
(Družbi sv. Cirila ia Metoda) je poslala i Vrhnike narodna družba S gld., ki so bili nabrani ob slovesu prijateljevem. Živeli prijatelji družbe!
(Izgubil) se je dne 16. t. m. 78letni Anton Grablovec, ki je stanoval naTrnovskem pristanu št. 8. Zjutraj zgodaj je zapustil le za silo oblečen svoje stanovanje ter odšel. Od tedaj ni za njim nobenega sledu. Slutijo, da se je kje ponesrečil, ker se mu je že dlje časa mešalo v glavi in je bil zaradi tega nedavno v tukajšnji bolnišnici.
(Pri občinski volitvi) v Prevojah je bil, kakor se nam poroča, izvoljen županom Josip Rak iz Prevoj, svetovalcema Jurij Skofic iz St. Vida in Josip K ved er iz Prevoj.
(Slov. delavško pevsko društvo „Slavec") priredi dne 31. t. m. „Silvestrov veselico" v spodnjih prostorih čitalničue restavracije. Program, katerega priobčimo pozneje, obeta biti zanimiv. Razven godbe, petja in komičnih prizorov sodelujeta še iz posebue prijaznosti do društva gospodična Nigrinova in gospod Meden. — Dne 6. januarija pr. I. pa je redni občui zbor v steklenem salonu pri „Ferlincu".
(Z Dunaja) se nam piše: Dne 17. t. m. zvečer ob 6. uri se je v cerkvi sv. Sv. Štefana ustrelil neki Schuster, knjigar s Saksonskega. Pri njem so našli listek, na katerem je zapisal, da so ga dolgovi, uesrečna ljubezen in domotožuost tirali v smrt. Tudi sad brezverske omike, ki niti ne loči cerkve od konjskega hleva. Nadškof dr. Angerer je še isti večer onečaščeno cerkev zopet posvbtil. — Tudi na Dunaju se oglaša hripa in pobira posebno stare ljudi. Človeka se loti nahod in v grlu čuti nekako sušo; če se v tem stanju prehladi, pritisne pljuč niča in smrt je neizogibua.
(Osebna vest ) Naš rojak c. in kr. podkonzul Alojzij Pogačar se je v četrtek odpeljal z Dunaja na svoje mesto v Batumu.
(Nesreče.) Iz Celovca se nam poroča: Na strašen način se tu množe samomori, umori, razne druge nesreče, itd. Poleg Podkloštra obesil se je začetkom tega meseca v svojem hlevu neki kmet. — Malo prej oropali in ubili so poleg Celovca nekega delavca iz Bistrice, ki je prej delal v tamošnjih fužinah, a tam izstopil in šel iskat dela v Celovec. — Podkruosom našli so minoli ponedeljek ubitega nekega moža. — Nezuan mož utouil je v Glini pri Celovcu. — Že ob vseh svetnikih ponesrečil se je pri Krnskem gradu v Glini neki pijan hlapec. Truplo našli so pa v vodi še le minuli teden. — Due 16. t. m. prijeli so nekega črevljarja iz Šmartua ob Celovcu, ker |e bil na sumu, da je umoril in oropal tistega delavca iz Bistrice. Crevljar pa je zbežal izpred sodnika, in predno so ga še zasačili policaji, prebodel si je na trgu prsi. Zdaj leži v bolnišnicj. —
(Duhovne vaje) za može se vrše v Celovcu od dne 12. do 20. t. m. Vsak dan je zvečer pro-poved in blagoslov v semeniški kapeli. Vodi jih č. g. o. H. Ache, S. J., izboreu govornik. Teh vaj udeležuje se okoli 50 uradnikov in drugih odličnejših gospodov.
feA«£rstntt.
Dunaj, 18. decembra. V carinskem odseku je izjavil poslanec Šuklje, da Slovenci pritrdijo vnanji politiki zadnjih deset let in trodržavni zvezi, ker v njej vidijo zagotovilo evropskega miru. Trgovske pogodbe pa utegnejo še utrditi to mirovno zvezo. V večerni seji je odsek sprejel pogodbo z Nemčijo, Belgijo in Švico s 25 proti 3 glasovom, pogodbo z Italijo z 22 proti 6 glasovom. Poročevalec bode dr. Hallwich. Načelnik baron Schvvegel se je zahvalil odseku in ministrom z željo, naj bi bile pogodbe trdna mirovna podlaga.
Dunaj, 19. decembra. Knez Schonburg je v gospodski zbornici nasvetoval, naj se takoj izvoli 15 članov v odsek, ki naj se posvetuje o trgovskih pogodbah, katere so velikega potitičnega in zgodovinskega pomena.
Dunaj, 19. decembra. Nadvojvoda Er-nest jo po noči nekoliko spal; stanje še po-
voljno. — Predsednik gospodske zbornice je naznanil zahvalo cesarjevo inRainerjevo povodom smrti nadvojvode Henrika.
Dunaj, 19. decembra. „Presse", „Frem-denblatt", „N. Freie Presse" in „Deutsche Ztg." pišejo soglasno, da vstop jednega levičarja v ministerstvo kot minister brez port-felja ne pomeni že levičarske vlade, na to ne misli ne vlada ne levica, zato pa tudi ne stopi v kabinet levičarski vodja Plener. Taaffejeva vlada ostane nad strankami, toda s sodelovanjem vseh zmernih elementov, v v prvi vrsti treh velikih strank. „Vaterland" omeni, da smer vladne politike ostane stara po vladnem programu.
Praga, 19. decembra. Kakor pišejo staročeški listi, je parlamentarna komisija mladočeškega kluba poslancu Gregru izrazila nezadovoljstvo zaradi njegovega zadnjega govora.
BudimpeSta, 19. decembra. Državni zbor je pričel posvetovanje o trgovinskih pogodbah. Poročevalec je Aleksej Perlaky. Prvi govornik Gaal od zmerne opozioije se sicer povsem ne strinja s pogodbami, vendar bode glasoval za-nje.
Berolin, 18. decembra. Danes so bile v državnem zboru sprejete trgovske pogodbe ; tem povodom je cesar Caprivija imenoval grofom.
Tujci.
17. decembra.
Pri Maliču: pl. Steigoski, zasebnica ; Rans, Seholz, Mendel, trgovci, z Dunaja. — Poche, stavbeni podjetnik, iz Trsta. — Hahn, dež. sodišča svetnik, iz Celovca. — lioffman, graščak, iz Brna. — Helle z Bavarskega. — Božič iz Prage. — Julija Juliani, zasebnica, iz Vipave. — Muiimovitsch, trgovec, iz Zagreba.
Pri bavarskem dvoru: Hrovatin iz Škofje Loke. — Lustik in Strukel iz Begunj
Vremen»ko »poročilo.
Krono pa si je postavil na zmedeno glavo pisec „Novic", trdeč, da si »sosedne dežele, ,kjer imajo, možje možgane za račune, ne upajo poflstopiti sa zidanja enakega zavoda in rajši plačujejo za svoje ljudi Kranjcem, če tudi neradi.' Nemec bi rekel: „Der blodeste Unsinnl" Ali misli on, da bi sosedna dežele, kjer imajo možje možgane, ne zidale same prisilnih delavnic, ko bi se zanje toliko ogrevale, kakor on, ali pa živi v domišljiji, da je oo edini Kranjec, ki ima možgane, vsi drugi pa reza-nico v glavi?
Konečno opozarjamo .Novičarja", naj pazljivo prečita brošure „Delo v prisilni delavnici kranjski", katero je pred nekaterimi leti spisal sedanji deželni poslanec, mestni odbornik in podpredsednik kranjske trgovske in obrtnijske zbornice, g. Anton Klein. V tej brošuri je prav živo popisano, česa se nam je bati od deželne prisilne delavnice, če se bode vedno razširjala. Zakaj pa se „Novičar" že takrat ni oglasil. Poživljamo ga, naj nam pove one vire žalostnega iu obupnega stanja rokodelcev, o katerih se mu sauja. Pokazal je. le s svojim spisom, da sodi slepec o barvah in da niti pojma nema o stanju obrtnikov io rokodelcev. Zato mu svetujemo, naj jednake stvari pusti na miru in naj ne seje j vetra, da ne bo učakal toče. . V Ljubljaui, dnč 15. decembra 1891.
Odbor konservativnega obrtnega društva.
Krepkega, zdravega, 15 let starega dečka vsprejmem za
strojarskega učenca.
Natančneje pove Cirknici pri Rakeku.
Matevž Završnik, strojar, v
(1507) 2-1
a M O	Cm	Stanje		Veter	Vreme	> 2 >- •gso £ 38 3
opazovanja		zrakomert ▼ mm	toplomera po Celziju			
18	7. u. zjut. 2. o. pop. 9. u. zveč.	738-7 738 4 7409	—2-0 00 —18	m. vzh. n n	jasno n del.jasno	000
Srednja temperatura —13". za 0-6° pod normulom
Poslano »Novicam."
V tukajšnjih .Novicah", katere baje hočejo zastopati tudi obrtniške koristi, kakor kaže napis na čelu vsake številke, se je dne 11. t. m. prav po nepotrebnem nekdo razkoračil nad spomenico podpisanega društva, katero je poslalo si. deželnemu od- ; boru, naj bi ustavil vsa tista dela v prisilni delal- ; niči, ki škodujejo ljubljanskim malim obrtnikom. j
Sotrudnik „Novic" se prav mogočno zadira, da : bode deželni zbor povedal, kaj je resnica in pravica. Tu naj vzame na znanje, da se je spom^ai -a odposlala si. deželnemu odboru in ne zboru. J.ilje čenčil, da jedotična spomenica naravnost n as p ro t n a katoliškim in posebno kranjskim interesom ter vpraša v svoji najivnosti: „Kako naj omenjeni zavod doseza svoj lepi katoliški smoter, namreč poboljševati lenuharske delavce, ako se jim prepove delati itd." To zavijanje neznanega pisača ! ni le smešno, temveč naravnost perfiduo. Kdo pa zahteva, naj bi prisiljenec po leti le v senci, po , zimi pa za pečjo lenobo pasli ? Ljubljanski obrtniki I le to želč, naj bi se kaznjenci porabili za dela, s ! katerimi bi ne škodili toliko tukajšnjim obrtnikom. Mi gotovo tako dobro, kakor sotrudniki „Novic", vemo, kaj uči katoliška vera vsacega človeka, zato z vso odločnostjo zavračamo njihove nauke, katerih ne potrebujemo. Mi nikdar nismo trdili in ne bodemo, naj so prisiljenei brez dela, kajti vsakdo mora delati po svojem stanu, kdor hoče živeti. In ravno postopači, ki Bogu kradejo dan, naj se z vso strogostjo silijo, da delajo. To izvršujejo naj taka dela, oziroma obrte, ali pa v tisti meri, da ne bodo delali škode poštenim rokodelcem, ki se morajo boriti za svoj obstanek in plačevati tudi za lenuhe v v prisilni delavnici.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(i3«3) 29 zobozdravnik	^
pri Hradeckcga mostu I. nndstr.
Primera št. 7
(nlkaka tontina):	(1499) 3-2
Polica guvernerja države Novi York.
Leta 1850. zavaroval se je Mr. Lucius Robinson, o svojem easu guverner Novega Yorka, na življenje pri
„THE MUTUAL"
največja in najbogatejša zavarovalnica na svetu. Osnovana na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad:
3673|4 milijonov goldinarjev a. v.
Skoro 70 mili jonov groldinar jev več, kakor vsaka druga zavarovalnica.
Tedanja starost: 31 let. Zavarovalna vsota: 5000 dolarjev.
Letna premija: 1551/, dolarja.
Ko je Mr. Robinson pred kratkim umrl, dobili so njegovi dediči vsled priklopljenih deležev od dobička namestu 5000 dolarjev 14.453 dolarjev, ali skoro trikrat toliko, kolikor je bila prvotno zavarovana vsota.
Ta polica ni bila nikaka popolna tontina — katere rezultat objavlja sedaj neko drugo ameriško društvo — in izguba vseh premij, v slučaji, da se je ustavilo plačevanje, je bilo izključeno.
Generalno ravnateljstvo za Avstrijo:
Dunaj, X, I^obkowit/;platz 1.
Glavni zastopnik za Kranjsko:
A&ei«! min
v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu.
prekrasne novosti
v lesnih rezbarij a h vsake vrste za vsaki salon pripravno. Največja izber kaset za nakit in rokovice z inuziko in brez nje, pripravnih za darila.
Šelenburgove ulice št. 4. (Kočevska domača obrt.)
Božično darilo.
St. JH®ja| Gteusaga
a 1 i	(1482) 30-15
devetdnevna , oziroma še.sl nedelj na pobožnost v spomin bla-žene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva so v .Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
Vsak slovenski gospodar,
^^irri 'U i'ustro.v,an gospodarski list „Kmetovaleo"
rfrnihi f i !'Y,ltn&T' poslje liaj sv°j naslov, o. kr. kmetijski
aruzDi v Ljubljano, katera mu doposljo prvo Številko brezplačno, m iz katere more izprevideti, da jo list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (45)
več kaslja !
Stavo iu preizkušeno domačo zdravilo
so pristni
Št. 23.274.
1 si bil o.
(1494) 3-3
_ Ze mnogo let oproščajo se blagotvoritelji česti- ! tanja ob novem letu iu ob ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist ubož-nemu zakladu.	j
Na to hvalevred iio navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z do- ' stavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov j
tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol ; Karinger na Mestnem trgu štev. S iu Albert 1 Schaffer na Kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestui uradni sluge kakor posledna leta tudi letos raznsšali oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa.
Imena blagotvoriteljev so bodo sproti razglašala po novinah.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. decembra 1891.
Leto ustanovljenja 1620.
Srebrna svetinja Pariz 1878.
Častna in prizn. diploma Dunaj 1873.


v .mii,>>* ^—— ki_____
doma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Lo posebna sostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na »čebulno znamko", ker so tudi posnetki, bi pa so brez vrednosti in celo škodljivi. EW V zvežnjih a 20 in 40 kr.
Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromeriž. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkoczy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnicah itd.	(1399) 20-5
Cenilniki
zastonj in franko.
Največja zaloga
šivalnih strojev
s JAN. JAX, i
LJlIBLJAJfA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-27)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vv&e se točno trajno in ceno.
St. Ulrich,
Groden, Tirolsko,
priporočata se za
cerkvena delaf
od lesa, kakor:
oltarje, leče, spovednice, krstne medenice , križeva pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jaslice itd. po najnižjih cenah
£W Ceniki zastonj in franko. (1394) 4-3
Sv. Nikolaja inBožina darila.
Moderce za slabo vzrasčene šolarice. Štefanije moderci. Robce iz ženilije in Čepice (avbice)
v zalogi pri (1474) 2-2
M. PODKUAJŠEk, Špitalske ulice.
VeleČastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom !
IJsojam si opozoriti velečast. duhovščino in sl. cerkvena pred-stojništva, kakor tudi posamezne osebe, katere žele darovati kakej župni cerkvi ali podružnici, kapeli itd., na svojo
izborno veliko zalogo
vsakovrstnega
cerkvenega orodja in posode

j
sploh vseh v mojo obrt vštevajočih so cerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. Dola izvršena so v istini povsem krasno.
Ker mi nedostajo prostora, prodajem vso zalogo
W po prav nizki ceni.
_ Vsa naročila od od najpriprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno izvršene monštrance in raznega druzega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni.
Da si moro omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkov potrebnih stvarij, dovoljujem izredno ugodne plačilne pugoje.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporočam
Leop. Tratnik
v Ljubljani, sv. Petra eesta št. 27.
!
V ♦
\
l »
K ♦
♦
M *
t*
Usojam se najuljudneje vabiti na obisk svoje
3£ŽT velike
Dekoracije za bo- ^ J žična drevesca. ♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H
spisov za mladino, slovstva za darila, krasnih del, knjig s slikami, poučnih in zabavnih iger, slik in £
£	1PSF* £©'fe©gEa,£i6i33,i3h, ap&sa^feeTr	%
£ z vsem, kar zraven spada v kasetah po 6 in 7 gld. — Velika izber pisnih kaset, poezijskih in fotografičnih	£
t	albumov, fotografičnih podstavkov, notnih map, relifnih albumov, globusov v raznih velikostih, sli-	«
►	karskih predlog, dekoracijskih krožnikov, pismenih map z opremo in brez njo, pismenoznamskih	♦ L albumov po 30 kr. do 8 gld.	♦ t Gosli, oitre po 8—13 gld., koncertne in elegijske citre po 20 gld., toki za ciirc po 3 gld., gitare.	%
►	NainnVPKP' Postekleno slikarstvo, izber glinastih posodio s pripadajočo slikarsko pripravo. — J
►	1'djllUiGJoG. vsi deli za izdelavo papirnih cvetic, kakor tudi opravljene kasete po 3 gld 50 kr. £ l Velika izber muzikalij, oper in operet, izvlečkov za klavir, potpourrijcv, salonske, plesne in klasično muziko. £
^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦f (3-3) J. GIONTINI, (1500)
C Modelirske pole za J ^	t_i_i ,	. w~ t tt_ . J Koledarji vseh vrst J
jaslice.
♦
knjigarna in prodajalnica papirja v Ljubljani.
in cen.

S-1
A
Mi«®.
|WI	J
#
► <
P,
s #
e
die Ehre des Herzogthums Krain
novega natisa
je še v več izvodih v zalogi, katerega je dobiti po znižani ceni 15 gld. namesto 40 gld. po vstrh knjigarnah kakor tudi pri ziložniku
J. Krajcu
f.+ (1486) 3-3	V Novoin Mest«.
Za olepšanje božičnega drevesa slednje leto porabljivo.
TELEFON 40JJ9,
K1BOL BISEJTIITS sedaj: Dunaj, I., Singerstrasse 1115, Mezzanin.
Jako zanimive novosti po jako nizkih tovarniških cenah, ki sicer veljajo le na debelo.
Senzacijska novost: Čudoviti plodovi, obsezajoči koristue darove in ša- f liive stvari. Po 25 kr. Goreče in kristalne kroglje po 12 kr. in dražje.
Direktni uvoz, japonski lampijoni za božična drevesca, mično trans- -parentni, po 6 k r.; čudovito se sukajoče kroglje 3 kr., plodovi po 10 kr., orehi po 5 kr., jaica po 7 kr. in dražje itd. so popolnem obvite s srebrnimi nitkami.
Prekrasne novosti steklenih plodov in mičuih fantazijskih obeškov v velišastnem barvanem refleksu, tuko narejeni, da otrok ne ranijo, če se raz-bijejo. Karton i 12 komadi po 30 kr. in dražje.
Novo! Negoreči nakit, oblice s sukaiočimi se Jezusovimi lusci 5 kr., kometi in solnce « kr.. brilantni čopi in krži 5 kr.
Lučice za božična drevesca škatljica 8 kr., sneg v koenjih in	^t*^
proti ognju varno snežna vata, velik zavoj 12 kr ledene guirlande fc^gg^«^ meter 10 kr. in dražje. Ledeni obročki po komadih 5 in 10 kr. — Veliki,	v
dvojni štraklji priljubljenih Jezusovih lascev 10 kr., v barvah 15 kr - Novovrstne olepšave, kakor aii^elji in zvezde za drevesene vrhove, po 8 kr. iu dražje. Plastični viseči božični angelji po 15. iu dražje. — Ceniki tisočerih jako lepih in najnovejših dekoracij za božična drevesca zastonj.
Nikjer nemam podružnic !	(3-3)
Zobozdravnik Schweiger
nastanil se je
v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien),
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne.
Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plornbovnim sredstrom — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka.	(1423) 11
Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju.
Andr. Driiškovic,
trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajoeega blaga.	(84)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni.
Št. 162.
Razglas zmanjševalne dražbe.
fl506) 3-2
V ponedeljek, dne 4. januvarija, od 10—12. ure dopoldne bode pri trškem predstojništvu v Žužemberku zmanjševalna dražba za
zidanje sodnega poslopja
v
v Žužemberku in morebitnega sodnikovega stanovanja v njem.
Izklicna cena za sodno poslopje je 20.693 gld. 38 kr., za isto z mogočim drugim uadstropjem, v katerem ima biti sodnikovo stanovanje, 25.610 gld. 78 kr.
K tej obravnavi vabijo se podjetniki s pristavkom, da se pri trškem predstojniku Florijančiču Francu v Žužemberku št. 2 ob navadnih dnevnih urah lahko ogledajo načrt, občni upravni iu podrobni zgrad-beui uveti (pogoji).
Vsak dražilec ima pred začetkom ustne obravnave položili pet odstotkov izklicne cene (20693 gld. in 88 kr.) kot odstopniuo (skesnino).
Kdor bi zgradbe ne dostal, dobi odstopnino precej nazaj, tisti ki jo do-stane, mora jo pa zvišati na deset odstotkov tistega zneska, za kateri je zgradbo prevzel, potem, ko se je prevzetje odobrilo.
Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom 50 kr., sprejemajo se Ie do začetka ustne obravuave pri podpisanem predstojništvu. Iste morajo biti zapečatene ter sestavljene v smislu § 3 občnih in § 6 posebnih zgradbenih uvetov, predmet mora biti imenovan, kakor v razglasu; ž njimi mora se položiti 5 odstotkov varščine iu sicer od vsega odobrenega zneska, torej ima znašati ista 1280 gld. 54 kr.
v
Trško predstojništvo v Žužemberku,
dnč 10. decembra 1891.
Franc Florijančič.
n\/r\ zdravstveno oblastveno preskušeno Odi g-UVU zobno čistilno sredstvo
KAE.ODOIVT
Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 35 kr. (1419) 5
M
Zobni zdravnik iz Berolina
mi i v. med.
R- SL jiaoii
Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani
ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne;
ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-9 (5) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne.
'VAAAAAAAAA/NAAAAA/NAAAAAAA
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Plugi, brane, njivni valarjl, sejalnioe, stroji za košnjo, obračalnioa za seno, konjske zobače, stiskalnioe za seno, mlatilnioe, gepeljl, loko-
mobili, trieure, snažllnloe žita, stroji za robkanje turšice, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnioe za ovočje ln zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnioe, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20'—20) treslloe itd. (20-20) "Vse nnjholje izdelano po iinjnizji tovarniški coni.
lamstvo ! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje 1 Zaloga kmetijskih in vinorejskili strojev
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato ilustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko.
Zanesljivi nastopi se povsod osnujejo.


Popolna razprodaja! Izredno ugodna prilika I Radi popolne opustitve
velike zaloge
naj raznovrstnejših ur
bode od I. decembra 1891
reelna r
v prodajalnici
• Cp< H»3t9
Slonove ulice št. 11 v Ljubljani.
Na prodaj bode £f^"~pod troškovno ceno bogata izbera vsakovrstnih zlatih in srebrnih ur za g os s od a in gospe, ur na nihalo, ur budllnio in stenskih ur. — Srebrne verižice bodo tudi razprodane. — Poprave vsprejemljejo se in izvršujejo točno, reelno in ceno, dokler traja razprodaja. — Vsa oprava v prodajalnici in urarsko orodje prod& se po ceni	(1481) 20-4
Ceneje kot za lastno troškovno ceno!
Najprimernejša božična in novoletna darila!
I > n ii a j s li a borza.
©Irc
Dne 19. deoembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	92 gld.	40 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	92	„	5 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....108	„	90 „
Papirna renta b%, davka prosta ....	102	„	35 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1012	„	— „
Kred tne akcije, 160 gld................283	„	75 „
London, 10 funtov stri........117	„	90 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	36',,.
Cesarski cekini....................5	„	61 „
Nemških mark 100 ..................58	„	2'/,„
Dne 18. deoembra.
Ogerska zlata renta .....
Ogerska papirna renta 5 % ... . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zom. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%
Kreditne srečke, 100 gld.......185
St. Genois srečke, 40 gld.......63
105 gld. 30 kr.
101 134 147
178 96 100
20
60 50 25
50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld. 50 kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	90	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........62 „	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........69	„	50	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2805	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	83	„	75	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	16	„
Laških lir 100 ....................45 „	50	„
s
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
I„ Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročila Izvrši se najtočiieje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike propinacijske zadolžnice. 4</s % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avttro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dnč 29. deoembra!
Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini.
Jedna srečka 2 gld.
5 srečk le gld. 8 50, 10 srečk le gld. 16 50.